Kako se more pogoditi premen vremena
| Kako se more pogoditi premen vremena. K. M. |
Spisal K. M.
| |||||||||||||
Ker ni samo prebivalcem v mestih, ampak tudi ljudem na kmetih prav koristno in važno, da naprej poznajo, kdaj da bo lepo vreme, kdaj pa dež, zatorej je prav koristno poznati znake ali znamenja, iz katerih se zamore eno ali drugo pogoditi. Narod pozna veliko tacih znamenj, toda malo jih je, na katera bi se moglo terdno zanesti. Kar so torej do sedanjih časov učeni ljudje stalnega ustanovili, to vam čem na vašo korist kratko razložiti.
Pomnite pa pred vsem, da v zraku je zmerom vodena para, ki je sedaj raztegnena in tanka, da se celo ne vidi, sedaj pa zopet tako gosta, da jo vidimo. Vemo, da je para raztegnena in tanka; dokler je tanka, ne potemni od nje zrak, ampak je še toliko svetleji, kolikor več je ima. Kedar so nam v tej čistoti zraka tudi oddaljeni predmeti popolnoma jasni, takrat se nam zdi, da so prav blizo; tukaj je videti, da se je v zraku nakopičilo veliko vlage in da bode skoro dež. Morebiti da zarad tega, ker je zrak tako svetel in previdljiv, o tej priliki solnce močneje pripeka in potem nam je solnčna pripeka znamenje, da se bode vreme premenilo. Ravno zavoljo tega se mora terditi tudi to, da bode lepo vreme trajalo, kedar so daljne gore odete s tanko, modrasto meglo. Kedar nebo pobledi, pomeni to, da se je para jela stiskati in skupljati v male kapljice, pa da pride kmali dež.
Ako se solnce ali mesec prej pokaže kakor navadno, to pomeni, da je v zraku veliko vlage. O tem se zamorete prepričati tako-le: Uzemite čašo ali kako posodico, ki ni preplitva, verzite va-njo sreberno desetico in odtegujte odmikovaje se pogled od nje tako dolgo, dokler vam ne zgine spred oči. Potem ostanite pri miru, kak drug naj vam pa nalije vode v čašo; in ako tudi se niste ne vi, ne desetica premaknili z mesta, vendar jo bote zopet zagledali na dnu. Taka nam je tudi s solncem: Kedar je v zraku veliko vlage ali mnogo mokrote, zato ga vidimo že tedaj, ko bi ga še nikakor ne videli, ako bi bil zrak popolnoma suh. Zarad tega se nam zdi solnce ali mesec, kadar se pomoli, prav velik, košat in našopirjen; to pa dokazuje ne samo, da je v zraku mnogo vlage, ampak tudi, da se je nádati dežja. Ako solnce izhaja bledo, rudeče izza oblakov, je to znamenje, da pojde skoro dež, sadi je nebo vedro in jasno. Še prej se je pa nadati dežja, kedar solnce zaide za oblakom, ker to dokazuje, da je veliko pare na zahodni strani nakopičene.
Najgotoveji znamenja dežja so pa: podobnost, lega in premen oblakov. Oblaki dolgljati, lahki in povaljasti kažejo, da bo veter s tiste strani vlekel, kamor so jim repovi oberneni. Ravno to je treba misliti tudi od oblakov povoljnjakov, kedar se zberó in nagermadijo. Ako se germadni oblaki z ranim jutrom pokažejo, dopoldne zberó, popoldne pa se razidejo, tedaj bo trajalo lepo vreme; ker iz tega se zamore sklepati, da se je gori nabralo veliko toplega in suhega zraka. Kadar pa popoldanski čas ni zmožen, da bi razgnal germadne oblake in če jih noč še bolj stisne, tedaj je tudi pod temi oblaki zrak vlažen, zato padajo nižje, se zgosté in predelavajo v oblake verstake;iz tega pa nastaja dež. Deževni oblaki toliko ne preté, kedar so z istoka, kolikor takrat, kedar so z zapada, ter jih tedaj največkrat veter k nam pritira. Povejte mi pa, zakaj je soga ali mavrica, kedar se pokaže zvečer, navadno dobro znamenje lepega vremena? Če se oblaki nizko deržé, ali so že prav gosti, tedaj se bodo kmali zbrali v kaplje, ali pa je zrak pod njimi prav mokroten; oni zatorej vsekako žugajo dež, posebno če zapadni veter vleče. Zato se tudi ali bojimo ali pa se nadjamo dežja, kedar se zdi, da so verhunci zakriti v oblake, n. p. če ima Krim kapo; in dokler se nam s tiste strani, s katere jih oblaki pokrivajo, ne pokažejo čiste, dotlej nimamo upati lepega vremena.
Vse torej, kar kaže, da je zrak vlažen in zeló mokroten, kaže na dež. Zatorej pogajamo dež, če se kadé gozdi, če se dim vlači in doli pada, če smerdé zahodi in kanali, če se poté zidovi in kameni, če vlažen postane razprostert papir, če se raztaplja sol, če se daljni zvoni močneje slišijo kakor navádno itd.
To vsi veste, da pri nas navadno za zimo nastane druga neka manjša zima, za letom pa drugo leto, ki ga imenujemo babje leto. To je dobro znamenje, če druga ta zima hitro nastane za pervo, ker je takrat zrak zgodaj nabral dovolj toplote. Zato tudi raje imamo suh marec, bojimo se pa hudega aprila. Jutranji dež navadno ne terpi dolgo; ker dnevna toplina razrejuje oblake, pretežni zahodni veter jih pa popolnoma razpodi: Ako je po dežju še soparno, tedaj se zemlja o južnem vetru naglo pari; iz tega pa nastaja nov dež. Velike rose kažejo, da je zrak zeló mokroten; kedar pa ni nikakoršne rose, je to zategadelj, ker vlečejo ali vetrovi, ali ker je zrak oblačen; iz tega pa je treba vsekako dežja pričakovati.
Spazili so ljudje, da se vreme najlagje premeni, kedar je mlaj ali mladi mesec; da je stalneje in stanovitneje, kedar je poln; pa da je najstalneje, kedar je v zadnjem četertu.
Vedeli bote tudi to, da celo živali večkrat kažejo, da se bode vreme premenilo. Te-le v prostem zraku živeče stvari imajo nekak prirojen nagon ter vedó, kdaj da se ima vreme premeniti, da si najdejo svoj živež laglje na enem kraju kakor pa na drugem. Tako n. p. lastavke pred dežjem letajo prav nizko, ker nižje zemlje dobivajo najlaglji merčese, od katerih živé; ti pa ljubijo po vsem suh in topel zrak. Prav zato skačejo ribe, da lové muhe, ki nad vodo letajo. Kedar pa pridejo tice selivke, je to znamenje, da prihaja poletje.
Lepo vreme se da pričakovati, kedar pri deževju sove sovikajo, škorjanci in tašice visoko letajo in mnogo prepevajo; kedar slaviči noter do jutra gostolijo, kanje, čaplje in bobnarice glasno kričé letajo, se pribe visoko vzdigujejo in glasno kričé. Nadalje kedar mračniki netopirji zjutra rano in zvečer pozne letajo, kresničice nenavadno jasno svetijo, rege na prostem visoko sedé, ovce na paši veselo skačejo, govnjači zvečer se pogosto prikazujejo, seršeni in ôse še zvečer pogosto letajo in pijavice mirno na dnu steklenic ležé. — Slabo vreme gre pričakovati, kedar ščinkovci pred solnčnim vzhodom popevajo, vrane visoko nad pečevjem, stolpovi in poslopji letajo, glave po koncu nosijo, po takem letanju vode iščejo in glave v njo pomakajo; kedar lastavice blizo zidov letajo, se v bližnjo vodo potapljajo; kedar se golobje kopljejo, pozno na večer domu vračajo; kedar šterki svoje mladiče v gnjezdu pokrivajo, žerjavi pri lepem vremenu kričijo in se domača kuretnina po prahu valja. Kedar pa psi travo jedó, mačke se dolgo snažijo, domači petelini neprenehoma pojejo, gliste iz zemlje lazijo, sledi dolgo deževanje. — Kratek dež bode, kedar rega nizko sedé kvaka, kedar gre v vodo in se potaplja, krastavice na dan prihajajo, miši na glas žvižgajo, kerti visoko narivajo, mušice v senci plešejo in ljudi in živino termoglavo nadlegujejo. — Kmalu bode dež, kedar si goveda nos ližejo, svinje kermo raztrošajo, pijavice se na poveršju vode vzderžavajo in ovce s paše gredé med potoma travo mulijo in nerade v hlev gredó. Pogosto letanje govnjačev za rana pomenja dež o poldne; nevihte se je v kratkem bati, kedar piškur nepokojen iz vode poskakuje, pijavice iz vode siliji in se bučele daleč od ulnjaka ne upajo; kedar pa tropoma domu prihajajo, je vihar pričakovati, ravno tako tudi, kedar drozgi in ščinkovci nepokojni postanejo, ribe iz vode skačejo in se liske potapljajo.
Naposled imamo tudi še nekako orodje, s katerim merimo zrakovo težo, ki se imenuje zrakomer ali težomer, s tujo gerško besedo pa barometer; z njegovo pomočjo zamoremo sklepati na lepo ali na neugodno vreme. To orodje visi po navadi med okni, kakor ste to videli tudi že sami. To orodje vam je steklena cev, ki je pripeta na podolgasto desčico, v cevi pa se nahaja živo srebro. Kedar se to živo srebro dviga, je to dviganje znamenje, da bode lepo vreme; kedar pa pada živo srebro v cevi, takrat se je bati dežja. Kako se pa to godi, da se živo srebro enkrat dviga, drugikrat pada in zakaj da zamorete iz tega sklepati na lepo vreme ali na deževno: tega vam razlagam drugo pot.