Wikivir:Slovenska leposlovna klasika

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
WikiProjekt Slovenska leposlovna klasika
Opis
Tematika: Digitalizacija slovenske leposlovne klasike
Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik Hladnikm
Koordinator: Mihael Simonič
Sodelovanje: študenti FF
Sorodni projekt(i): Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil, Besedila za ZRC SAZU

Slovenska literatura na internetu[uredi]

(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)

Iskalnik Slovensko leposlovje na spletu je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu Slovensko leposlovje na spletu je delo Primoža Jakopina.)

Kazala[uredi]

Leposlovje v literarnih revijah[uredi]

Leposlovje v časnikih[uredi]

Leposlovje v zbirkah in zbornikih[uredi]

Knjige po letih[uredi]

Besedila za urejanje v letu 2018[uredi]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --Hladnikm (pogovor) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

Avtorski opusi

Bibliotekarji izpisujejo Planinski vestnik[uredi]

Besedila za urejanje v letu 2017[uredi]

Posamezna besedila[uredi]

Besedilne variante[uredi]

Leposlovje v zbirkah[uredi]

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev[uredi]

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo:

Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, France Prešeren (2 knjigi), Janez Trdina (12 knjig), Janez Mencinger (4 knjige), Simon Jenko (2 knjigi), Josip Jurčič (11 knjig), Fran Levstik (11 knjig), Josip Stritar (10 knjig), Ivan Tavčar (8 knjig), Janko Kersnik (6 knjig), Simon Gregorčič (4 knjige), Anton Aškerc (prve tri knjige od devetih), Ivan Cankar (30 knjig), Dragotin Kette (2 knjigi), Josip Murn (2 knjigi), Oton Župančič (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), Srečko Kosovel (4 knjige), Slavko Grum (2 knjigi 2019), Prežihov Voranc (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --Hladnikm (pogovor) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

Slovenska Talija[uredi]

Slovenske večernice[uredi]

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --Hladnikm (pogovor) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --Hladnikm (pogovor) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

Leposlovje v periodiki[uredi]

Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.

Ameriški časniki[uredi]

Knezova knjižnica[uredi]

Zabavna knjižnica[uredi]

Avtorski opusi[uredi]

Zaželeno, vendar še nepreslikano[uredi]


Literarna zgodovina[uredi]

Neleposlovje[uredi]

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --Mhladnik 14:48, 11. november 2008 (UTC)

Pri stari sloveniki na Googlu ali na Archive.org povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

Osnovni napotki[uredi]

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[416] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[417] Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, Jakopinova Nova beseda, Digitalna knjižnica Slovenije, Slovenska literatura v Intratext Digital Library, Knjižnica AHLib, Digitalna knjižnica IMP) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi zaslužijo. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu 1948, je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na pogovorni strani k projektu. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v Domoljubu, je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. domoljub 1923. Zadetke razvrstimo po datumu naraščajoče in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo Kopiraj mesto povezave in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest Gorjančeva Marijanica Frana Govekarja, ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, Dela leta xxxx, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj samo po eno besedilo, rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --Hladnikm (pogovor) 08:25, 23. julij 2012 (UTC)

Podlistke v časnikih, npr. v Slovenskem narodu, dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje.

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na seznam novosti.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov[uredi]

Še pod avtorsko zaporo[uredi]

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --Mhladnik 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

Dokončano[uredi]

Dokončano iz LZ[uredi]

Dokončano iz DiS[uredi]

Dokončano drugo[uredi]

Urejeni avtorski opusi[uredi]

Urejena literarna zgodovina[uredi]

Ministrska podpora[uredi]

Srednješolska literarna besedila[uredi]

Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir[uredi]

Študentsko popravljanje za višjo oceno[uredi]

Glej tudi[uredi]

Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina

Opombe[uredi]

  1. ^ Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.
  2. ^ Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku Slovenec.
  3. ^ Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.
  4. ^ Za poglavje o prehladu gl. Prehlad v SV 31.
  5. ^ Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.
  6. ^ Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika&oldid=170166«