Dnevnik brezposelnih

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje

ŽiS 1938, leto XII, knjiga 23 (jan.-junij), št. 19, 9. maj 1938, str. 303, Dnevnik brezposelnih (Le Clochard), P. K.

Besedilo je 27. okt. 2011 – 18. jan. 2016 urejal France Malešič.

Dnevnik brezposelnih


Spet pariška slovstvena, oziroma bolj družabna novost in posebnost: dnevnik »L e C l o c h a r d«, ki je začel izhajati letos 28. aprila. List urejujejo, stavijo, tiskajo in razpošiljajo sami brezposelniki, ki se jim francoski prav za prav pravi chomeurs (od latinskega ljudskega caumare, počivati ob vročini, po grškem kauma, vročina), v novem pariškem argoju (latovščini, žlobudravščini) pa clochards (menda po cloche, zvpnec, ali morda po clocher, šepati, pomanjkljiv biti).

Prve številke novega lista, ki je tako značilno ogledalo svoje dobe, so dokaj skromne, zato pa tem zgovornejše. Iz proglasa uredniškega odbora (Jacquet, Faure, Soubieux) je razviden namen dnevnika: dajati upanje nesrečnim sotrpinom. Nobene politike, nobene religije – samo vsakdanji kruhek z delom, pravi uvodnik.

Duhovni oče tega nenavadnega žurnala je Georges Sinclair, na čigar pobudo so pariški nezaposlenci ustanovili svoj bednostni svet (Directoire de la misère), ki je izdajatelj lista »Le Clochard«. P. K.