Štiri pare kratkočasnih novih pesmi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Shtiri pare kratko-zháſnih NOVIH PESMI, Od Paula Knobelna ſkovane, Inu Krainzam sa ſpomin dane.
Paul Knobeln.
Izdano: Pervizh vun dane. V’ KRAINI, per Ignaz Kremſhari, 1801.
Viri: archive.org in dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Od podsemelſkih jabuk.[uredi]

1.

En nov goſtazh je priſhal v’ Krain.
Zhaſtí jen hvale vreden,
Pred nekei leitmi tukei sain
Nei veidil ſkor nobeden;
Vikſhi ſo ga perporozhvali
Deb’ ga s’ zhaſtjo gor vsęli;
En dober móſh je, ſmo ſposnal,
De ſmo ga vſi veſęli.


2.

Goſpód Krumpír je ta goſtazh,
Dost dobriga je ſturil,
Tu ſprizho Goſpod, kmet, berazh,
Lakote je pomoril.
On je doſti jesar ludem
Zheva, trebuh reshiril,
Tud doſti kaſht jen ſhkrin per tem
Je ’s shitam namſril.


3.

On je po zel’ desheli sdei
Na erperge naſtavlen,
Soper ſovrashnika vſelei
Je on na boj napravlen;
Zhe je shitu, meſu dragu
Lakoto prozh odshene,
Ah! kubi kdu isrezh mogu
Na kulk’ vish da shivlenje.


4.

En poſhten mosh je ta goſtazh
Goſpód na miso hódi,
Ja ona ga naprav dergázh
Ga bol shlahtnu oblódi;
Tu ravnu je sain ena zhaſt
K’ mu po pravizi ſhliſhi,
On sadobi ſkus tu oblaſt
Perſtopit k’ vſaki hiſhi.


5.

Gradnik ga rad v’ ſolati jei
Al’ ſpárjenga v’ kosízi,
Nektéri tudi tu povei
De je dober v’ potízi,
On bo vezhkrat meſhan v’ teſtú,
Tud per ogni pálen
Dobru duſhí, jen bo satú
Od pametnih pohvalen.


6.

Kmet ga prov shlahtnu ne napav’
Rad s’ niega shganze kuha,
Vmed sęle jen rępo ga ſtav’,
Is tem perſhpára kruha,
V’ obliz’ je dober, prav berázh,
Tud lakot prozh odpęle,
Zhe ga nei mozh napravt dergazh’
Kir nei moke, sabęle.


7.

Ne deb na doſti vish’ ſamú
Bil sa ſhpisho zhloveku,
On je tudi reſterganmu
Dal gvant, jen ga oblekel:
Doſti perdelku kmet prodá,
Kire Krumpír perſhparà
Inu sa shlahtne gvante da
Kir prei nei ymu dnarà.


8.

Shenſke s’ niega ſhtírko ſturę
Nu nyh mreshe kerpzhajo,
De ym na glav’ terdú ſtoję
Kader prijatle imajo.
Popiſati mogozhe nei
Dobrot tega goſtazha,
Kdur ga ne hval ta vreden nei
De ſe v’ Kraini obrazha.


Od perdza.[uredi]

Tukei morem naprej samęrkat, de v’ eni tovarſhyi pred ludmí perdęti je vender vſelei neſpodobnu. Kdur tedei sa volo sdravie perdza sadershat neſmei, nei ga ſai is kaſalenjam ali vſękvanjam ſpreimi, de ſe nebo ſhliſhal.


SOLLO. Kdor enga jetnika
Is jęzhe ſpuſtí,
Ga hvala velika
Povſod obletí.
Vſak zhlovek yma
Jetnika doma,
Perdez mu je imę,
Ah nei li vun grę!
 
CHOR. Napnimo fagot,
Perdimo povſod,
Tiberiju na zhaſt,
K’ je dal to oblaſt!
 
SOLLO. Náſh’ ſtrſh dobra dęla
She neiſo posnál’
Sapo, k’ je bla srela,
So v’ zhevah dershal’
Tiberjus je bil
Ta pervi, k’ je vzhil,
De shiher zel ſveit
Sna glaſnu perdet.

CHOR. Napnimo i. t. n.
 
SOLLO. Arzat ſe pofliſa
Nu vſakmu povei,
De perdez ſe ſkiſa
Zhe vunkei ne grę,
Prav’: noter ny sain,
Proſtor je teſan,
Sram nei te nebo
Pahni ga glaſnú.

CHOR. Napnimo i. t. n.
 
SOLLO. Shenſke ſe ſhe en malu
Sramujejo v’ zhaſ’,
Spuſhajo po malu,
Po tihim, pozhaſ’,
Ga hozhjo vtayt,
Ne morjo tu ſtrit,
Zhe uhú sain ne svei
Pa nouſ kmal’ povei.
 
CHOR. Napnimo i. t. n.
 
SOLLO. Ti vęzhi ſlipary
Ga tudi taję
Kadar na lopáry
Hinavſku ſtoję,
Kir orgla shverglá
On tud sadergrá,
Potem ſe ſhe hval’:
Sim godil pedál.
 
CHOR. Napnimo i. t. n.
 
SOLLO. En moſh, kader perdne
Mu proſtor ſturí,
Stran guse od vsdigne
Ga vurſk vun ſpodí;
Dobru ſe mu sdi
Zhe pravga rodí,
Ponuja tobak
De ſhnofa ga vſak.

CHOR. Napnimo i. t. n.
 
SOLLO. Tud pravjo Hrovati:
Tu nigdar nei gręh,
Sa ſapo pregnati,
Pogási moj męh!
Se vleshe na tlá
Drug po niemu’ taptá,
Kadar ſe ſperdí
Si berke ferlí.
 
CHOR. Napnimo i. t. n.
 
SOLLO. Perdenie osdravi
Doſt jęsar ludi,
Vamp, zheva popravi,
Nous shlahtnu kàdi;
Kdur sna prov savlęzh,
Tri takte al’ vezh,
Tayſt je jinak
Jen prav korenak.
 
CHOR. Napnimo fagot
Perdimo povſod,
Tiberju na zhaſt
K’ je dal to oblaſt!


Ta sboshani Bogatez.[uredi]

Is nemſhkiga prekovana inu pogladena.


1.

Kai hozhem vbog pivzhek sazhęt
Vſe moje ſim sapravil,
Noben mi nozhe vezh verjet,
Nizh nimam deb saſtavil.
Troſhta nei same vezh na ſveit,
Sdei vidim de bom mogel vmret,
Oje, je, oje meni!


2.

Hiſha, nive jen travniki,
Tu vſe je vshe prodanu;
Neiſim ked drug’ nemarniki,
Sim vſe dobru ohranil;
Bármblagu ſim vſe sapil
Slatú prijatelzam sdeilil.
Oje, je, oje meni!


3.

Moj’ gvantje ſo saſtavleni
Moja ſreberna vura,
Ja ſhnodelni ſo ſpravleni
Zel’ od klobuka shnura;
Tu vſe kloboku vdertu je
Moja roka ne ſęshe kje.
Oje, je, oje meni!


4.

She en nov reſtergan gvant ymam,
Sram me ga je noſíti,
Sukna vshe káple dol’ is rám
Hlazhe zeplejo s’ ritti,
Shtunfu jen ſraiz isſhteti ní,
Is ſhkorenze vun pavz molí,
Oje, je, oje meni!


5.

Tu ſhe same narbulſhi je:
Zhe zhem dat ſraizo práti,
Moj shvot ſe ſlętnu ſpozhije,
V’ ſlámi morem leshati;
Klobuk moj, ta velá narvezh
Oglavje m’ je pol padlu prezh.
Oje, je, oje meni!


6

Nei ſe obernem ſem al kje
Vſaktęri me vshe tęrję,
Zhe bol pravim: bom plazhal vshe
Noben mi vezh ne vęrje,
Nei bo Kramar ali oſhtír
Palzo mi permęrje vſaktir,
Oje, je, oje meni!


7.

Nei sdavnei k’ ſim satoshen bil
De ſim oblubil eni,
De jo bodem sa sheno vsel,
Hozhe pridt ſhroka k’ meni,
Natu ena druga priſhla je
Enu dette m’ prineſe kje.
Oje, je, oje meni!


8.

Kir vidim de na ſveiti nei
Meni nizh vezh oſtati,
Toku vaſ bom sapuſtil sdei,
Sazhnem ſlavu jemati:
Ah! kdu mi ga bo ſhe en bokal
Sa eno ſrezhno raisho dal?
Oje, je, oje meni!


9.

She kmali bi posabil bil
Moj teſhtament ſturiti!
Perporozhim, kdur kol je shiv
De yma fliſik pyti;
Kdur tu ſvoje ſpravi toku
Koker ſim jeſt, vmerje lokhu
Oje, je, oje meni!


10.

De nebu mog’ nobeden rezh
De neiſim nizh perſhparal
Tok li ſtopíte kje sa pezh,
Noter v’ kahlo ſim ſpravil;
Odkrite jen ſeshte na dnu,
Drek vaſ gviſhnu ſpękal nebo.
Oje, je, oje meni!


11.

Tu vſe je tu mertvu blagu
Karkoli ſim perſhparal,
Tushivu kub’ isſhtęt’ mogel
Bi vunder ſhe ne maral:
Tu veiſte de ſim veſ vuſhiv,
Letu bo lohku vſak deilil.
Oje, je, oje meni!


12.

Sadnizh vam ſhe perporozhim,
Neſmęſte posabiti!
Koker hitru duſho puſtim,
Slezte mi Hlazhe s’ ritti,
Nei perſtopi vſaktiri rad!
Inu nei me piſhe od sad!
Potlei bo bloger meni.

Taiſtim, kateri ſe ptuyh shen deileshni ſture.[uredi]

1.

Jimenitniſh’ premoshenja
Ne more en moſh ymęt’
Koker je niegova shena,
On jo ſhaza zhes veſ ſveit;
Vender ſo takſhne navade
Se pomęſhale med naſ,
Eden drugmu sheno vkrade
Si s’ njo dela kratik zhaſ.


2.

Takſhni tatje ſe dobe
Sdei med vſo ſortó ſtanú,
Med pſhenizo saſade
Moshu lulko ferbeshnu,
Sheno ſturę resujsdano.
Sapravlivo, ofertno,
Prut moshú jesno, saſpano,
Nesveſto jen ſuperno.


3.

Pa sdej keb’ ktęr se podſtopil
Ptuyh shen deileshen ſtrit
Koker ga bom sdei sarotil,
Vſe ſe mu more sgodít’:
Na gauge nei ga namála
Pred vſim ſveitam Hudizh ſam,
De ſe bo podoba brála
Niegova do ſodni dan;


4.

Niegovu imę nei bo k’ ſhpóti
Vezhnimu sapiſanu,
Kar mu kdu vei rezh k’ ſramóti
Nei bo povſod utiſnenu;
Megla nei mu k’ ozhem pada
V’ ktiri bo poper, tobak,
Nei ga ſklí, grise, ’nu sbada
De bo takſhen koker ſpak;


5.

Niegov nouſ nei bo natlázhen
S’ vſo ſorto gnilga ſmradú,
Od mramorja, raka, ſpazhen,
Sjęden, sgrísen nei bo mu;
Zhepina niegove glave
Nei ſe v’ faifo prerodí,
Hudizh nei en tulz naſtavi
Jen tobak vunkei kadí;


6.

Is meſá, kar ga bo ſnędel,
Nei ſe krote shvershejo,
Nu v’ trebuhu ſture gnesdu,
Noter mlade slęshejo;
Is vina nei birſa rata
Drub, zheva mu oſmodí,
Gor na vampi nei mu vrata
Nameſt’ ritti naredí;


7.

On nei bo polhen bolesni,
Deb sdraulivzam doſti sdal,
Nain nei bodo ſkrivnu jesni
De bo vſelej bolan oſtal,
Polhen ſtrupene oſkrumbe,
Gary hraſt nei bo posdei,
Po zelmi shivoti lumpe
Jen gobe nei imá vſelei;


8.

Kamen nei mu vodo ſapre,
Smertno jetko nei dobi,
Grisha nei mu guso odpre,
Merselza nei ga hladí,
Veter nei mu Vamp reshene
Sobe nei vſe pogubí,
Podgan nei mu sjei moshgane,
Vrag nei ga s’ ſhpaikam kadí.


9.

Kulkur yma láſ na glavi,
Dlak po shvotu zelimu,
Tulk miljonu nei ſe ſpravi
Bovh, vuſhí, gnid noter mu,
Herſbele nei vdobi v’ hlázhe,
Vòſe nei ga pikàjo,
Komár nei ga vędnu shgazhe,
Brenzli nei ga ſhiplejo;


10.

Kebri, ſhurki, kazhe, grili,
Krote, gadje jen modraſ,
Miſh’, podlaſze, krokodili,
Medved, Riſ ’nu ſtekal peſs,
Muhe, zhmerli jen ſteníze,
Jasbez, vovk, ſraka ’nu vran,
Koſhute, ſerne, leſize
Nei na enkrat planio nain:


11.

Nei ga praſkajo, glodajo,
Streſajo, meſarijo,
Tergajo, vezhę, taptajo,
Grisejo, jesdarijo;
Vſe poſhaſti, ſodra, tozha,
Puſhe, kugle, ſable, vrág,
Ogin, ſtrela, grum jen mozha
Nei mu vſel’ delajo ſtráh.


12.

Reve, nadluge, ſovraſhtvu,
Sheja, lakot, mras jen ſneg,
Nezhiſtih Duhov tovarſhlvu,
Shaloſt, jesa, kletu, kreg,
Grimnoſt, ſkerb jen opravlanje,
Jezha, ketne, tepeſh, ſtrah,
Krishi, krivu obſodenje
Nei mu n’kol ne dajo gmah;


13.

Pet jen dvajſet pravd na enkrat
Nej ymá, nu vſe sgubí,
Nej yh naprei gon’ de drugkrat
Tud nobene nedobí;
Shena nei ſe shlahtnu nóſi,
Nei ga ſtri, de bo rogàzh,
Per tem’ nei okuli tróſi
Dnarje, de bo prei berázh;


14.

Kader kol bo pil al’ jedel,
Hodil, ſedel, piſal, brál,
Kader ſe bo vosil, jesdil,
Kader bo zhuval al ſpál,
Per hiſhi, v’ blagi kupzhji
Kader bo tobak kadíl,
Povſod v’ vſáki tovarſhji
Deb vſelei neſrezhen bil;


15.

Pred ſmertjo nei pride k’ njemu
Na troſht inu na pomózh
Zopernih bab pet miljonu,
Nei ga branjo dan jen nozh
De hudizhu ne odyde
De bo poginil lohku,
De Luzfer po niega pride
Jen ga ſaklene v’ pekal.

Tayſtim shenam, katęre neiſo is enim mosham sadavolne.[uredi]

1.

Vſakdanje novize
Nam obilnu povedo,
Kai shenſke leſíze
Sa mosha dobit, pozhno,
One ſe od pęt da láſ
Zyſrajo, jen nyh obràſ
Liſhpajo prijetnu
Debo v’ mresho vjele naſ.


2.

One na vſe vishe
Móſhkim yshejo dopaſt,
Temu, k’ ſe k’nym blishe
Daiejo viſoko zhaſt,
Sladku mu naprei pojo,
Dopadlivu ſtopajo,
Dokler na sakonſki
Ternek, niega vjamejo.


3.

Tu b’ neblu doſt hudga,
Kai ſhe vezh lubesen ſtri!
Al’ ſa doſti drugiga
Od nektèrih govori:
Moſh nekter sadoſti ni,
Sdraven sa druge ſkerbí,
Jen po ſkrivnih kotih
Se ſ’ tayſtmi veſelí.


4.

Krivize, k’ yh tukei
Moshu jen drugim ſturí,
Vuzhenuſt vſa ſkupei
Jih nigdar ne sgovori:
Hzhíre ſe teſhku moshę,
Moſh, jen drug’ bolni leshę,
Rejo, ſkerb zhes ptuje —
Moshove koſtí dershe.


5.

Jeſt en’ taki sheni
Bi rad ſa ſodnika bil,
Po nięnim shivleny
Vmęrjeno ſodbo ſturil:
Od temena do konz nóg
Bi y naloshil nadlog,
Deb vezh ne shelela
Moshu naſtavlati rog;


6.

Vſe láſe jen dlake
Vſak’ga poſebe b’ sruval,
Potem lukne, shlake
S’ trepetinam salival;
Nohte b’ y poresal prezh,
Rane b’ mogu kovazh sapezh
Jesik s’ korrenino
B’ hotel sdreti pſam vrezh;


7.

K’ perſam b’ mogli pridti
Kazhe, gadje, jen modraſ;
Vun b’ y mogli ſpíti
Mleku, krí, mosge pozháſ;
Potlei b’ jo oderl na meh,
S’ kosho delal ſhpot jen ſmeh,
Mazhke, pſí, vovkovi,
B’ jo mogli vlazhit po tlęh.


8.

Sa doſezh moshgane
B’ y hotel buzho rasbit,
V’ sherjavzi is shgane
B’ mogla sa arznijo vshit;
S’ fovzham bi jo gor reſpral
Serzę vunkei s’ trupla dijal
Vſim nięnim prijatlam
Bi ga po koſzih resdal;


9.

Vampe inu zheva
Bi moglo dershat v’ sobeh,
Med ludmí ta shleva
Bi mogla klezhat na tleh;
Potem bi jo pelal prezh
V’ jezho bi ſe mogla vlèzh,
Petſtu leit na ſvitlu
Bi ne ſmela ſtopit vezh.


10.

Zhes petſtu leit s’ jezhe
B’ mogla ſupet k’ meni pridt,
Tam od nje neſrezhe
B’ y hotel pridgo ſturit.
Rekal b’ y: o ti poſhaſt!
Drugim ſ’ yſkala dopaſt,
Vſi peklenſk duhovi
Bodo teb’ dajali zhaſt.


11.

Ti ſtara gerdoba
Posoda jęse moshove
Smrad inu gnuſoba,
Mat’ shlushbe hudizhove,
Ti sazhetk vſih hudoby
Shaz vſih peklenſkih golfy!
Vunkei s’ tebe svira
Studenz oſtudnih norzhy.


12.

Ti ſhpot jen ſramóta
Strup jen kazha moshova,
Shaloſt, grimnoſt, smóta
Mezh inu ſmert niegova,
Ai ti peklenſki klepetz,
Nezhiſtih duhovu perdz,
Sapeliva L’ſiza
Zhiſtih jen nedolshnih ſerz!


13.

Grebelza peklenſka,
Lopata hudizhova,
Ti neſreſha shenſka,
Huda palza brizhova,
Ti ſtraſhni, peklenſki meh,
Shakel oſtudnih pregreh,
Madeſh vſe ſoſęſke,
Bodezh tern v’ zhiſtih ozheh!


14.

Sdei ſi ſupet proſta,
Nasai peidi na tvoj dom,
Polna bodi troſhta,
Vſelej na té ſhpegou bom,
Zhe boſh perva ratala,
Gusa te bo fratala,
Zherna ku hudizhi
Bodeſh v’ pekli ratala.

Nova Krama.[uredi]

1.

Pejte vſi v’ mojo ſhtazuno
Jeſt ymam
Vſih ſort friſhno kramo zhudno,
Vſe prodam:
Nove bukve, nove navke,
Zhudno proſtoſt, teſhke davke
Tamni dan,


2.

Novo kmetovſko goſpodo,
Nemſho ſmęt,
Friſhno, kiſlo, gnilo vodo,
Pezken lęd,
Kmetſko ſukno, ſvitle knofe,
Nove oshenjene ſhkofe,
Kebrov med,


3.

Grintave, vuſhive glave
Jesen ſmek,
Stu Diviz nove poſtave
Zheren ſneh,
Kosje glave bres roshizhu
Jesar sakritih berizhu
Kury męh,


4.

Stu tatu, jesar zeganu
Shuntarje,
Shitu s’ lulko nameiſhanu,
Puntanje,
Smerklov flaiſhter, s dreka shavbo;
Enga kosla s shenſko avbo
Gavgarje.


5.

Tamne zerkve, ſvitle kęhe
Zhudno smęſ,
Nove ſhule, nove grehe,
Novi plęſ,
Mlade novih ſort bolnike
Nage meſene ſvetnike
Zherviv lęſ,


6.

Spíte zhervíve jinake,
Nov oſhtir,
Tud gobove korennake
Gnil papír,
Gnile plęſníve Divize
Sladke bodezhe pravize
Nov brevír,


7.

Zherne ſhtunfe jen erdęzhe,
Bel lopar,
Hlazhe, kitle vkup viſęzhe
Bosty dnar,
Krokarje jen golobize,
Krajzerje inu petize
Vſe na pár,


8.

Deklizhe v’ shidi jen sláti
Pa bres ſraiz,
Poſtle s’ shidanim koverti
Bres ſhtramaz’,
Velke kurbe pa poſhtene,
Meihne — od brizhu ſtepene,
Gnili ſhaz,


9.

Nove peſmi, goſle, loke
Vtiſnene,
Shenitve bres vſe poroke
Vmiſlene,
Nove vęre jen bogove,
Nevideozhe rogove
S’ zhiſlane,


10.

Kmet, gradnik, Goſpód s’ roshizhi
Tamni ſhpaſ,
Kitle k’ ſo pob nym’ hudizhi,
Kratki zhaſ,
Brumne poſhtene ſliparje,
Nove kape, fovſh denarje,
Sviti glaſ,


11.

Voiſke, Púſhe, ſable, ſhtuke,
Pulfer terd,
Granadírje jen ajduke
V’ lufti vert,
Poſhpegavze, isdajavze
Sapelavze, prodajavze,
Ptujo ſmert,


12.

Modre pa smęſhane miſle
Lonzhen báſ,
Prijatle od snotrei kiſle,
Vſhivih láſ,
Zhervizhe na meh oderte,
Nove graſhine poderte,
Briſhko vàſ,


13.

Smerdlive nagelne, roshe
Gnili zvęt,
Ojſtre koinedirſke noshe
Greh odvset,
Angelzhike bres peruti
Zherve s’ rokami peruti,
Zhudne ſvejt.


14.

Lepe jabuke, pa gníle
Novi ſad,
Shebze, poſtuhe, kobile,
Slepi gàd.
Bele grintave baroke,
Torto s krumpírjove moke,
Poſhten tát.


15.

V’ petk nedelo, poſtne plęſe,
Miſhjo páſt,
V’ shi i vovk, oſlovſke vſhęſe
Novo zhaſt,
Nove gvante pa molive,
Modre glave, pa vuſhive,
Jen oblaſt.


16.

Talk je ſhe vezh ſorta krame
Kdur bo vsel
Ta bo vſelej smiſlil namę
Jnu bo veſel,
Bom dal dober kup na vęro,
Dobro vago, dobro męro,
Vſe na leu.

Jamranje enga saſtarenga inu saerjavenga deklizha.[uredi]

Leto pęſem, aku ſim jo ravnu pred vezh lętmi ſkoval, jo satu vmeſ denem, kir jo je veliku nyh radu imelu.


1.

Srotiza ſim sgublena,
Ah revnu ſe m’ godi!
Sa vſelej ſim falena
Pomagat men’ vezh ni,
K’ neiſim pamet ymela
V’ mladoſt moy poprei,
Tu meni ſhkodje sdei
Nu m’ bo ſhkodval vſelei,
Tu nebom vezh dobila
Kar je preſhlu naprei.


2.

Lepota je sginila
S’ ktiro ſim jeſt poprei
Shlahtnu zirana bila,
Preſhla je s’ mene sdei:
Moje erdezhe liza
So ble gladke, volnę
So sgreblene, blede,
Oje! oje, blede!
Falila ſim ſrotiza
Vſelej bo męn’ gorje!


3.

Kravshaſte laſe ſo bili
Farbe koſtainove,
Lepoto ſo sgubili
Smęſhan’ ſo s’ ſivmi vſe,
Moje rozhjze bele
So ble volne mehke
Kotainze jamize
So ſe gor delale,
Te ſo vſe ozhernęle,
So sgerblene terdę.


4.

She bol hitru povędat,
Sdej obſtoym létu,
Se vam zel’ nizh ne legat:
Preſhlu je vſe lépu.
Nei b’ bla l’pota sginíla
Kub’ bla imela mosha,
Mosha m’gar krulovga!
Al’ hudga al dobriga,
Oje, oje, mosha!
Neiſim dobila ga.


5.

V’ mladoſti ſim lubila
Vezh fantu, k’tir’ ſo otli
Deb ſe bla s’ nym’ moshila,
Al nei blu pameti;
Srezha me je yskala
Dobila b’ bla mosha,
Dobila bi ga bla,
Lohka, lohka, lohka!
Al pamet neiſim imęla,
Vezh nyh neiſim hotela.


6.

Enga neiſim hotela
K’ me je prevezh lubil —
Drug’ga neiſim hotela
K’ je enmal’ vuhernik bil,
Trety nei snal pleſati,
Zhetert nei tel kvartati,
Ta pęti nei rad pil,
Ta ſheſt’ je meihen bil,
Inu taku nyh vezh,
Sdei nei nobenga vezh!


7.

Aku ſim enga vidla
Ktir je kei leipſhi bil,
Ked ta k’ ſim ga lubila,
Sim otla deb’ moj bil,
Vezhkrat ſim ſe puſtila
Sapelat od ozhy,
Sapelat od ozhy,
Oje, oje, ozhy!
Al tega neiſim vędla
Kar ſe men sdei godi:


8.

Lubesen mene táre,
Lubesen me morí,
Kir jeſt vidim na páre,
Skupei druge ludi,
Jeſt ſim pak ſaſtaręla
Sim ratala presręla,
Minilu me je vſe
Gorka lubesen ne,
Gorka lubesen ne,
Kar je lępú pa vſe.


9.

Ah debi li Herodeſh
Mojga vmoril ne bil,
Med otrozih nedolshnih
Debi konzhan ne bil,
Bi hotla bit veſela,
En’ vupanje b’ ymela
En’ merslu vupanje,
Oje, je, vupanje!
AL ſtrah me ję, de she
Moj lubi vmorjen je.


10.

Zhe vender nei Herodeſh
Mojga lubga vmoríl,
Taku falil ne bodeſh
Kdur boſh mene dobíl:
Sim ſhe mlada diviza,
Neimam ſhe doſti lejt,
Ne vezh ked ſheſtdeſet
Le ſheſtdeſet jen pet,
Kdur zhe mene dobit
Neſmei dvejſt lejt ſtar bit.


11.

Letu moje sgodiſhe
Nei k’ enmu navku bo
Sa vſe mlade deklizhe
Ktire v’ lejtah zvedo,
Deb ne ble sapelane
Pogledeite sdei name,
Jen ſpremiſhlujte vſe
Tu terplenje moje,
Sposnajte kai terpí
Ktira ſama leshí.


12.

Deklizhi poſhluſhaite!
V’ fantah ſ’ne sbireite
Roke ym rade dajte
De ne saſtaraſte!
Kir hujſhga nei na ſveiti
Ked tu, mosha ne imeti,
Jeſt neimam ga, oje!
Lubesen pezhe, shgę!
Mogozhe nei letú
Deb v’ pekli hujſhi blú.


Sa puſtni dan.[uredi]

1.

Srezhen je ta puſtni zhaſ
Tu more veidit vſak,
Vſi ludje vshivajo ſhpaſ
Bod’ bogat al’ ſromak:
Musike ſe glaſijo
Po meſtah jen vaſęh,
Trebuhi ſe paſejo
’Nu ſhirjo po goſteh.


2.

Smęſhne gvante vidimo,
Vſo ſort’ obrásu tud,
Norz’ napruti pridemo
Menmo de je goſpud:
Eden je tak ku hudizh
S’ peklenſko grebelzo,
Drug je podoben berizh’
S’ njegovo veternzo.


3.

Prijatel k’ prijatlu gre
Sa ſhpaſe vshivati:
Boſhtvu, prav’, nej od naſ grę
Hitmo ga vlivati;
Kamer ſe obernem sdej
Niker nei boſhtva vezh,
Po dnev’ jen po nozh ſe jeſ,
Kapun’ ſe ſtavajo v pezh.


4.

Puſtni krofi ſe pohajo,
Plezha, savratniki,
Shtrukli ſe tud kuhajo
K’ letemi prásniki,
Potize ſe svijejo
Stavjo párit, pęzh,
Poſode ſe s’mivajo
Debi dershale vęzh.


5.

Putrihi ſe ſpirajo,
Vinu ſe snaſha vkup,
Vrata ſe odpirajo
Prijatli gredo vkup,
Misa je pogernena
Is pérti belimi,
Vkrog nu vkrog napolnena
S’ talery zhednimi,


6.

Shlize, nóshi, vilize
So vshe napravlene
Kosarzi, ſteklenize
Polne, naſtavlene,
Vinze she noter miglá
Shupa v’ ſkledah ſtoy;
Serze v’ meni gomislá
Inu ſe veſeli.


7.

Stole berſh popadimo
Hitmo ſe k’ misi vſęſt,
Terdnu jo sagradimo
Inu sazhnimo jęſt;
Ah, shupa shmahtnu duſhi!
Gorak je shelodz,
Gerlu ſe mi vshe ſhuſhi,
Kosarz bom svernil v’ gobz;


8.

Jejmo, pímo, ſhpaſeimo
Jen bodmo prov veſęli,
Trebuhe nabaſejmo
De bomo bol debęli;
Vſaka ręzh yma ſvoj zhaſ
Veſęli mormo bit,
Dnary neiſo ſtrili naſ,
Zhe damo hlazhe s’ rit’.


9.

Ju, oiu, oiu hu hu!
Haha, haha, haha!
Mizko — ju, oju huhú!
K’ nam Jaka shę pela;
Godzi — ju, oju hu hu!
So ſe tud perpodili,
Hahaha oju huhú!
Jo bomo obernili.


Tukei ſe vsame ena gorenſka ali ſhtajerſka visha na poſkok.


10.

Baſ pravi bum, bum, bum
Góſle: didl, didl, di,
Zitrar: nei vſhtimal bom,
Zink, zink, yh podí,
Piſhu prav: dudl, dudl, du,
Guba: ha, h’ha, ha!
Mizka rajala bo,
Haha, ha, ha, ha!


11.

She Mizka jen Jaka
Se ſuzheta vkrog,
Matizhe prov ſkaka
Nu trôbi v’ ſvoj róg,
Ta zhotaſt’ ſe ſuzhe,
Anza drobentí —
Ta krevul ſe luzhe
Sa njo, jen puhtí.


12.

Tud Mater Shupany
Je priſhlu v’ nogę,
Katęra je láni
Sturila dolge —
Prav ozhe pleſati,
Sim volna ku vuſk,
Kdur me ’zhe pelati
Bo ſturil odpuſtk.


13.

Te mále tud shgazhe,
Se meſhajo vmęſ,
Vſe kinka, vſe ſkazhe,
Vſe zikne na plęſ;
She Ozha ta ſtari
Je shelo dobil,
Vshe gleda po pari
Deb’ ſe obernil.


Natu pojejo Fantíe, deklizhi, moshe inu shęne vſak ſvoje ſhtikelze na vezh ſorte vish sa plęſ. Tudi ſe snajo vezhi deil leteh ſhtikelzu lomiti, tu je: de ſe enga pol na eno, pol na drugo visho, pol enkrat, pol drugkrat sapoje, koker je per Krainzih navada kader se plęſ vishe godzam naprej pojo.


14.

FANT. Deb ſhental rozhize,
Saribei jo prov!
De bodem noshize
Loshei odsdigval.

Glejte mojo Mizo
Koku drobentí,
Jen fletnu glavizi
Po ſtrani dershí.


15.

DEKLE. Sei ſim te ſhtimala
Puſhelze dajala,
Sakai ſ’ ſe vjesil,
Si drugo svolil?

Bom pantelz kupila,
Jen puſhelz obvila,
Jimu ga bo ta
Ktir mene posna.


16.

MOSH. Sim miſlil: bo vſelej
Fletna tanka ku pręd,
Nemorem jo sdei
Vezh zhes trebuh objęt.

Kai ſe pa ti mujeſh?
Jen kai ſe ponujeſh?
Sim ſtal pred Altar
Dobil ſim moj par.


17.

SHENA. Enga ſim dobila,
Bom ſolse tozhila,
Je zhuden ſvetnik
She hujſh ko malik;

Sram me je povedat,
She druga pogledat
Neſmęm, tu je ręſ,
On je pa ku lęſ.


18.

FANT. Jeſt nozhem bogate
De ſ’ shlahta me ſil,
Deb’ ſhtela nje slate
Per vſakmi koſil;

Zhe vbogo poberem
Jo shiher klaftam,
Se na njo saderem,
Pa kuſhnem tud sdravn.


19.

DEKLE. Jeſt nozhem pijanza
Ku Jurjova Anza,
Debi vſe sadjal
Men’ plazo dajal.

Sim lizhna, ſim mlada
Poſtreshem tud rada,
Kdur me bo dibil
Bo ſrezho ſturil.


20.

FANT. Vſelej proſish Bogá
Deb’ ti dal enga
Katęr b’te redil,
Revo odpodil;

Al’ ſpomn’ de odnjega
Ga ti ne dobiſh,
Zhe ſama katęrga
Skor ne preſlepiſh.


21.

FANT. Ai ti ſerborita
Oſtudna poſhaſt!
Shę drugih ſi ſita,
Hozh’ſh meni dopaſt?

Jeſt nozhem saſpane
Ne lęne, pijane:
Snat more prov ſhtęt,
Sol v’ glav ymet.


22.

FANT. Sa tako ne maram
K’ ſe rada goſtí,
Zhe doſt ne perſhparam
Bi glodal koſtí.

Na ojſtra rozhizo,
Poſhtenu ſerze,
Na brihtno glavizo
Bom gledal vſelej.


Na visho koker ti pęrvi devęt.


23.

Sdej ſmo ſe preſkakali
Jeſti nam ſpet duſhí,
Kai bomo vezh zhakali,
Vinu ſe nam ſhuſhi:
Sterknimo ga ſhe enkrat
Na sdravje norzu vſih,
Pi ga ſeſtra, pi ga brat
De pojde po mosgeh!


24.

Pimo ſhe ſhentjanshovzo
Sa eno lohko nozh!
Jeſt bom ſpremil lubizo
Do hràma koker ſnozh;
Polnozhi je odsgonil
Puſta bo ſkorej ſram,
Gleimo! glavo je nagnil
Jutri bo pokopan.


KONZ.