Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine
| Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine Ivan Koštiál |
Prestavil France Malešič 11.–15. avg. 2015. Knjižni ponatis pri MD v Prevaljah 1927 in v Celju 1931.
| |||||||||||||
Prvi del[uredi]
Pričujoči abecedni zaznamek navaja pogreške v besedah, oblikah in konstrukcijah našega knjižnega jezika. Upošteva pripovedno prozo od l. 1880 do 1925 in pa politične dnevnike od prevrata do danes.
Kar stoji za znamenjem *, je s tem označeno za pravilno, oziroma pravilnejše ali boljše.
-a- neizpahnjen v shrv. imenih; n. pr. v Kruševacu * -vcu; Martinacev brat * -nčev; iz Šabaca * -bca.
ako v zavisnih vprašanjih * ali; vprašal je, ako sem Hrvat * ali.
akopram, akoprem, akoravno * čeprav, akoprav, dasi.
antiken * antičen (staroveški).
-at-, prirastek v sklanjatvi moških samostalnikov na -a * sklanjajo se kakor r i b a ali kakor j e l e n, a brez -at-; n. pr. Lukatu, z Lukatom * Luki (-ku), z Luko (-kom).
baršun, baržun (madž.) * žamet.
(na)basati (nemški) * nabi(ja)ti [puško], natlačiti [pipo, žep, prostor]; nade(va)ti [klobaso].
beležka * zapisek.
beležiti * zapisovati.
beležnik * notar.
belokoža (Kersnik) * belokožec.
bengaličen * bengalski.
besomučen (shrv.) * besen, demonski, obseden.
blagodat (shrv.) * dobrota.
bliščati * bleščati.
blizo * blizu (ker je mestnik starega samostalnika blizu).
bližnica * -njica (ker je iz pridevnika bližnji).
bližnji v pomenu primernika * bližji. Bližnja vas = blizu ležeča (1. stopnja); bližja vas = bliže ležeča izmed dveh (2. stopnja).
boder (ruski) * čvrst, čil.
bodríti (ruski) * izpodbujati, hrabriti.
bogata žetev, bogata rosa * obilna. (Bogat je tisti, ki mnogo ima.)
boja, bojati * barva, -ati.
Nihče ne čuti bolj kot urednik, kako zelo potreben je »Brus« za skrhano slovenščino, ki jo piše danes toliko ljudi. Z nerazumljivo lehkomiselnostjo mnogi trdovratno vlačijo v pismeno slovenščino tujke in nepravilne tvorbe, zgrajene v duhu tujih jezikov. Ker se vprav k »Mladiki « zateka največ začetnikov-pisarjev in je zanje naš družinski list res nekaka šola, se nam je zdelo nujno potrebno, da bi razen Breznikovega Pravopisa imeli še tak »Brus« za napake knjižne slovenščine, kakor nam ga je zavrtil prof. I. Koštiál, za kar smo mu iskreno hvaležni. Upamo pa, da ne samo mi, marveč tudi vsi bravci. Ko spis izide do konca, ga ponatisnemo.
Uredništvo.
Drugi del[uredi]
bojno polje * bojišče,
bolana mati, bolani otroci * bolna, -i (kakor drobna: droban).
bolj za tvorbo 2. (in najbolj za tvorbo 3.) stopnje prislovov in pridevnikov, ki niso deležniki, ne označujejo barve in se ne končujejo na -ji ali -ski * stopnjevanje z obrazili -ejši, -ši, -ji; n. pr . bolj močan * močnejši; bolj dolg * daljši; bolj trd * trši, trji; bolj gibek * gibkejši; bolj buden * budnejši; bolj težko * teže; bolj daleč * dalje.
borenje * borjenje.
božica * boginja.
brak, bračen (shrv.) * zakon, -ski.
brešno * brašno.
brez, a b s o l u t n o rabljen, kot p r i s l o v * brez tega.
brezstiden * nesramen.
brezslišen * neslišen.
brežuljek * holmec, griček, brdce.
brínjevka, brínjevec * -novka , -novec (iz prid. brinov, ne brinjev!).
brítek, brítko * -dek, -dko.
brnja (č., p. iz germ.) * oklep.
broj * število; nebroj * brez števila, nešteto; brojiti * šteti.
butica * betica.
cestovati * potovati.
cvilenje * cviljenje.
čakati na koga, na kaj * č. koga, kaj ali česa.
čas: od časa do časa * zdaj pa zdaj; nimam časa * ne utegnem.
častitati * čestitati (shrv., od čestit = srečen, to pa od čest = stsl. čęstъ , = delež, del, dober delež, sreča).
čegar * čigar.
čegav * čigav.
čemu v pomenu »zakaj« (z ozirom na vzrok) * zakaj. Z besedo č e m u vprašujemo za n a m e n.
česa : ne morem si česa * kaj.
česenj * česen.
čez in po se morata razločevati. Čez cesto = na drugo stran ceste; po cesti grem, kadar hodim po eni strani.
čez in skoz je treba razločevati. Čez gozd leti ptica, skoz gozd gre popotnik. Čez hišo lučaš kamenje, skoz hišo prideš (s ceste) na dvorišče. »Električna iskra šine čez vsako dlako« * skoz ...
čez za raznimi glagoli * dajalnik, (za-)radi, na, o; n. pr. čuditi se čez neumnost ljudi * č. se neumnosti; zabavljati čez župana * županu, na župana; tožiti čez kaj * o čem, na kaj; pritoževati se čez kaj * o čem, na kaj, zaradi česa.
čeznatoren * nadnaraven.
čifut (turški) * Žid, Jud, Izraelec, Hebrejec.
črevesje * črevje, čreva (kakor drevje: drevo).
črtati (v dovršnem pomenu) * prečrtati.
čutilo v pomenu Gefühl * čuvstvo. Č u t i l a (oči, ušesa, nos, jezik …) so organi za č u t e (za vid, sluh, vonj, okus ...).
čveter * četver.
da v zavisnih vprašanjih za zaimkom ali prislovom * mora izpasti; n. pr. čakali so, kaj da prijor ukrene * kaj prior ukrene; morile so jih skrbi, kaj da bo * kaj bo; pričakovati, kdaj da pride doktor * kdaj pride; nisem vedel, pri čem da sem * pri čem sem.
dajalnik povednega določila pri nedoločniku * imenovalnik: St. se je silil biti pozornemu * da bi bil pozoren; postati srečnemu ni težavno * srečen.
dajalnik edn. mošk. in sr. spola pri pridevnikih na -em * na -emu; n. pr. proti Trebnjem * -emu; proti Thorpovem šotoru * -emu; oddal sem list dvornem mojstru * -mu; priča nenavadnem dogodku * -emu.
dalnji * daljen (= oddaljen, daleč ležeč): daljnji (= kar je dalje, kar sledi nadalje).
danes (je lepa noč) * nocoj; danes zjutraj * davi; danes zvečer [bomo ...] * drevi; danes ponoči * nocoj.
dekelce * dekletce, deklica. [Dekelce bi bilo od besede deklo (srednj. spola), ki je ni; prim. steblo: stebelce, deblo: debelce.]
deklamavati, -avam ali -ovati, -ujem * deklamirati.
deležnik II. tvornopretekli glagolov II. vrste, stvorjen brez -ni-, za označbo dejanja, * mora imeti vrstno spono: žile so se mu nabrekle * so mu nabreknile. [Za označbo lastnosti pa je prav: nabrekle žile.]
deležnik II. tvornosedanji glagolov I. in II. vrste, stvorjen z obrazilom -eč * -oč; n. pr. kolneč, gasneč, topeč * -oč. Izjeme so: dereč, bodeč (od bosti), čuječ, sopeč, hropeč.
deležnik II. tvornosedanji glagolov III. in IV. vrste, stvorjen s pripono -oč, * -eč; n. pr. režoč se (od režati se, -im se) * -eč (se).
deležnik II. tvornopretekli v trpnem pomenu * trpni deležnik: z zavihtelim mečem * -enim; spomini na preživela leta * -vljena.
deležnik II. tvornopretekli (brez vezila) za izražanje želje * naj, da bi –; n. pr. bilo srečno! * naj bo (bodi) srečno; v dopustnem pomenu: bilo temu tako ali onako * naj bo tako ali drugače.
deležnik II. tvornosedanji * trpni: ne vidita dvigajočih rok * vzdignjenih.
deležniki, viseči v zraku, neujemajoči se z nobenim samostalnikom niti zaimkom ali števnikom * vsak deležnik se mora ujemati v spolu, sklonu in številu s tistim členom stavka, kateremu je pridejan (namesto zavisnega stavka) v določilo.
Primeri: »ne umevajoč drug drugega jima ni potekel noben dan brez prepira« * ne umevajočima (ali še bolje: ker se nista razumevala).
deležnik I. tvornopretekli nedovršnih glagolov * se mora nadomeščati s I. tv.-pret. del. d o v r š n i h glagolov; n. pr. A. je govoril to, pušivši svojo cigareto * dokadivši ali: ko je dokadil (če ni morda mislil pisatelj reči: kadeč?); tako govorivši grofica sede * rekši to.
deležnik I. tvornosedanji glagolov III. vrste na -aje * na -è [??]; n. pr. brenčaje, ječaje, kričaje, molčaje, renčaje, vreščaje * brenčè, ječè, kričè,molčè, renčè, vreščè.
deležnik I. in II. tvornosedanji dovršnih glagolov * se mora nadomeščati s I. tv.-sed. del. n e d o v r š n i h glagolov; n. pr. vprašajoč * -ujoč; odkimajoč * -ujoč; približajoč se* bližajoč se ali približujoč se; prašaje * -ševaje ; zardè * zardevajoč (zardevši).
deležnik I. tvornopretekli kot prilastek * se mora nadomeščati z zavisnim stavkom, n. pr. »v široko zamahnivši roki (!)« ... * v roki, s katero je široko zamahnil ... – Glej tudi »vštevši«!
delokrog * področje, območje.
desinfikacija * razkuže(va)nje, desinfekcija (desinficiranje).
dičen (shrv., iz madž.) * časten, slaven.
dičiti (shrv., iz madž.) * krasiti, lepšati.
dihur * dehor.
dika (shrv., iz madž.) * kras; ponos, čast, slava.
dimljeno meso * prekajeno meso.
dirniti * geniti, dotekniti se.
dirati (shrv.) * dotikati se.
divjejši * bolj divji (zaradi končnice -ji).
dno, edn. rod. do dnu * do dna.
do * na (v) v takih primerih: »iz enega kraja do drugega« * v drugega; iz enega konca škofije do drugega * z enega kraja na drugega.
dober stati (po nemšč.) * (za) porok(a) biti, jamčiti.
dobrobit, m. sp. (shrv. žensk, sp.!) * blaginja.
dočim * (časovno) med tem ko; (protivno) pa, a, ali.
dokler z dovršnim glagolom * dokler ne z dov. gl.; n. pr. tekel je, dokler se je utrudil * dokle se ni utrudil.
Tretji del[uredi]
dolgo: tako dolgo, dokler ... * toliko časa (dotlej), dokler ...
dopoldan kot prislov na vprašanje kdaj? * dopoldne. Samostalnik pa je: hladen dopoldan ali hladno dopoldne.
dolževati v pomenu »dolžan biti« * dolgovati.
dolževati, -ujem * dolžiti, obdolževati.
domú * domov.
dopadanje, dopadenje, dopadajenje * všečnost , ugodje, zadovoljstvo.
dopadati (se), dopasti se (po nemšč.) * ugajati, všeč biti, goditi, po godu ali po volji biti.
dosaden (shrv.) * siten, nadležen, dolgočasen.
dosetka (shrv.) * domislek, -slica.
dovelj * dovolj (iz: do volje),
dovršni glagoli namesto nedovršnikov, n. pr. začele so prevladati fizične bolesti * začele so prevladovati telesne bolečine; zakaj vprašate mene o tem? * vprašujete; solnce je sijalo še vroče, ko se je poslovil * poslavljal (istočasno dejanje!); strežnica je menda bolj verjela na strahove ko na naravne zakone * verovala v – ; med tem, ko je Miško snel Celestina z vešal * snemal; bilo je že temno, ko je Ch. odšel * odhajal; da bo videla obesiti človeka * kako obešajo; vlada je začela zvišati plače * zviševati; N. je načeloval, ko so odvedli njegovo ženo * odvajali (istočasnost); v tem, ko je S. zaklenila vrata * zaklepala; ko vidi, kako S. prejme sv. obhajilo * prejema.
drenj (nemški) * gneča; drenjati se * gnesti se, prerivati se.
drožerija (franc, droguerie!) * drogerija.
drug (števnik) * drugi; n. pr. papa pride šele drug teden * drugi teden (=: ne še prvi teden).
drug z ozirom na lastnosti * drugačen; n. pr. stric je čisto drug mož kot nečak * drugačen; nekaj dni je bila V. njemu nasproti druga * drugačna. (Bila je ista oseba, a ne taka kot prejšnje dni.)
držati koga za kaj * imeti (šteti) za kaj; moje sestre me drže za bedaka * imajo.
duhteti * dehteti (prim. dehniti – dahnem, zadehla moka, dehor).
dvigovati, -gujem * vzdigovati, dvigati.
dvojina moškega nam. ženskega spola: zrcalila sta se nezaupnost in želja prepričanja * zrcalili.
dvojnotero (!) * dvojno.
dvomiti v kaj (po shrv.) * o čem.
-en (-ni), -na, -no: včasih stoje pridevniki, izvedeni s to priponko, po krivem namesto rodilnika, zlasti predmetnega (genitivus obiectivus); n. pr. »bojni izid« * izid boja; obrazna barva * barva obraza.
enkrat, kadar ni nasprotno kakemu »dva-« ali »večkrat« * nekoč, nekdaj, kdaj.
na enkrat * kar, nagloma, nenadoma, na mah, zdajci.
Evropejec, evropejski * Evropec, evropski.
fleten (nemški) * čeden, ličen, zal, brdek (brhek), ljubek.
francozki * -ski.
fruga (lat.) * poljski pridelek.
glasom poročila * po poročilu.
gnječa, gnjida, gnjil, gnjus * gneča, gnida, gnil, gnus.
gorostasen (shrv.) * velikanski.
gospej, gospi (edn. daj. in mestnik) * gospé.
gotov v pomenu »quidam, določen« * neki, nekateri.
gotov sem z delom * dodelal sem, dovršil sem, končal sem delo.
goved: pet govedi * pet goved. (Goved, ž. sp., je skupno ime; govedo, sr. sp., je posamezna žival.)
govorenje * govorjenje.
gre se za to * gre za to.
gres (pšenični) * zdrob.
greva me * kesam se.
grinta * prha, prhaj.
grizti * gristi.
grižljej * -aj.
grojzd * grozd.
grometi, -menje * grm-.
grudi * prsi, nedra, nedrje, grodi, seski, sesci.
grulenje * gruljenje,
hajka (shrv.) * gonja.
hasek, hasen, hasniti (iz madž.) * korist, prid, koristiti.
hči: imen. edn. hčer * hči; tož. hči * hčer.
hišina * hišna (to je posamostalnjeni ženski spol pridevnika hišen).
hrptenica * hrbtenica.
-ica, zmanjševalna priponka, pritaknjena ženskim i-jevskim osnovam * -ca; stvarica, živalica, lučica * -ca.
-ice, zmanjševalna priponka samostalnikov srednjega spola * -ce (-ece za dvema soglasnikoma). Namesto gnezdice, srčice, mestice, pismice ... je treba pisati: gnezdece, srčece, mestece, pisemce ... V množini: vratica * vratca.
-ičar * -ik: tehničar, matematičar, botaničar, statističar ... * -ik.
igrati na glasovirju * na klavir.
imejitelj (polka, reda) * imetnik.
imendan (shrv. po nemškem vzorcu) * god.
imenovalnik oziralnega zaimka izpuščen * mora stati v takih primerih: »Marija, kateri so se šibile noge in je skrivala oči * in ki je ...«
imeti: po mojem vrtu nimate sadja pobirati * ne smete; to imaš izvršiti do petka * moraš, to ti je izvršiti; kam imamo iti? * kam nam je iti, kam naj gremo?; mož, ki ima nadomestiti pokojnega I. * ki naj nadomesti.
-in, obrazilo, pritaknjeno moškim samostalnikom na -a * -ov (-ev); n. pr. Matijin, slugin, Lukin * -ov (-ev).
-in, obrazilo, pritaknjeno imenom neživih reči * rodilnik ali kak sklon s predlogom ali pa drugo obrazilo; n. pr. suknjin žep * žep pri (v) suknji; ladjina krma * krma ladje ali pri ladji; sobino okno * okno v sobi, sobno okno; Ljubljaničin breg * breg Ljubljanice; konopljino seme * konopljeno.
-ina, obrazilo; n a p a č n e t v o r b e so izkopnina, izklesnina * izkopan- ina, izklesan-ina (iz trpnih deležnikov).
intka * indigo, indika.
ipak (shrv.) * vendar (le).
iskreni konji * iskri konji.
isti v pomenu osebnega zaimka 3. osebe * on, ona, ono; ta, ta, to.
itak (shrv., iz i + tak) * že tako, tudi tako , brez tega.
iz Češkega, iz Ogrskega ... * s, z (ker pravimo: na Češkem, na Ogrskem); iz strelišča * s – ; vračam se iz sprehoda * s – ; iz doma * z –.
izbegavati kaj (shrv.) * ogibati se česa (čemu), umikati se čemu.
izdati (»to ni dosti izdalo«) * zaleči.
izdajica * izdajalec.
izgladnel * sestradan.
izgubivati * izgubljati.
izgledati * tak(šen) biti kakor ...; izgleda zdrav * videti je zdrav; izgleda, da bo ... * kaže.
izkuh (!) (po nem. Auskoch) * javna kuhinja.
izstaviti potrdilo * izdati.
izpolniti povelje * izvršiti; izp. željo * ugoditi, ustreči; izp. nade * uresničiti.
izvaditi * vzeti iz ..., izvleči.
izvan * izven.
izvedši (od izvedeti, -vem!) * izvedevši (bolje pa: ko je izvedel).
izvežbati (shrv.) * izuriti.
jačati (shrv.) * jačiti, krepiti.
jadikovati (shrv.) * tožiti, tarnati.
jajčice * jajčece.
javelne (nemški) * težko da (če), menda ne.
jermena (množina) * jermeni.
jeden, -dna, -dno * eden (pred samostalnikom: en) ena, eno.
juriš (turški) * naskok, napad.
Četrti del[uredi]
k sreči * na srečo; k naši žalosti * v našo žalost.
kakor * kakršen v primerih kakor: strastni lovci, kakor (kot) je moj brat * kakršen; ljubav, kakor jo je gojilo srce * kakršno je gojilo srce.
kakoršen * kakršen (ni iz prislova kakor, marveč je z r-om relativizirani kakšen).
kal (= klica) moškega spola * ženskega; n. pr. tak zdravi kal * taka zdrava kal. (Tak kal = taka luža, mlaka.)
kdor: mestnik pri komur * pri komer; orodnik s komur * s komer.
ki, nanašajoč se na zaimek srednjega spola * kar; n. pr.: gobec je zadel ob nekaj drugega, ki je dihalo * kar. K i se nanaša vedno le na samostalnike.
ki * kakršen v takihle primerih: serec z zaobočenim grebenom, ki ga nahajamo pri arabski pasmi * kakršnega; visokega konja, ki so bili last ... * kakršni.
kinč (madž.) * kras; kinčati * krasiti, zaljšati.
kladvece * kladivce.
klaftra (iz nemšč.) * seženj.
kleveta (stsl.) * obrekovanje.
klina, klinja * rezilo, ostrina.
klješče * klešče.
klopčič in klopko * klobčič, klobko (ker se govori pred vokali b: klobec, klobek, shrv. klubašce).
kmalo * kmalu (ker je dajalnik).
kmalu * skoraj, skoro(da) v takih primerih: kmalu bi bila padla obadva na tla * skoro sva padla ..., malone sva padla.
-ko: samostalniki na -ko, sklanjani s prirastkom -ot- * brez -ot-; n. pr. Jenkota, Murkotu, s Češkotom * -ka, -ku, -kom.
koji (shrv.) * ki, kateri.
koketničati (ruski) * koketirati, -tovati, vesti se koketno.
kolek: rod. koleka, glagol kolekovati * rod. kolka, kolkovati.
kolikoršen * kolikršen.
koncem * konec (časovni tožilnik kot predlog), ob koncu.
končati (kadar osebek ni ime živega bitja) * končati se.
konečno * končno.
konservatorka * konservatoristka (ki je dovršila konservatorij).
kopelj * kopel (z obrazilom -el od glag. kopati, kakor zibel, svirel, piščal od zibati, piskati, svirati).
kot: znan kot fanatik * za fanatika; veljati kot veščak * za veščaka; preoblečen kot menih * v meniha.
kovaren * spletkarski.
kovčeg, -včga; kovček, -včka * kovčeg, -ega.
kozelnik (č.[češki]) * čarovnik.
kozolec (za žito) * kozelc. (Kozolec = korec iz drevesne skorje.)
kraljičina * -ična.
kregati * oštevati, zmerjati, grajati; kregati se * prepirati se, pričkati se; kreg * prepir.
kriv na čem (po nemšč.) * kriv česa; n. pr. kriv na prevari * prevare.
kroglja * krogla.
kruhoborba * kruhoborstvo; borba za kruh.
krvoprelitje * prelivanje krvi, klanje.
kupavati, -avam * kupovati, -ujem.
kupičiti * kopičiti (od »kopica«).
kviško * kvišku (ker je dajalnik: k višku).
lastavica * lastovica.
lasten v pomenu svojilnega zaimka * svoj, rodni: priznal je zločin iz lastne volje * svoje; z lastno roko * s svojo roko; na lastno pest * na svojo roko; z lastnimi očmi * na svoje oči; odtrgati od lastnih ust * svojih; lastnega brata je ubil * rodnega.
lastna imena nesklanjana, kadar so priredno pridejana občnim ali lastnim imenom * se morajo sklanjati; n. pr. v vasi Grublje * Grubljah; ob reki Sava * Savi; v mestu Bukarešt * Bukareštu; z gospo Kramaršič * -evo; od gospe Vrhunc * -čeve; na otoku Hydra * Hidri; pri Jožefu Rogina * Rogini.
lastna imena slovanskih krajev v nemški (polnemški) obliki * v slovanski obliki; n. pr. Austerlitz * Slavkov; Višava (nemški Wischau!) * Vyškov; Prosnice (po n. Proßnitz) * Prostějov; Mor. Bela Cerkev (po n. Mähr. Weißkirchen) * Hranice; Komorn * Komarno; Kraljev Gradec (po n. Königgrätz) * Kraljičin Gr.; Tirnovo (Bolg.) * Trnovo.
lastna in občna imena grška in latinska popačena (zaradi nepoznanja osnove ali debla); n. pr. Apolova družabnica * Apolonova; ob Proponti * Propontidi; centurijev meč * centurijonov; nima pravega nosa za Juno * Junono; Hermesova cesta * Hermejeva; iz rta Suniuma * z rtiča Sunija; pentelikonski * penteliški; Pireja je opustošena * Pirej je opustošen; Parce * parke (sojenice); odlitek Venere Milonske * Melske ali Milske.
lažnjiv * lažniv.
lebdeti (madž.) * plavati; viseti (v zraku), zibati se.
leskeč * lesketajoč ali leščeč (od glagolov lesketati in leščati).
lest, ž. sp. * zvijača.
li v začetku stavka * na drugem mestu; n. pr. li veš? * veš li?
linija * črta.
listati * obračati liste, prebirati.
-ljej * -ljaj (obrazilo); n. pr. mahljej, grižljej, migljej, vzdihljej ... * -ljaj.
ljubeznjiv * -niv.
ljubomorstvo (shrv.) * ljubosumnost.
ljubše, najljubše v pomenu (naj)rajši (Kersnik) * (naj)rajši.
ljulika * ljuljka.
locenj * locen.
ločevati * ločiti; raz-, odločevati.
lopov (madž.) * ničvrednež, propalež, malopridnež, podlež.
lozinka (shrv., iz nem.) * geslo.
lušiti (grah) * luščiti (od lusk!).
mal (pridevnik) * mali (če je v določnem pomenu), majhen (v nedoločnem pomenu).
marčeva številka »Lj. Zvona« * marčna številka.
mašinalen * mehaničen, mehanski.
mazinec * mezinec.
meditirati (lat.) * premišlj(ev)ati, razmišlj(ev)ati.
menežarija * menažerija.
menjica * menica.
mestjan * meščan.
mestnik edninski mošk. in sr. spola pridevnikov na -emu ali -im * na -em: na luni podobnemu obrazu debele M. * podobnem; po tistemu dnevu * -em; pojutrišnjim * -em.
mestnik množinski samostalnikov sr. sp. na -ah * -ih: pri vraticah * vratcih; v jetrah, pljučah * -ih.
mesto z nedoločnikom * ne da bi ...
meti, manem: II. tvornosed. deležnik meneč, maneč * menoč ali mencajoč.
miriti (s puško) * meriti (od mera!).
mladeneč, rod. -nča * -nič, -niča.
mnogobrojen * (mnogo)številen.
mnogosloven * pomemben, pomenljiv.
množina, kadar se govori o dveh rečeh, živalih, osebah * dvojina; n. pr. A. in B. sta tepla psa z bičem in njih glasova sta mu zapovedovala * njuna glasova; čeljusti sta se zaprle * zaprli; dveh mladih medvedov, ki so se vlekli * sta se vlekla; kočija in jezdec so prehiteli gozd * sta prehitela; pred dvemi urami * dvema urama; k obem prireditvam * k obema prireditvama. Pravilna pa je množina pri imenih udov (čutil), katerih imamo po dvoje: oči, ušesa, lica, ustnice, roke, noge, kolena, pete.
množinski imenovalnik in tožilnik sr. spola pridevnikov in zaimkov na -e * na -a; n. pr. katere vrata * katera; ene solidne pljuča bi zadostovale * ena solidna pljuča bi zadostovala; vrata, skozi katere prihaja Cvetana * katera.
Peti del[uredi]
moleti, pomoleti v prehodnem pomenu * (po)moliti; n. pr. pomolel je noge v zrak * pomolil. Glagol (po)moleti je neprehoden (n. pr. zvoniki so moleli visoko k nebu).
morjeplovba * pomorska plovba.
moški spol namesto srednjega: platno, ki nam je služil za mizni prt * služilo; iz sivega sukna, ki je bil zložen po sredi * bilo zloženo.
motríti * gledati, ogledovati, opazovati.
mozaiken * mozaičen.
mož-beseda v primeru: »dam vam svojo mož-besedo« * moško besedo.
moževski * moški (možat).
možki, možtvo * moški, moštvo.
mršiti, namršiti (čelo) * (na)mrščiti.
murvin (vrt) * murvov ali murvni (vrt).
nabrekniti se * brez se: žile so se mu nabrekle * so mu nabreknile.
na čem * za čim: umreti na opeklinah * za opeklinami.
na čem * česa v takih primerih: da bi bilo kmetom manj plačati na kontribuciji * manj kontribucije.
nad pri raznih glagolih * drugi skladi; n. pr. preplašen nad * zaradi, po; zmerjati nad neredom * zaradi; norčevati se nad kom * s kom; dvomiti nad čim * o čem.
nadaljen * nadaljnji (na + dalje + obrazilo -nji).
nadkriljevati (nemško-srbski) * prekašati, presegati, posekati.
nadležen v pomenu »kompetenten« * pristojen.
nagačiti * nagatiti.
nahajati se v pomenu »biti« * biti, ležati, (pre)bivati, stati, muditi se ...
najbližnji * najbližji. Glej bližnji!
najti: to je našlo odobrenje pri večini * to je večina odobrila.
najti smrt * umreti, pasti (o vojaku), storiti smrt.
nakrat * mahoma, nagloma, kar, nenadoma, zdajci.
nakraten * nagel, nenaden.
nanjga * nanj; na njega.
napajati se modrosti * z modrostjo.
napram * do, proti; v primeri s (z) ...
naprej v pomenu »dalje« * dalje (naprej pa je nasprotje pojma »nazaj«).
nasesti komu (po nemšč.) * sesti na limanice, iti v zanko ali past, ujeti se, dati se preslepiti.
nasladivati se * naslajati se.
naslonice (enklitike) napačno postavljene; n. pr. morebiti si jo pa le naslikal si v srce * morebiti si si jo pa le ...; nato je hotel iti ogledat si okolico * nato si je ...; ko je z naporom zbiral si njene poteze * ko si je ...
naslonice v začetku stavka * na drugem mestu; n. pr. Sem jo vprašal * Vprašal sem jo. Mi je koj odgovorila * Koj mi je odgovorila ali Odgovorila mi je koj. Sem ležal ranjen * Ležal sem ranjen.
nastanem (nedoločnik; nastaniti) koga kje * nastanim.
na tem mi je (ležeče) * do tega mi je, za to mi je.
natveziti * natvesti, -zem.
navaditi se (navajen) čemu, na kaj (na koga) * česa, koga.
naveličan: koketa je vrgla ljubezen proč kakor dete naveličano igračo * zavrgla je ljubezen ko dete igračo, katere se je že naveličalo.
navzoč (pridevnik) * navzočen (stvorjeno z obrazilom -en iz prislova navzoči, t. j. na-vz-oči, »pred očmi«). Kdor piše »navzoč«, ima to besedo nemara za tvornosedanji deležnik glagola »navzem«?)
nečimern * ničemuren (iz dajalnika).
nazivljati, -ljam * nazivati, -ljem (-vam).
nedoločnik kot nadomestek predmeta (objekta) ali prislov, določila * stavek z veznikom da (predmetni stavek); n. pr. Glasni »hoj« je nagnil jezdeca obrniti svoj pogled tja * da je obrnil ...; skrbno se je ogibala dati mu povoda ... * da mu ne bi dala povoda; nimam dovolj moči v sebi to prenašati * da bi to prenašal.
nedoločnik kot prilastek, pridejan samostalniku * stavek z veznikom da; n. pr. soseda si bosta prisvojila svobodo, se predstaviti na gradu * da se predstavita; to ti ne daje pravice jo vleči k tlom * da bi jo vlekel; nima prilike ž njo govoriti * da bi govoril; ni prišla z namenom, tu tako sedeti * da bi sedela; zaradi poskusov, oprostiti se * da bi se oprostil.
nedoločnik nedovršnih glagolov za glagoli premikanja * namenilnik; n. pr. prihajal je duhati malega človeka * duhat; šli smo trkati * trkat; pojdimo jih spremljati * spremljat; prišel je prositi * prosit.
nedoločnik za predlogi * samostalnik ali zavisen stavek ali pridevnik; n. pr. brez večerjati * brez večerje; ni za jesti * ni užitno; brez odgovoriti * ne da bi kaj odgovoril; za počiti * da bi [človek] počil.
nedovršni glagoli namesto dovršnikov; n. pr. tega si ni mogel razlagati * si ni znal razložiti; nisem se mogla premagovati * premagati; A. jutri odhaja * odide.
nehati z žvižganjem * nehati žvižgati. Prav pa je: z igro smo nehali, če mislimo reči, da smo delali pred igro druge reči: da smo peli, telovadili, deklamirali.
nek (zaimek) * neki (zloženka iz ne in ki, kakor ne-kaj, ne-kje, ne-kdo).
neminoven (shrv.) * neizogiben.
neočekivan (shrv.) * nepričakovan, nenaden.
neodoljiv (shrv.) * nepremagljiv.
nepokoljebiv (shrv.) * neomajen.
nepravo: po nepravu * po krivem, po krivici.
ničemnica, -ik (č.[češki]) * malopridnica, -ež, ničvrednica, -ež.
nikalen povedek * trdilen v takih stavkih: da jih ni zmanjkalo nič manj ko 15 * da jih je zm ... (zanikuje le se pojem »manj«).
njujin, njuni (zaimek) * njun (njijin, njijun).
nobeden (brez samostalnika) * nihče.
nobeden * mora izpasti v takihle primerih: jaz nisem noben goljuf * nisem slepar; tu nimamo nobenega obstanka * nimamo obstanka.
norišnica * blaznica,
novost v pomenu »vest«, »poročilo« * novica.
občna imena nesklanjana pred lastnimi * se morajo sklanjati; n. pr. predsednik
je pozdravil doktor Goljo in profesor Žibrta * doktorja, profesorja.
obelodaniti * objaviti, priobčiti dati na svetlo.
obistiniti se (shrv.) * uresničiti se.
obitelj * rodbina, družina.
obkoljiti * obkoliti.
obnemagana ovčica * onemogla. Glagol obnemagati nima trpnega deležnika, ker je neprehoden.
oboji * oba v takih primerih: Izraz njiju obojih (= gospoda A. in gospoda O.) * obeh. Prav pa je: oboji so se hrabro borili (= obe vojski ali stranki).
obronek v pomenu brazgotina * obrunek od runiti = tolči. (Obronek = reber, pobočje.)
obrok v pomenu termin * rok. (Obrok je rata.)
obsoditi k zaporu * v zapor; k smrti * na smrt.
obstati, -anem (pregrešek) * priznati.
obstojati, -ojam * obstati, -ojim (ali obstajati, -ajam).
obvarovati koga (se) pred čim * česa.
očala, -li (ital.) * naočniki.
očeviden * očividen.
očuvati kaj pred čim * obvarovati kaj česa.
od * raz, s (z) v takih primerih: vržem od sebe te verige * raz (s) sebe (ker jih nosi na sebi, ne pri sebi); kamen mi je pal od srca * s srca (ker je ležal kamen na srcu).
od * kakovostni rodilnik; n. pr. v roku od 24 ur * v roku 24 ur; dama od sedemnajstih let * dama sedemnajstih let; to je od velikega pomena * to je velikega pomena.
od česa, od koga * o čem, o kom za glagoli govoriti, pripovedovati, pisati, slišati, praviti i. dr.; n. pr. govorili so od vremena * o vremenu.
od koga * komu v takih primerih: slepar, od katerega si se dal prevariti * kateremu; obrekovanja, od katerih se je dala preslepiti * katerim ...; sicer bi se ne bil dal prepoditi od takih slabosti * takim slabostim.
od za trpnim deležnikom * s (z); n. pr. Bled je obdan od gor * obkrožen z gorami; obdan od smrek * s smrekami; spremljan od tuljenja psov * s tuljenjem. Dober pa je predlog od, kadar izraža vzrok: utrujen od hoje (hoja je vzrok utrujenosti; utrujenost je posledica hoje); svetiti se veselja * od veselja.
odebelost * odebelelost (od deležnika odebelel glagola odebeleti).
odgovoriti s tožilnikom * na kaj; n. pr. vprašanje, ki ga je bilo težko odgovoriti * ki ... nanje ...
odlašati z odločitvijo * odlašati odločitev.
odločevati nad čim * o čem.
Šesti del[uredi]
odoleti komu * ustaviti se komu; kos biti, ne dati se premagati.
odporen (č.) * zoprn, ostuden.
odpotovanje * odhod; bil je že na odpotovanju * odhajal je že.
odpraviti * opraviti v takihle primerih: odpraviti službo božjo * opraviti;
zdaj gremo domov, ker smo že odpravili * opravili.
odstraniti se * oditi.
odvaditi se čemu * česa.
odvraten * zoprn.
ogelj, oglja * ogel, ogla; toda oglje (skupno ime).
oglušiti v neprehodnem pomenu * oglušeti.
ogrožati * ogroževati (prim. dovoljevati: dovoliti) ali ogražati (kakor zgražati se).
ojster * oster.
okititi * olepšati, okrasiti.
ondot * ondod.
opoldne (samostalnik) * poldne, poldan; sredi solnčnega opoldneva * poldne(va).
opolnomočenec (shrv.) * pooblaščenec.
oprema stanovanja * pohištvo, sobna oprava.
oprezovati s predmetom v tožilniku * prežati na kaj; oprezoval jo je (žensko) * zalezoval jo je, stregel je na njo.
oprostiti koga (se) od česa * česa (brez predloga!).
oprotiveti (ruski) * priskutiti se.
oriti (shrv. oriti se) * oglašati se, glasiti se, razlegati se, odmevati.
orjak (shrv. iz madž.) * velikan.
orodnik brez predloga * kak sklon s predlogom; n. pr. začetkom seje * ob, v začetku seje; koncem zime * konec zime, ob koncu zime; imenovan je predsednikom * za predsednika; tekom poletja * v teku poletja, med poletjem; ne čutim se pripravljenim, vrednim * -ega; ravnodušnost ga dela prijetnim družabnikom * prijetnega družabnika; napravil je žensko prvim damam svoje domovine * za prvo damo (tu je celo množinski dajalnik namesto edninskega orodnika!); rodom * po rodu.
orodnik edn. pridevnikov v moškem in srednjem spolu na -em * na -im; predvčeranjem * -njim.
orodnik množ. moških o-jevskih osnov na-mi * na- i ; n. pr. z možmi, s prstmi * noži, prsti. Končnico -mi imajo: ljudje, mož, las, zob, vol, rog, voz, same osnove na -i ali -u.
orodnik množ. pri samostalnikih srednjega spola na -mi * na -i (izjemi le: z drvmi, s tlemi); n. pr. z ustmi * z usti; za vratmi * za vrati.
orodnik množ. ženskih i-jevskih osnov na -i * na -mi (-imi); n. pr. pod košatimi jablani * jablanmi; z drhtečimi nozdrvi * nozdrvmi (ali pa nozdrvami in jablanami po a-jevski sklanjatvi); pod gostimi obrvi * obrvmi; pred avstrijskimi oblasti * oblastmi; z gorkimi kopelji * kopelmi; s kokoši vred * kokošmi; z malenkostimi * malenkostmi.
osporeni (shrv.) mandati * izpodbijani, sporni.
ostrožena peta ( = z ostrogo oborožena ali opremljena) * obostrožena peta.
osupnelost * osuplost.
osvestiti se (shrv.) * zavedeti se.
otika * otka.
otrok: množ. or. z otroci, mestn. pri otrokih * z otroki, pri otrocih.
Sedmi del[uredi]
otrpnelost * otrplost.
-ov * -ji ali -ski v takih primerih: obrne svoje jastrebove oči * jastrebje.
-ov, svojilni pridevniki s tem obrazilom se rabijo po krivem namesto objektivnega rodilnika; n. pr. »povest o ujetju Kazánovem« * Kazana (ker se da glagolnik razvezati v stavek, v katerem je Kazan objekt, predmet: »Kazana so bili ujeli«).
-ov, -ev obrazilo, pritaknjeno imenom neživih reči * rodilnik ali kak sklon s predlogom; n. pr. gradičeva lega * lega gradiča; potokov breg * breg potoka; svedrovo uho * uho pri svedru; vlakov dim * dim iz vlaka; bičevi udarci * udarci z bičem (udarci biča); stolove noge * noge stola ali pri stolu; zvončev glas * glas zvonca; Parnasova pobočja * obronki (rebri) Parnasa; inštrumentovi glasovi * glas glasbil ali glasbenih instrumentov.
NB. Dobri so pa pridevniki, stvorjeni z obrazilom -ov i z r a s t l i n s k i h imen (lipov cvet, smrekova veja, jelov les, bukova drva) in s n o v n i pridevniki, kakršni so: atlasov, žametov, rašev ...
Da je obrazilo pod NB, različno od svojilnega, nam kažejo nekateri drugi slovanski jeziki; ruski: v svojilnem pomenu -ov, -ova, -ovo, v drugem pomenu -ovyj, -ovaja, -ovoje; češki: v svojilnem pomenu -ův, -ova, -ovo, v drugem pomenu -ový, -ová, -ové; poljski: v svojilnem pomenu -ów, -owa, -owo, v drugem pomenu -owy, -owa, -owe.
ozdraviti v neprehodnem pomenu * ozdraveti.
ozek * tesen v takihle primerih: ozki odnošaji * tesna zveza.
oženiti hčer * omožiti hčer; oženiti se (z moškim) * omožiti se; oženjena * omožena.
oživeti koga * oživiti; oživeti se * oživeti.
pač v vprašanjih * pa, neki; n. pr. premišljevala je, kako bi ga mogla pač oddati * kako bi ga neki mogla oddati.
palazzo; več sto palazzov * palač.
par v pomenu »nekaj« * nekaj, nekoliko. Prav pa je par v pomenu »dvojica«.
pare * mrtvaški oder.
parobrod (shrv.) * parnik.
parostroj * parni stroj.
pasti komu v glavo * priti na um.
penzijonatka (dekle v zavodu) * penzijonarka, gojenka konvikta, hranjenka.
persekucija * preganjanje.
pesniti * zlagati pesmi.
pevati * peti, prepevati.
peza (iz ital.) * teža.
pila: položiti zadnjo pilo na kaj (po nemšč.) * zadnjikrat opilim ali ugladim.
piva * pivo.
plav v pomenu »sinji« (nem.) * moder, sinji, višnjev. Prav pa je: plavi lasje (rumenkasti), konj (belkast).
plašar ali plešar (= potepuh) * plaščar.
plesati: deležnik plešoč * plešoč.
plesti, pletem: II. tvornopretekli deležnik pledel * pletel, plel.
pljačkati (shrv. iz nove gršč.) * pleniti.
pluniti * pljuniti. Prav pa je: plunka = harpa, plug, pluti, pluta.
pluti (o krvi) * plati (poljem); n. pr. »ko mu je kri živahneje plula po žilah« * plala. (Pluti pravimo o mornarjih, ladjah, ribah itd.)
pluti v tranzitivnem pomenu: »reka ju plove ...« * plaviti.
pobagroveti (ruski) * zardeti kot škrlat.
pobuniti (shrv.) * podščuvati, podpihati.
počitek: ležem, grem k počitku * grem spat, leč, počivat.
pod * ob, v; n. pr. pod takimi okoliščinami * ob (v) takih okoliščinah; pod temi razmerami * v (ob) teh razmerah.
podajati se spat * odpravljati se spat.
podanik (shrv. iz rušč., po nemškem kopitu) * podložnik.
podati se kam (nemški) * iti, napotiti se, odpraviti se. Dobro pa je: trdnjava se je podala sovražnikom; poda se jim kot prasici sedlo.
podrmati (shrv.) * stresti, potresti, zmajati.
podučiti, podučevati * poučiti, poučevati; podučen * poučen; poduk * pouk.
poginulost: pri ugotovitvi poginulosti prašičev * da so poginili.
pogojnik I. (sedanjostni) za izraz pogoja ali možnosti v preteklosti * pogojnik II. (preteklostni): če bi lani umrl * če bi bil ...
pokoljenje * pokolenje (od koleno!),
poleči, -žem v prehodnem pomenu * položiti, deti: polegel sem jo na divan * položil.
polen, popolen * poln, popoln.
polkna, polkne * oboknice, vetrnice.
poln * cel v primerih kakor: polnih 20 let * celih.
polomnjen * polomljen.
pominjek * pomijnjak, -nik.
pomenjati, * pomeniti (iz samostalnikov pomen, pokora, oblak, zasluga, obraz so stvorjeni n e d o v r š n i glagoli pomeniti, pokoriti se, oblačiti se, zaslužiti, obraziti).
ponudši * ponudivši (bolje: ponujajoč), ker je ponuditi glagol IV., ne I. vrste.
ponesrečiti (v neprehodnem pomenu) * ponesrečiti se.
popoldan kot prislov na vprašanje kdaj? * popoldne. (Samostalnik pa je: lep popoldan ali lepo popoldne.)
poročiti žensko (rečeno o ženinu) * vzeti jo za ženo, oženiti se z njo (poroči ju pa duhovnik); poročiti moža (rečeno o nevesti) * omožiti se z njim.
posedovati v pomenu »imeti« * imeti [v lasti].
poslovíca (shrv.) * pregovor.
poslužiti se, -ževati se * uporabiti, uporabljati, rabiti.
posredstvom železnice * po železnici, z železnico.
postati bled, rdeč, črn, zelen, živ, star * prebledeti, zardeti, očrneti, ozeleneti, oživeti, postarati se; celò: posta(ja)ti rejen (!) * (z)rediti se, (odebeleti; človek postane omamljen * se omami; postala je utrujena (trudna) * utrudila se je; Hrvati so postali zaradi tega tako podžgani * to je Hrvate tako podžgalo; mož je postal razburjen * se je razburil; postalo je znano * razvedelo se je; postal je otrpel * otrpnil je.
potankosti * podrobnosti.
potegniti nazaj * umekniti (ponudbo).
potom (agentov) * po (zastopnikih); potom posojila * s posojilom; zaupnim potom * zaupno.
poverenje (shrv.) * zaupanje.
povodom razstave * ob priliki razstave; povodom volitev * ob volitvah.
povorka (shrv.) * sprevod.
povratno-osebni zaimki. Neslovensko je: »sebi si je pa pripel jermene« * sebi je pa ...; grofica se obrne k dami, sebi nasproti sedeči (kako more kdo sedeti sam sebi nasproti?) * njej nasproti (če naredim iz deležnika oziralen stavek, ni več skušnjave,
da bi kdo pisal »sebi«: k dami, ki je sedela njej nasproti); še manj se je upala oddaljiti se * se je upala oddaljiti (se samo enkrat!); ko je uzrl poglede kraj sebe sedečih ciganov * kraj njega; bi se ne upal dotekniti se te roke * dotekniti te roke.
povratno-svojilni zaimek, napačno rabljen namesto drugih svojilnih zaimkov; n. pr. »življenje mehikanskih žensk se razlikuje od svojih sovrstnic v drugih državah * od življenja njihovih vrstnic.
povratni glagoli v povratnem načinu * povr. glagoli morajo biti v tvornem načinu; n. pr. »v te zadeve se ne sme vmešavati« * se človek ne sme vmešavati; na take reči se ni oziralo * se (ljudje) niso ozirali; lahko bi se branilo * branili.
povzpem (od povzpeti) * povzpnem.
pozabiti na kaj * pozabiti kaj (česa).
pozivljati, pozivljam * pozivati, pozivljem (kakor gibati, gibljem).
požar: rod. požarja itd. * požara ...
praš(ev)ati, prašanje * vprašati. Prositi: vprositi (stsl., r.): vprašati = kositi: prekositi: prekašati (n e kašati!) = voziti: prevoziti: prevažati (ne važati!).
predlog za predlogom * morata narazen; n. pr. od čez kraj visečega drevesa * od drevesa, visečega (ki visi) čez kraj.
predbacivati (nemško-srbsko) * očitati, oponašati, sponašati.
predloga dva pred samostalnikom ali zaimkom; n. pr. na in pod zemljo * na zemlji in pod njo.
predno (veznik) * preden (kakor razen od raz).
predstoječ (po nemšč.) * bližnji, bližajoč se.
predstražnja veriga * veriga prednjih straž.
prekiniti (shrv.), bolje: pretrgati.
prekinjati (niti shrv. niti slov.!) * pretrgovati, trgati: beseda se mu trga (shrv. prekidati).
prelistati * obrniti liste, pregledati.
premotriti * pretehtati, preudariti, premisliti.
prenešen * prenesen.
presbiro (nemški) * tiskovni urad.
presenečiti * presenetiti.
preskrbeti, preskrbovati komu (si) kaj * priskrbeti, priskrbovati. Prav pa je: preskrbeti (-bovati) koga (se) s čim.
prestajati (mraz itd.) * prenašati, trpeti.
prestati, -stanem, -stojim (bolezen, nezgodo, skušnjo) * prebiti, -boleti, -trpeti, -nesti.
prestolica * prestolnica; glavno mesto.
pretekli čas stoji pogosto po krivem namesto predpreteklega; n. pr. hodil je iz brloga, ki si ga je pripravil za poletje * je bil pripravil; bavil se je s sledovi, na katere je naletel prošli teden * je bil naletel prejšnji teden; njena misel se je usmerila proti temu kraju, kjer je prenehalo zanjo solnce sijati * je bilo prenehalo. (Gl. Breznikovo »Slov. slovnico«, 3. natisk, 1924, § 255, 7, 5. odstavek.)
.
prevotlati * prevotliti.
preživeti v pomenu (pre)hraniti, vzdrževati * preživiti, -vljati. (Sinovi so preživeli očeta = so dalje živeli kot oče.)
pri * skoz v takihle primerih: skočil je pri vratih ali pri oknu ven * skoz vrata, skoz okno; pri katerih durih je izginila? * skoz katere duri; svetloba prihaja v klet pri dveh oknih * skoz dvoje oken.
pridevnik, A. nedoločna oblika: 1. za kazalnimi in svojilnimi zaimki * mora stati določna; n. pr. oni lep travnik * lepi; naš nov učitelj * novi; njen oster vonj * ostri; 2. kadar si lahko misliš pred pridevnikom zaimek »oni, tisti, ta« * mora stati določna oblika: ponosen na nov način tuljenja, ki se mu je posrečil * novi; rumenkast kožuh mu je postal rjav * rumenkasti kožuh je orjavel; — B. določna oblika: kadar stoji ali si lahko misliš pred pridevnikom zaimek »neki, (ne)kak, en« ali besedo »nedoločen, neznan« * mora stati nedoločna oblika; n. pr. napravil se je sivi in mrzli dan * siv, mrzel; neki neznani potepuh * neznan; izdeloval je papirnati denar * papirnat; neki grobi ton * grob (bolje: sirov); neki ugledni list * ugleden.
pridevnik svojilni namesto rodilnika, ki ima za seboj oziralen stavek * rodilnik mora ostati: izrabil sem Korfijotovo raztresenost, ki se je majal * raztresenost Korfijota (bolje: Krfljana); njena veselost je podvojila Osminovo slabo voljo, ki je povzel * slabo voljo Osmina; v četi Manuelovi, ki ga imenujejo Smehljajočega * Manuela.
Osmi del[uredi]
pridevnik svojilni za latinski in nemški »objektivni genitiv« * rodilnik; n. pr. Cezarjev umor je delo republikancev * umor Cezarja; do poboja Brdavsovega * do poboja Brdavsa (ker je Lambergar [Martin Krpan!] ubil Brdavsa, republikanci pa Cezarja).
prihajati * postajati v takihle primerih: »Krona mu je prihajala pretežka« * postajala.
prihodnji čas dovršnih glagolov v namernih stavkih * I. pogojnik ali določni
naklon sedanjega časa; n. pr. pomeril je, da bo ustrelil zajca * da bi ustrelil, da ustreli.
priimki (rodbinski) tuji se ne smejo pisati s slovenskim pravopisom: Šekspir * Shakespeare; Šiler * Schiller. (To se tiče priimkov le pri tistih narodih, ki rabijo l a t i n i c o !)
prijeti, primem v pomenu »dobiti« * prejeti, prejmem.
primernik (komparativ, 2. stopnja) deležnikov (na -n, - t , -l, -č) z obrazilom -ejši * s prislovom bolj (opisovalno); oddaljenejši * bolj oddaljen.
primernik prislovov, glej prislovi!
priprost * preprost.
prireditelj narodnih pesmi * prirejevalec.
priskrbeti, -bovati, glej preskrbeti!
prislov 2. stopnje se razločuje v tvorbi od pridevnika srednjega spola. Napačni so prislovi: boljše, natančnejše, lažje, težje, hujše, dražje, višje, nižje; prav se glase: bolj(e), natančneje, laže, teže, huje, draže, više, niže. Na prvem mestu navedene oblike so pridevniki v srednjem spolu.
pristavek (apozicija) za imenom nesklanjan * se mora sklanjati; n. pr. »iz zbirke Jos. Kenda, učitelj v p.« * učitelja.
pristojati, -ojam * pristojim, -stati (ali pristajam, -ajati).
prištediti * prihraniti.
priti (prihajati) k sebi * zavedeti (-dati) se.
priti na kaj, na kako misel * domisliti se.
privaditi se na koga, na kaj, česa, koga (rodilnik) * komu, čemu.
proslul (č. [češki]) * sloveč; razvpit, zloglasen.
proturiti (dovršnik), -rati (nedovršnik) (shrv.) * dognati, preriniti; spečati.
provzročati * povzročevati (ker je dovršnik IV. vrste povzročiti izveden iz samostalnika).
prožiti (roko) * pomoliti, podati.
pšica * puščica.
punica, punca (nemški: die Punze) * dekle.
punt, puntar, spuntati se (iz nemšč.) * upor, upornik, upreti se.
pustiti (po nemšč.) * veleti, dati, ukazati, v takih primerih: komisar ga pusti zapreti (to bi pomenilo, da dopusti, ne brani).
rabiti * potrebovati v takih primerih: ne rabim pomagača (= ni mi treba pom.) * ne potrebujem. Prav pa je rabiti = v rabi imeti; n. pr. ta dežnik rabim (uporabljam) že štiri leta.
rabiti z nedoločnikom * treba je: ne da bi rabil skrbeti za ... * ne da bi mu bilo treba.
rahljajoč (!) * rabeč, uporabljajoč. (Glagola rabljati ni!)
raje, najraje (prislov) * (naj)rajši, -a, -c ali (naj)raji, -a, -c (imenovalnik).
ravan (= ravnina); rod, ravani itd. * ravni ...
ravno * (v)prav, baš, isto-; n. pr. ravno tak * prav tak; ravno tam * istotam; ravno tako * takisto, prav tako.
raz z rodilnikom (raz strehe) * s tožilnikom (raz streho = s strehe).
razborit (shrv.) * (raz)umen, pameten, razsoden, preudaren.
razklešiti (usta) * -kleščiti.
razmotravati, -ivati * premišlj(ev)ati, prerešetavati; preudarjati.
razumeti se na kaj (po nemšč.) * umeti kaj, dobro znati, veščak biti v čem.
razun, razven * razen (z obrazilom -en od predloga raz).
rebro v pomenu »breg, obronek« * reber, rebri.
rekognoskacija, rekognoscija * rekognosciranje, pozvedba, razgledovanje.
remek-delo (zloženka po nemškem kopitu; remek iz madž., oz. osm.) * mojstrovina, veledelo.
rešavati, -avam * reševati, -ujem. (Ker je dovršnik rešiti v IV., ne pa v V. vrsti).
revanža * maščevanje, povračilo (revanša).
rezajoč * režoč, rezek, rezan.
rodilnik množ. i-jevskih osnov na –ij * -i; n. pr. gosij, ljudij ... * gosi, ljudi ...
rodilnik množ. moških samostalnikov z mehkim končnikom: na -ov * na -ev; n. pr. žrecov * -ev.
rodilnik množ. samostalnikov sr. spola na -ov * brez končnic: z brdov * brd.
rodilnik množ. samostalnikov sr. spola s soglasnikom -j- pred -e: na -ji * na -ij; n. pr. stoletji, razodetji * -tij.
rodilnik načinovni (kot prislovno določilo) * s (z); n. pr. zardelega lica mu ponudi šopek * z zardelim licem; veselega srca je stopal navzgor * z veselim srcem; lahnih korakov je šel naprej * z lahnimi koraki.
rodilnik na vprašanje »koliko časa« (prisl. določilo) v nikalnih stavkih * tožilnik; n. pr. niti ure nočete ostati v I.? * niti eno uro; še treh let ni hodil v šolo * tri leta; odlašal ni niti minute * minuto.
rodilnik: nominalni povedek (v nikalnem stavku) v rod. * v imenovalniku: jaz sem vojak in ničesar drugega * nič.
rodilnik: osebkova beseda v rodilniku, kadar ima stavek za povedek drug glagol kakor biti * mora biti v imenovalniku; n. pr. da se ne da ničesar storiti * nič (osebek); o dogodkih se ni izvedelo ničesar * nič; tu se ne sme ničesar odlašati * nič; napredka se ne da graditi * napredek; zgodilo se ni ničesar * nič.
Deveti del[uredi]
rodilnik svojilni * svojilni pridevnik (kadar ni ovire); n. pr. čeljusti volka (ki nam je iz povesti že znan) * volkove; meril je na vratno žilo risa * risovo; pes je zasadil svoje zobe v kožo vratu velikana (že znanega) * v kožo na velikanovem vratu; to je moja dolžnost rešitelja * rešiteljska; delo satana * -ovo; stanovanje sestre * sestrino; ni poznala slabih strani Luke * Lukovih; odprl je truplo Lide * Lidino.
rodilnik vzročni * od; n. pr. telo se mu je treslo energije * od energije; oči so se iskrile razumevanja * od razumevanja; tresel se je mraza * od mraza; mrl sem hrepenenja * od hrepenenja; peneč se jeze * od jeze; ustne so gorele hrepenenja * od hrepenenja; zardela je koprnenja * od koprnenja; trepetati jeze * od jeze.
rodilnik za predlogoma na in za * tožilnik; n. pr. tu se ne smemo ozirati na ničesar drugega * nič; za ničesar nisi dober * nič. Pisatelj je menda mislil, da se mora v nikalnem stavku preleviti v s a k tožilnik v rodilnik.
roka: iti na roko * podpirati, pomagati, biti na pomoč.
rudeč, rudeti, raja, rujav * rdeč, rdeti, rja, rjav.
s (predlog) pred vokali ali zvočnimi soglasniki * z.
saj danes (če že ne vedno) mirujte * vsaj ... S a j pa navaja vzrok ali razlog: truden sem – saj sem se dosti trudil.
sani: ker ta samostalnik nima ednine, ne more biti prav: »srečala sta sled ene teh sani« * enih izmed teh sani.
sanj * sen (shrv. san); sanje.
se * si v takihle primerih: izpulil bi se bil lase * si; kdo bi se mogel predstavljati, da ... * si; ti ljudje bi se ne bili hoteli obtežiti želodca * si.
sebevid (shrv.) * dvojičnik.
sedanjik določnega naklona nedovršnih glagolov v n a m e r n i h in takih p r e d m e t n i h stavkih, ki vsebujejo n a m e r o * pogojni naklon, prihodnji čas ali pa želelni naklon; n. pr. grof je bil predložil, da streljajo v tarčo * da bi streljali ali naj streljajo; Francozi morajo Nemce prisiliti, da izvršujejo svoje dolžnosti * da bodo izvrševali; sklenil sem, da se zatajujem * da se bom zatajeval.
sedanjik dovršnih glagolov v pomenu t. zv. »prezentskega perfekta« * se mora nadomeščati s preteklim časom; n. pr. videč fino opravljenega človeka, ki pride najbrž z onkraj Save * je prišel; odkod pridete? * odkod ste prišli (ali prihajate).
sedanjik nedovršnih glagolov v pripovedovanju preteklih dogodkov * pretekli čas nedovršnih glagolov; n. pr. a tu pristopi G. in povabi R … in W. ga tudi izpodbuja * in tudi W. ga je izpodbujal.
sejati (o žarkih) * sijati: niti žarek ni posejal * posijal.
sel (poslanec), rod. sela, daj. selu ... * sla, slu ...
senci so mu bile gole * senci so mu bili goli (m. spola) ali senca so mu bila gola (sr. sp.); okrog sencè * -cà, proti sencama * -ema.
serenada (španski) * podoknica.
sever, rod, severja * severa.
shvačati (shrv.) * umeti, razumeti, doumevati, zapopadati.
shvatiti (shrv.) * razumeti, doumeti, zapopasti,
sinaha * snaha (nima nič opravka z besedo sin).
sir (= siv), sirec (= sivec), sirast (= sivkast) * ser, -ec, -ast.
-ski, obrazilo, včasih po krivem uporabljeno namesto -ov ali namesto rodilnika; n. pr. Hudsonski zaliv * Hudsonov (ime je dobil zaliv po enem samem možu, po Henriku Hudsonu, ki ga je odkril l.1610); pričakujoč človeškega prihoda (pisatelj ima tu v mislih prihod enega samega človeka) * prihod človeka; premoženjska oddaja * oddaja premoženja (imetja); srnska koža * srnja koža; bolgarski sosedje * sosedje Bolgarov.
-ski; priimki na -ski sklanjani kot samostalniki na -i, -ij * kot pridevniki; n. pr. Koseskija, -ita * -kega.
skiniti, -nem (shrv.) * sneti.
skregati se * spreti se.
sladkejši * slajši.
sledeč * tale v takihle primerih: K. je povedal sledeče * tole.
slovit (shrv.) * sloveč, slaven.
slovka * zlog.
slovkovati * zlogovati.
slóvo * beseda.
slovo vzeti (jemati) * posloviti, poslavljati se.
slučaj kolere, slučaj nepokorščine * primer ...
slučaj: v slučaju, da (če) * če (brez »slučaja«); v slučaju uime * ob uimi.
smatrati, da ... * meniti, misliti.
smatrati za ... (kot, čim) * imeti, šteti za; n. pr. smatrati koga za (kot) škodljivca (-cem) * imeti (šteti) za škodljivca.
smejim se * -jem, -jam se.
smodka * smotka (shrv.) od smotati (= zviti).
sniti se: snidla sva se * sešla sva se.
sobrat, sorojak, sovrstnik ..., * brat, rojak, vrstnik ... Pač pa lahko reče brat (samostanski) A. bratu B. »sobrat«, ker imata oba sama ob sebi naslov »brat« brez ozira na razmerje do drugih fratrov.
sotrudnik (ruski) * sodelavec, (Ruski trud = slov. delo! Tpyды Л. H. Toлстаго = dela Tolstega.)
spasitelj (shrv.) * Odrešenik (Zveličar).
spesniti * zložiti (pesem).
spoznati se v čem * umeti kaj, vešč biti česa.
srednji spol pri nominalnem povedku, ki je trpen deležnik, v takih stavkih: »zaplenjeno je bilo več pušk« * zaplenjenih je bilo nekaj pušk, ali: zaplenilo se je nekaj pušk.
stan; v stanu biti * zmožen biti, moči (morem).
star biti (pet let) * imeti; n, pr, ko sem bil enajst mesecev star * ko sem imel ...
stas (shrv.) * postava, rast.
stih (grški) * verz (lat. in mednarodna eseda).
stemneti se * stemniti se ali stemneti (brez se).
-stojati, -stojam v zloženkah, glej obstojati, pristojati!
stopnjica * stopnica (to je stop[iti] + obrazilo -en + obrazilo -ica, ne pa stopnja + -ica!).
stožast (stožcu podoben) * stožčast. (Kar ima tako obliko kakor stog, je stogasto; kar ima obliko stožca, t. j. majhnega stoga, je stožčasto. »Stožast« pa sploh ni slovenska beseda.)
strah me je pred kom ali čim * koga, česa; strah ga je bilo pred samoto * samote.
stran: od (s) strani koga ali česa * od koga, včasih goli rodilnik; n. pr. ni se imel ničesar bati s strani gledalcev * ni se mu bilo ničesar bati od gledalcev; vpliv od strani Koseskega * vpliv Koseskega; tako postopanje od strani Bolgarske * tako postopanje Bolgarske; od strani delavstva se ta namera toplo pozdravlja * delavstvo to namero toplo pozdravlja.
streznem se * streznim se (IV. vrsta!).
stvarica * stvarca.
svalkati * svaljkati.
svedok, svedočiti * priča, pričati.
svest kot pridevnik: svest, -a, -o * v svesti si, zavedajoč se.
svetilka * svetiljka (shrv.), kakor dojilja, primalja, švelja, slov. šivilja, sesaljka.
svitel * svetel, svetal.
svoj: sred. spol svojo * svoje, n. pr. svojo osebno mnenje * svoje.
svojilni zaimki, ki se nanašajo na osebek istega stavka * povratno-svojilni svoj; n. pr. kljub njegovi (= Kazánovi) utrujenosti je bil (Kazan) še silen * svoji; očak, ki bi ga Indijanci v njih jeziku imenovali ... * svojem; moja raziskovanja bom razširil * svoja; imam samo mojo plačo * svojo; gospodična pripoveduje o njenem obisku pri kralju * svojem.
Deseti del[uredi]
svota (shrv.) * vsota, znesek.
svrha (shrv.) * namen; v svrho prodaje * za prodajo.
širokejši * širši.
šlem (č., iz germ.) * čelada (it., a ljudstvu domača beseda).
špranja (nemški) * razpoka, razporek, reža, vrzel.
štampa (it.) * tisk, časniki.
štediti * varčevati.
štedljiv * varčen.
šteti v neprehodnem pomenu * šteti se, veljati; n. pr. »tu šteje vsaka ura mnogo« * velja; službena doba mi šteje od ... * se všteva, se šteje.
števniki glavni nesklanjani * se morajo sklanjati; n. pr. kapital štirideset milijonov * štiridesetih; v starosti trideset let * tridesetih; iz sedem farà * sedmih.
števniki glavni pri samostalnikih brez ednine * ločilni: dve sani * dvoje sani; tri vrata * troja; med dvemi vrati * dvojimi; sedem ust * sedmera usta.
števniki ločilni * glavni v takih primerih: preden mine troje dni * preden minejo trije dnevi .
štrena (nemški) * pramen, predeno.
ta (zaimek); a) edn. dajalnik in mestnik ženskega spola ti * tej: pri ti priliki, pri ti ženski * pri tej; po ti poti * po tej; – b) edn. orodnik moškega in srednjega spola s tim * s tem.
tekom * med, v ; n. pr . tekom leta * med letom; tekom štirih let * v štirih letih.
temelj (shrv. iz gršč.) * podstava, podlaga, osnova, vklada.
temeljit * korenit .
temu ni tako (po nemšč.) * (to) ni tako, stvar ni tako.
tičeč se (od tikati se, -čem se) * tičoč se.
tičoč (od tičati , -im) * tičeč.
tirjati kaj od koga * terjati koga za kaj.
tja: do tja v časovnem pomenu * dotlej, do tedaj.
tla; množ. orodnik: nad tlom * nad tlemi.
tolikanji, -a, -e * tolik(šen); s tolikanjo vztrajnostjo * s tolik(šn)o.
tolovaj (madž.) * razbojnik, ropar.
Tolstój: rod. in tož. -toja, or. -tojem, daj. -toju, mest . pri -toju * Tolstega, -tim, - temu, - tem.
topova krogla * krogla iz topa (topovska krogla).
toraj * torej (iz to-že-j).
toževáti, -ujem * tožiti, obtoževati.
tožilnik edninski srednjega spola enak rodilniku (pri imenih živih bitij) * enak imenovalniku; n. pr . X. zavrne preživega dekleta (gorenjski provincijalizem) * X. zavrne preživo dekle; tistega teleta je Balant že prodal * tisto tele.
tožilnik kot predmet pri povratnem glagolskem načinu * mora biti imenovalnik (osebek) ali pa naj se stavek izrazi po tvornem načinu: tam se dobi steklenico rakije * steklenica (ali pa: dobiš, je dobiti steklenico); bitje, ki se ga mora krotiti * ki se mora (ali ki ga je treba krotiti ali ki ga moraš ali moramo krotiti); naj se ju obesi * naj ju obesijo; kar se jih je vprašalo * kar so jih vprašali (sodniki).
tožilnik kot predmet pri povratnih glagolih * rodilnik; n. pr. »da se jo je lotevala omotica« * da se je je lotevala; parada, ki se jo je udeležil kralj * ki se je je udeležil.
tožilnik (predmetni) namesto rodilnika (»delnega«) v takih primerih: Orehe smo smeli jesti, kolikor se nam je poljubilo * orehov,
tožilnik: predmet v tožilniku v nikalnem stavku * mora stati v rodilniku (izjeme: nič, kaj, nekaj, kar); n. pr. Jeanne ni opazila kri * krvi; ni znala premeriti dolgost skoka * dolgosti; ni mogel razumeti ta način boja * tega načina.
tožilnik prosti (nezavisni) * s (z); n. pr. živali sta se naskočili, prsa ob prsa * s prsmi (ž. sp.) ob prsi; v srcu upanje, se je vrnil M. v hribe * z upanjem v srcu se je vrnil; mož je stal, oči obrnjene proti oltarju * z očmi, obrnjenimi.
trd: 2. stopnja trdejši * trši.
trebati * (po)treba biti; n. pr. državi trebajo sposobni delavci * državi je treba sposobnih delavcev (država potrebuje ...).
tresaje (od tresti se!) * tresoč se.
trpni deležnik glagolov I. vrste: a) s sičniško osnovo, stvorjen s šumevcem * s sičnikom; n. pr. prinešen, pomolžen, popašen, zagrižen * prinesen, pomolzen, popasen, zagrizen; – b) z ustniško osnovo, stvorjen z -lj- * brez -lj-; n. pr. oskubljen, izdolbljen * oskuben, izdolben.
trpni deležnik neprehodnih glagolov * II. tvornopretekli deležnik; n. pr. lepo (z)raščen ali (z)rasten mož * (z)rastel, (z)rasel; zamrznjeno jezero * zamrzlo; nagnito sadje * nagnilo; zgnit zajec * zgnil (segnil); otrpnjeno mesto * otrplo; vojaki so bili opešani * opešali; zatečeni prsti * zatekli; pretečeni četrtek * pretekli.
trpni način s predlogom od * tvorni sklad: zmagan je bil od I. * I. ga je (bil) premagal; K. je bil ubit od delavcev * K–a so ubili delavci,
tulenje * tuljenje.
tuhtati (nemški) * modrovati, mozgati.
tutorstvo (lat. tutor) * varuštvo.
u- (predponka) v besedah, ki izražajo gibanje v kaj (noter) * v-; n. pr. utis * vtisk; utikati se * vtikati se; uprežni psi * vprežni; udihavati * vdihavati; umešati se * vmešati se. Prav pa se piše: umesiti kruh, ker služi tu predponka u- le v to, da se iz nedovršnika mesiti napravi dovršnik; uvod, uvajati, uvesti, ker stoji predponka pred v.
učiti se čemu * česa.
ugasniti, -snem luč, svečo * ugasiti, -sim (sveča pa ugasne).
ugašati v neprehodnem pomenu * ugasovati ali gasniti; n. pr . ugašajoča žerjavica * ugasujoča. (Ugašati je prehoden glagol: ugašamo sveče.)
ukiniti (shrv.) * razpustiti, razveljaviti, opustiti, ustaviti, odpraviti.
ukvartirati * nastaniti (-im), dati stanovanje.
umiljavati se (shrv.) * dobrikati se, prilizovati se.
umreti na jetiki , vsled naporov, na vnetju * za jetiko, za vnetjem, od naporov.
umreti nasilne smrti * storiti nasilno smrt.
uni, -a, -o * oni.
upiti, upitje * vpiti, vpitje.
upleniti koga, kako mesto * oplenili (upleni se pa plen).
usmev (češki) * smehljaj.
usodepol(e)n * usoden.
usojati si * usojati se (iz shrv. usudivati se).
ustmen * usten.
utemeljen * obrazložen, osnovan, upravičen.
uvideven (shrv.) * razsoden.
uvideti * spoznati, sprevideti.
v- predponka v besedah, pri katerih si ne moremo misliti gibanja v kaj (noter ) * u-; vležem se, vleči se; * uležem se [uleči se]; vsesti se * usesti se; vstaviti koga v diru, vstaviti se (= ne iti dalje) * ustaviti; vloviti * uloviti; vjeti * ujeti; dež se vlije * ulije (toda: vliti olje v ogenj). Prav pa je: vstati, vžgati (ker sta nastala iz vz-stati, vz-žgati); vstaviti (zaplato v rjuho).
vajen temu, na to * tega.
varjem, varvati * varujem, varovati.
včeraj zvečer, včeraj ponoči * sinoči,
varovati se pred čim (po nemšč.) * česa.
več * nekaj, nekoliko, nekateri; n. pr. čez več dni sta bila spet pri močvirju * nekaj . – V e č naj se rabi zgolj v pomenu pravega primernika (2. stopnje): mi smo se učili več ur kakor vi.
več, sklanjano * se ne sklanja ; n. pr. na večih krajih, v teku večih let * več (če misli pisatelj 2. stopnjo); nekaterih (če ne misli 2. stopnje, ampak le: na več kot enem kraju, v več kot enem letu).
vedeti, vem (in zloženke), II. tvorno pretekli deležnik (za)vedla, (za)vedli * (za)vedela, (za)vedeli.
velelnik dovršnih glagolov v prepovedi in svarilu * velelnik nedovršnih glagolov; n. pr. nikar me ne vprašaj * ne vprašuj; ne prisezi po krivem * ne prisegaj!
velelnik glagolov na -ijem: pite, pokrite, nalite, zavite, razbite, zašite * pijte, pokrijte, nalijte ...
vendar v vprašanjih (za nemški doch) * pa, neki; n. pr. kako bolezen je imel vendar? * kako bolezen je pa (neki) imel?
verjeti, verovati na kaj * v kaj.
ves, vsa, vse. Napačne oblike: edn. im. in tož. sr. sp. vso * vse; edn. or. m. in sr. sp. vsim * vsem (tako tudi množ. daj. vseh sp.); množ. or. vseh sp. vsimi * vsemi; množ. rod. vseh sp. vsih * vseh.
veša (čarovnica; nočni metulj) * vešča.
vešč laščini * laščine.
vežbati (shrv, od »vješt« = vešč) * uriti, vaditi.
vidé * videč.
vidši * videvši ali bolje: videč (ko je videl).
vinotoč * vinotočnica, vinarn(ic)a.
vitežki, vitežtvo * viteški, viteštvo.
viž * vidiš (skrčeno: viš).
vočigled (po nemšč.) * spričo.
vodena površina * vodna površina (ali površina vode).
voz: množ. vozi * vozovi.
vpogled * pogled (v kaj),
vprašalni zaimki in prislovi se rabijo po krivem namesto oziralnih v takihle stavkih: »človek ali kaj je že bilo se je moral prikrasti« * kar; »v Bistrici ali kje je bilo so videli divjo mačko« * kjer.
vragoljast * poreden.
vrdevati * vardevati.
vrviti * vrveti.
vs- (predponka) * vz- (brez ozira, ali se izgovarja zvočno vz- ali nezvočno vs-); n. pr. vshod, vstrajen, vsklikniti * vzhod, vztrajen, vzklikniti.
vsak za predlogom »brez« * kak, noben, najmanjši; n. pr. brez vsakega dvoma * brez kakega (nobenega, najmanjšega) dvoma; brez pomoči vsakega drugega čuta * kakega (katerega koli).
vseeno v pomenu »vendar« * vendar, le.
vsesti se * usesti se.
vseučelišče * vseučilišče.
vsikdar * vsekdar.
vsled (po nemšč.) * po, zaradi, iz, od; n. pr. oba sta vsled lakote slabela * od lakote.
vštevši: do vštevšega (!) 15. decembra * do vštetega ...
vtis (utis) * vtisk. V glagolu II. vrste vtisniti je k izpal pred n, v samostalniku pa ni vzroka za izpad.
vzeti k sebi jed * použiti.
vzeti si kaj k srcu * gnati si ...
vzhičen (shrv.) * zamaknjen; navdušen, zavzet.
vznojiti se * uznojiti, oznojiti se.
vzor-žena, vzor-mož (po nemšč.) * žena vzornica, vzorna žena, vzor žene ...
Enajsti del[uredi]
vzpešen * uspešen (predponka u- + glagol speti).
vzpodbuditi * izpodbuditi.
vzrujati (shrv.) * razburiti, razvneti.
vzrujen (shrv. -an!) * razburjen, razvnet.
z (predlog) pred nezvočnimi soglasniki (c, č, f, h, k, p, s, š, t) * s.
zabavljati čez ... * zabavljati na koga, čemu, na kaj.
zablodelo jagnje * izgubljeno jagnje; jagnje, ki je zablodilo (glagola zablodeti ni).
zadej * zadaj (rodilnik besede zad = zadnja plat + j).
začuditi koga: »Ta okolnost me je začudila« * tej okolnosti sem se začudil (ta okolnost me je osupnila).
zadovoliti * -Ijiti (od prislova dovolj).
zagotavljati koga, da ..., * komu.
zagrižen * zagrizen.
zahvaljati (se) * zahvaljevati (se).
zaimki osebni 3. osebe: a) množ. tožilnik za vse tri spole (za predlogi) njih * nje; – b) množ. orodnik z njim * ž njimi.
zaimki oziralni: kar, mestn. pri čimur * pri čemer; or. s čemer, s čemur * s čimer.
zaimki vprašalni; kaj, mestn. pri čim * pri čem; or. s čem * s čim.
zakasneti se * zakasniti se ali pa zakasneti (zakesneti), brez se.
zakriviti komu obsodbo * nakopati.
zalisci + zalizki (od lizati). Shrv.: zalisci, rod. zalizka.
zamorem * morem.
zanikaven * nikalen ali zanikovalen.
zanjga * zanj; za njega.
zanjka * zanka (iz za mka, od mъknoti = zapreti).
zaoriti * odjekniti, odglasiti se, razlegniti se. Shrv. je: zaoriti se.
zapretje * zapora, zapor.
zapropaščenje * osuplost, groza; n. pr. k njihovemu zapropaščenju * v (na) njihovo grozo.
zaran * zarana.
zasanjen * zasanjan.
zasterem * zastrem.
zavičaj (shrv.) * dom, domači kraj.
zavidati koga * zavidati komu kaj ali zavoljo česa; tudi: dekle je zavidalo svoji prijateljici bogatega ženina.
zbok (predlog) * zbog. (V severni Istri se govori: zboga, tako po Miklošiču tudi v Ribniški dolini.)
zbrati, zbirati (iz množice reči ali ljudi) * izbrati, izbirati.
zbrati skupaj * zbrati (saj predponka z- že izraža pojem »skupaj«).
zdehati * zehati.
zgostujejo se sence * zgoščujejo se.
zloradost (shrv.) * škodoželjnost,
zlostaviti, -vljati (shrv.) * grdo ravnati, trapiti, pestiti.
zloženke po nemškem, turškem in madž. vzorcu * se morajo nadomeščati večinoma z nezloženimi samostalniki v zvezi s pridevniki; n. pr. atlas-črevljički * atlasovi čreveljčki; Meinl-kava [* ?]; Rif-Kabili * rif(ov)ski Kabili; lepoform-tablete [* ?]; Gaumontfilmi [* ?]; Congo-država [* ?]; presbiro (!) * tiskovni urad; panama-slamnik * panamajski slamnik; Dukla-prehod * Dukljanski prelaz; trikò-majica * trikojev (trikotov) životec; guerila-vojna * praskarska vojna; genre-slika * žanrska (ali genrska) slika, slika iz življenja; filc-klobuk * klobučinast klobuk; Jelen-milo, soda-voda * sodovica.
zmožen slovenščini * slovenščine,
zmeniti se: ne zmeneč se * ne meneč se.
zmirjati * zmerjati.
znati v pomenu »mogoče je« * utegniti, moči, lahko; n. pr. domači zrak bi znal zbuditi v psu divjost * bi utegnil, mogel zbuditi, bi lahko zbudil; domneval je, da se zna ljudstvo upreti * utegne ali se lahko upre.
znabiti * morebiti, morda; cigani nas znajo še zapaziti * lahko zapazijo; sicer vas zna zadeti nesreča * utegne zadeti, lahko zadene.
zoperstaviti se, -vljati se * upreti se, ustaviti se, upirati se, ustavljati se. Z o p e r je samo predlog, ni pa predponka.
zvalnik (klicalnik, vokativ) * imenovalnik; n. pr. starče, stotniče, Iztoče * starec, stotnik, Iztok!
zviškega * zviška (z viška).
zvonenje * zvonjenje.
žalibog * žal (da), na žalost.
ženof (nemški) * gorčica (od prid. gorak = grenak).
ženska kot pridevnik sklanjano * kot samostalnik; n. pr. pet ženskih, pri ženskih, z ženskimi * pet žensk, pri ženskah, z ženskami.
ženski spol v glagolski dvojini na -vi, -ti * na -va (-ve), -ta (-te): mi dve svi * sva (sve); vi dve bereti * bereta (-te).
žensko sovraštvo (Na Žerinjah, stran 126) * sovraštvo do žensk (kakor kaže vsa zveza). Žensko sovraštvo pa je tisto, katero čutijo ženske.
žganjica * žganica (iz deležnika žgan z obrazilom -ica).
žigosati, ožigosati * pečatiti, opečatiti, vtisniti pečat; zaznamovati.
živitev * preživljanje, prehrana.
življenje: pri življenju * živ; n. pr. kar je bilo pri življenju * živo.