Löb Baruch
Videz
Löb Baruch Simon Jenko |
|
Na Dunaju, v cesarskem mestu,
gospode žlahtne zbor sedi,
vsak 'z drugih krajev je Evrope,
vsak druz'ga roda in krvi.
In ko sede krog dolge mize
in ko jim teča vinca slast,
se bratov eden s čašo dvigne:
»Izpij ga vsak na doma čast!«
In dvigne vsak se s čašo v desni,
izprazni kupico do dna,
le eden je, ki se ne gane,
ki strmo zre pred se na tla.
»Prijatelj, k nam se v društvo siliš,
pa se ne ganeš, le molčiš,
ko se ime najslajše sliši;
nasvet ti s seboj grdiš!«
Kri Izraelcu v lice sili,
trepet po udih mu zleti:
se strastno dvigne, čašo zgrabi,
očes solznih tak' govori:
Moj narod nima domovine,
nemirno klati se okrog,
al' rodil je mož slave vrednih —
le-te naj živi večni Bog!