Andreju Einspielerju

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Andreju Einspielerju.
Simon Gregorčič
Izdano: Slovenski narod 22. avgust (1887), 189
Viri: dLib [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

ANDREJU EINSPIELERJU o zlati maši dné 21. avgusta 1887. leta.


Pod jêsen gre! A čas nobén

Ni kmetu ljubši kot jesén.

Pomlad je čas cvetú in nâd,

A čas skrbí in dela tudi,

Poleti mož potán se trudi;

A jêsen dá mu hlad in sad,

Za strah in skrb in trud obilo

Mu vrt in pólje dá plačilo.

Enako v žitji! Kdor se v cvetji

In žitja svojega poletji

Ne plaši truda in skrbí

Ne plaši truda in skrbí,

Pač srečen je v jesêni dní,

Vesel se v prejšnje dni ozira,

Mirnó očí v prihodnje vpira.

Ti delal si kot malokdó!

Ti delal si ob časi cvetja,

Zvestó si delal pol stoletja,

Zvestó, pogumno in krepkó.

Kar sil ti dalo je nebó,

Posvétil ti si vse mladini,

Ti domu si buditelj bil,

Ti domu si učitelj bil,

Za dom si vrl borítelj bil.

Ti delal si: jesén je tú,

Prišèl je tebi čas sadú …

Naš dom odeval gost je mrak,

Slovenija je tožno spala;

A čvrsto je, vesêlo vstala

In narod si gojí krepák.

In tvoj premili Gorotán

Že tudi dviga se, se vzbuja,

Prihaja mu vstajenja dan

In peša, gine sila tuja.

Probbuja se Slovén povsód!

A kdo se pač najbòlj je trudil,

Da národ se iz snà je vzbûdil?

To naše národno vstajênje,

To krepko národno življênje

Zeló je tvojih trudov plód!

Zató pa tvoj današnji god

Vesel proslavlja ves naš rod,

Izraža vróča ti čutíla,

Poklanja srčna ti voščila! . . .

Ti zlato žrtvo nekrvavo

Bogú si danes darovàl,

Pri njej pač i za očetnjavo,

Za srečo njeno in nje slavo

Prošnjé si k Večnemu poslàl.

A nam na dan daritve zlate

Sto želj se k nebu dviga zá-te:

Bog čûvaj te še toljko let,

Da srečen zreš slovenski svet,

Da srečno, slavno in edino

Premilo vidiš domovino!