Zgodovina Tolminskega
| Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin ... Simon Rutar |
| |||||||||||||
Uvod.
[uredi]Čudno se bode marsikomu zdelo slišati o zgodovini tako male pokrajine, kakor je Tolminsko. Če se tudi ne da tajiti, da se važni dogodki in obče zanimive stvari mnogokrat gajajo tudi u ožih mejah kakega kraja ali okrožja, vendar je vse to u tako tesni zvezi z ostalo zgodovino cele dežele, da se učasi ne zdi vredno in potrebno one posamezne dogodke zbirati u poseben okvir ter iz njih sestavljati zgodovino (ne rečem kroniko ali letopis) dotičnega okrožja. Nekaj podobnega opažamo pri zgodovinah večih, zlasti glavnih mest. Vsa zgodovina pojedinih dežel suče se okoli glavnega mesta kot središča, ali pa je sploh ž njim u tesni zvezi, in zato je zgodovina takega mesta le izpisek iz zgodovine cele dežele. Vrednost in potrebnost takega izpiska je, se ve da, po raznih okolnostih različna.
Drugače pa je glede Tolminskega. Ta deželica je okoli in okoli s prirodnimi mejami tako obdana, da se je morala že od nekdaj smatrati kot za se samostojna, lepo zaokrožena celota. In zares, odkar se nam začne zgodovina teh krajev jasniti, prikazuje se nam Tolminsko (z Idrijo, Oslico in Davčo uredi) pod oglejskimi patrijarhi, goriškimi grofi in austrijskimi vladarji vedno kot za se odločeno okrožje z lastnimi glavarji. Da, še celo do leta 1848 se lahko terdi, da je bilo Tolminsko posebna deželica med drugimi austrijskimi pokrajinami.
Tudi glede cerkvene uprave bilo je Tolminsko ločeno od ostalega Goriškega, ker je spadalo še do novejšega časa pod čedadski kapitul, kateri je je vedno smatral kot svojo dragoceno lastnino na austrijskih tleh.
Natorno je tore, da se je začelo na Tolminsketn razvijati čisto posebno, od drugih različno živenje z lastnimi navadami in značajnimi svojstvi. Zato je opravičena terditev, da ima Tolminsko svojo posebno zgodovino, ki je vredna, da se marljivo zbira in skerbno preiskuje, ter sedanjemu in bodočemu svetu spisuje u prijetno zabavo, še bolj pa u poduk in živ uzgled.
Pisatelj te knjižice počel se je že u pervih razredih svojega gimnazijalnega učenja baviti sè zgodovino svoje ože domovine. To mu je delalo toliko prijetne zabave, da je začel kmalu zbirati pojedine vesti in spisovati zgodovino Tolminskega. Ali kakor je on sam u znanosti napredoval, tako je ob jednem sprevidel, kako nepopolno je njegovo delo. Zato ga je vedno dopolnjeval in predeloval, tako da je pričujoča knjižica že peti izdelek istega predmeta. Ali tudi sedaj ne more se še reči, da je vse doveršeno, brez pomankljivosti in pogreškov. Samo želja, zbrane vesti kolikor mogoče razširiti med naš narod za njegov poduk, in lepa priložnost, ki se ne ponuja tako pogostoma, manje važne knjige izdavati, naklonile so pisatelja že zdaj u natis dati „Zgodovino tolminsko“.
Zato pa bodi tu izrečena priserčna hvala g. tolminskemu županu in poslancu pri deželnem zboru u Gorici, Josipu Devetaku, ki je pisatelja nagovarjal in spodbujal k doveršitvi te knjižice in se tudi potrudil, da je beli svet ugledala.
S. R.
I.
[uredi]Rečeno je že bilo, da je Tolminsko krog in krog s prirodnimi mejami obdano. Oglejmo si te meje nekoliko natančnejše.
Od srednjega dela goriške grofije je Tolminsko tako ločeno, da je bilo občevanje med obema do novejšega časa skoro nemogoče. Le dve slabi in težavni poti sta vezali Tolminsko s Kanalsko - Goriškim, t. j. jedna ob levem bregu Soče od Sv. Lucije proti Kanalu, in druga sè Slapa ali iz Trebuše u čepovansko dolino. Proti Kranjskemu je peljala le jedna zložnešda pot, iz Cerkna v Loko; drugi dve: iz Podberda u Sorico ter iz Idrije proti Verhniki, bili sta še mnogo, mnogo težavnejši, nego dandanes. Na Koroško je deržala sicer Že od nekdaj velika prehajalna pot čez Predél; ali ravno ta prehod je tako visok, da loči vodovje Soče in Drave, tore tudi dežele na obeh svojih stranéh.
Vendar je ravno ta cesta čez Predél Tolminskemu dajala posebno važnost kot prehajalni deželici med severoizhodno in jugozupadno Europo, ali pozneje med Nemčijo in Italijo. Predelska cesta zavijala se je namreč pri Kobaridu proti Nediži in vodila skozi Čedad u Oglej ter sploh do obrežja jadranskega morja. Na to stran je tolminski svet najbolj odpert in nekateri terdé (ali brez podlage), da je nekdaj tudi Soča u Nedižo tekla. Tako je že priroda odmenila, da ima ostati Tolminsko u najbliži zvezi z Italijo. Razen že omenjene ceste ob Nediži, vezala je Tolminsko s Frijulskim še druga pot iz Volč in Čiginja preko Rutov in Srednjega ter skozi beneška Bèrda u Čedad.
In zares nam poročajo najstarejše zgodovinske vesti, da je vse današnje tolminsko glavarstvo (z Idrijo uredi) nekdaj spadalo k deželi Veneciji, (poznejše Beneško imenovani). Stanovalci Venecije bili so Veneti, ljudstvo velikega ilirskega plemena, ki je bilo starim Slovanom sorodno, in je govorilo jezik zelo podoben Slovanskemu. Po severnem in izhodnem delu Venecije stanovali so Karni, beržkone tudi ilirsk narod.^1) Njih dežela Karnija obsegala je razen Frijulskega tudi skoro vee Goriško (izuzemši Kras) ter segala proti izhodu še na Gorenjsko. Tolminsko z Idrijo bilo je tore v starih časih samo jeden del Karnije.
Ali iz sive starodavnosti imamo le malo poročil o naši deželici. Mnoge stvari moramo le ugibati in sklepati po uzgledu drugih dogodkov. Tako se prepričamo, da je imelo Tolminsko precej drugačnejšo podobo, nego dandanes. Sočina struga je nekdaj ležala mnogo više, ali vendar se ne more dokazati, da bi bila ta reka po kobaridski dolini proti zahodu tekla ter se pri Robiču u Nedižo izlivala. Pač je pa izvestno, da je ležalo v gorenji soški dolini več jezer. Podoba današnje poveršine zemljišča ter sledovi vodinega izpiranja govorijo jasno za našo terditev. Po tem takem moralo je nekdaj ležati jezero ob Koritnici med Logom in bolško sotesko, v bolški kotlini med vaséma Koritnico in Žago, u tolminski dolini med Kobaridom in Modrejem ter okoli Sv. Lucije, kjer se je hribček Sv. Mavra uzdigal kakor otok iz jezera.
Ali obstanek teh jezer seza nazaj u predzgodovinsko dobo in zato se nikjer nič ne bere o tem. Izvestno je letoliko, da so se ta jezera odtekla, potem ko je voda prederla braneče jezove od zdole gor, t. j. od Sv. Lucije proti viru Soče. Najprej je izginilo najniže ležeče jezero, za tim više ležeča drugo za drugim. Ne more se pa povedati, kedaj se je to zgodilo. Vendar je med ljudstvom ostalo še dosta spominov na ta predzgodovinska jezera. Zlasti od tolminskega jezera kažejo se še obrežja, do katerih je sezalo (blizu vasi Prapetnega). Blizu Modreja nahaja se mesto „Pod ključem“. Tu se bajé še zdaj vidi u naupični steni visoko nad cesto železen sklep, za kateri so nekdaj barke pripenjali. Ob jednakem „rinku“ se pripoveduje tudi u Kolovratu pod Foni. Ali takih pripovedi je po vsem svetu dosti.
Jedna pripovedka terdi, da se je voda iz tolminskega jezera odtekla čez Čiginj po Ušniku. Druga pa nam razlaga, da je živel na Slapu grajščak, ki je najel veliko delalcev in ž njimi začel kopati pod Sv. Lucijo, dokler se ni voda odtekla in si počasi sama globokejše struge izdolbla. In tretja pripoved terdi, da je neka velikanska žena zelenih las s plevelnico prekopala rob pri Sv. Luciji in vodi pot odperla. Tu vidimo, kako je ljudstvo poosebilo natorno silo in si jo predstavilo kakor mitologično bitje, (morda kako dobrodejno Vilo), ki je na čisto navadni način odstranilo vodin jez.
To se pa izvestno ni zgodilo tako hitro, kakor pripoved misli, ker živa skala dá se le počasi predolbsti od Vode. Še le v teku mnogo stoletij predrla je Soča spodnje jezove svojih jezer ter odstranila vse zapreke, ki so njeni tok zaustavljale. Tako je počasi izgubila vse slapove, katere je spočetka izvestno na več mestih svojega toka napravljala, ter izdolbla si jednakomerno strugo, kakeršno ima dandanes.
Tudi je bilo Tolminsko takrat še z gostimi, nepredornimi gozdi pokrito. Kostanji, orehi, lipe in bukve košatile so se po niže ležečih mestih in ob zložnejših obronkih, više ležeče herbte in obronke obdajale so pa smreke, jelke in mecesni. Usledi tolikih gozdov bila jo naša deželica hladnejša ter vlažnejša, nego sedaj. Dež je pogostoma in redovito padal, zatore ni bilo velikih povodenj, pa tudi suše ne. Podneblje je bilo bolj jednakomerno, zato ní bilo toliko hudih vetrov in tako močne burje. Neviht skoro neso poznali in toča ní tolikokrat uničevala zemeljskih plodov, kakor dandanes.
O pervotnih stanovalcih nalih krajev ne vemo nič natančnejšega. Izvestno ní jih bilo mnogo ter živeli so kot divjaki po jamah in kočah iz persti. Oblačili so se u kože pobitih zverin ter rabili orodje iz kosti in izbrušenega kamenja. Še le počasi so začeli lesene hiše staviti, zemljo obdelovati in domačo živino rediti. Potem še le, ko so imeli svoj stalen dom, postali so krotkejši in počeli razvijati se na vse strani. Kmalu so začeli rabiti orodje iz medi in železa, kar je zelo pospeševalo poljedélstvo in omiko u obče.
Pozneje začeli so tuji narodi uplivati na pervotne stanovalce, s katerimi so prišli u dotiko zaradi tergovine. Ta tergovina širila se je malo po malem od najskrajnejšega zaliva jadranskega morja proti severu. Od tega zaliva deržale so ceste na vse strani. Jedna najvažnejših bila je že omenjena cesta oh Nediži in dalje po Tolminskem čez Predél u severne dežele. Po tej cesti dohajal je dragoceni jantar (sterjena drevesna smola) od baltiškega morja k jadranskemu, od koder so ga razprodavali po vsem omikanem svetu. Iz bliže ležečih dežel na južni strani Dunave pošiljali so k jadranskemu morju kože, divjačino, les, sužnje ter pozneje tudi železne in jeklene izdelke. Karni so bili na glasu u izdelovanju vsakoverstnega orodja in orožja iz medi, železa in jekla.
Vse živenje spremenilo se je pa, ko so si Rimljani podjarmili naše dežele. Ti so bili u dolgih vojnah razširili svoje gospostvo po celi Italiji in leta 182 pred Kristovim rojstvom utemeljili so na goriški zemlji, blizu izliva Natise (s Terom združene Nediže) svojo naselbino Akvilejo ali Oglej.
Iz tega mesta, ki so je Rimljani dobro uterdili, razširili so kmalu svoje gospostvo po našib krajih in podjarmili vse dežele tjagore do Dunave. Že l. 173 si podjarmijo Karne in osvojijo vse Goriško. Toda pozneje (leta 113) uzdignejo se tlačeni Karni še jedenkrat proti svojim zatiralcem. Akoravno so se Karni hrabro branili in neustrašeno merli za domovino, vendar neso bili kos rimljanski sili in spretnosti. Ko so videli, da jim ves odpor nič ne pomaga, pomorili so svoje žene in otroke ter potem sami sebe ubili, da bi ne prišli u sužnost svojih premagalcev (l. 107).
Tedaj je postalo Tolminsko del rimske pokrajine Venecije, (pozneje „X. strana Italije“ imenovane). Rimsko načelo je bilo, naseliti se po vseh podjarmljenih deželah. Ti naselniki in rimski vojaki razširili so u kratkem času latinski jezik, latinsko vero, šege in običaje. Da bi ljudstva preveč ne razžalili, sprejeli so tudi stare karnske bogove med svoje (n. pr. Belina, boga solnca in svetlobe). Kdor je hotel pod Rimljani kaj veljati, moral je naučiti se latinski govoriti. Tako ní trajalo dolgo in vsa dežela bila je polatinčena.
Tudi našim krajem, rekam in goram dali so Rimljani latinska imena. Razen splošnih poznamovanj „karnske in julijske Alpe“, ki so se ohranila do dandanes, imenovali so tudi pojedine gore po svoje, n. pr.: Triglav Tullus, Mangart Mons picis, niže gore ob desnem bregu Idrijce, ki u Blegašu prestopijo na Kranjsko, Phlygadia ali Montes Phlygadi. Tudi Matajór spominje še na rimljanske čase, ker je njegovo ime skerčeno iz „Mont majór“, kakor ga Italijani učasi še dandanes imenujejo „Monte maggiore“ (Veči verh). Ravno tako je mogoče, da je ime gore Kern u zvezi sè starimi Karni. To ime pa izvajajo drugi od mnogim jezikom poznane besede kar, ker, čer = pečina; in tretji od priloga krnj, krnjav, krnjast, t. j. odlomljen, odkrhnjen, oškrbljen. [1]
Izmed naših rek bila je Rimljanom po imenu znana le gorenja Soča, katero so oni „Sontius“ (Sonča) imenovali. Toda pravega njenega izvira neso poznali, nego smatrali so današnjo Koritnico kakor začetek Soče. [2] Jednako spominje Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenščine z ilirskim in gerško-latinskim jezikom.
Ali ne le jezik in vero, nego omiko sploh širili so Rimljani po naših zemljah. Da bi sami dobivali kolikor mogoče dobička iz podjarmljenih dežel, učili so prebivalce obdelovati polja, sušiti močvirja, saditi terte, žgati perstenino in opeko itd. Najbolj pa so skerbeli Rimljani za dobre ceste, ki so jim bile potrebne posebno za hitro razpošiljanje vojakov na meje svoje deržave. Zato so popravili starodavno cesto, ki je peljala iz Ogleja ob Nediži in čez Predél proti Dunavi. Rimski vojaki sami morali so u mirnem času ceste delati, skalovja sekati, klance ravniti in mostove zidati čez deroče potoke.
Ob cestah postavili so Rimljani mala selišča, postaje in prenočišča za popotnike, tergovce in vojake. To so bila navadno taka mesta, kjer so imeli že Karni svoja selišča. Odkar sta Julij Cezar in pervi cesar August razširila predelsko cesto in jo pouzdigaila med vojaške, postalo je tudi ob njej nekoliko postaj (latinski „mansiones“). Po vestih starih pisateljev bili sta vsaj dve taki postaji na Tolminskem. Perva Ad Silanos („Pri Seljanih“?) morala je ležati nekje u kobaridski dolini, morda blizu Starega sela, ali pa verjetnejše na istem mestu, kjer današnji Kobarid. Hribček Sv. Antona nad Kobaridom je zelo pripravno mesto za kako opazovalno terdnjavico („specula“), ker se od todi lepo vidi po dveh različnih dolinah in tako lahko sovražniku pot zapre. Takrat še ni vodila cesta dole ob Soči, nego šla je nad Kobaridom preko gerla onega hribčeka ter še le blizu Ternovega združila se z današnjo cesto.
Naslednja postaja na predelski cesti je bila Larix ali Larice („Pri mecesnu“), 30 kilometrov od perve oddaljena, in ležala je tore v loški dolini pod Predělom. Ker počenja onde klanec čez stermi Predél, bila je ta postaja važna za prenočišče in ako je bilo treba priprege za težko obložene vozove. Sicer pa take postaje neso bile bogve kako velike. Štele so le dve ali tri hiše s potrebnimi poslopji in hlevi ter bile več ali manje uterjene za obrambo proti zverinam in nepoštenim ljudem. Ker je bil obseg naših postaj tako majhen, razumemo lahko, zakaj se do danes ní še našel najmanjši spomenik od njih. Izvestno je, da so imele, če uže drugih nadpisov ne, vsaj sè številko zaznamoviine miljnike, ki so kazali daljavo od Ogleja. Ali ko so pozneje začeli na mestu teh postaj zidati nove hiše in utemeljevati sela, razdrobili in porabili so staro kamenje za nove zidine, tako da Bog ve, ali pridejo še kedaj na dan ti spomeniki rimske omike.^2)
Kakor sta se nam ohranili imeni dveh starih postaj na Tolminskem, katerih lege ne moremo pobliže naznačiti, tako nam je poznano mesto druge važne naselbine na Tolminskem, katere imena pa nam ne poroča noben spomenik. Ta naselbina je ležala na hribcu Sv. Mavra in morda tudi ob njegovem podnožju, kjer je sedaj Sv. Lucija. Ravnica na hribčeku zove se še dandanes Merišče ali Mirišče ter spominje na staroslovensko besedo mir t. j. zidina, razvalina. Tudi latinsko ime St. Maurus spominje na murus t. j. zid. Tudi u Istri se nahajajo sela Merišče s cerkvicami sv. Mavra. Akoravno se dandanes zidine na Merišču ne poznajo več, ipak smemo izvestno terditi, da je nekdaj onde stala uterjena naselbina rimska („castrum“). Nekateri so hoteli dokazati, da je ležala pri Sv. Luciji stara Noreja, opiraje se zlasti na podobnost tega imena z imeni bližnjih vasij: Modrej in Modrejce. Ničevost tega terjenja je očividna, zlasti ker nam je sedaj poponoma znano, da je bila Noreja na koroško-štajerski meji blizu Neumarkta.
Ali po obilnosti izkopanih starin okoli Sv. Lucije moremo sklepati, da je bila onde nekdaj precejšna naselbina. Že l. 1848 najde kmet na svojem polju „Na kuku“, ob levem bregu Idrijce, blizu njenega mosta, medene kotle napolnjene s pepelom in raznim lepotičjem. Od tega časa sim izkopavali so pogosto vsakoverstne denarje, sreberne in bakrene, z nadpisi rimske ljudovlade in cesarstva; dalje razne posode (kotle in lonce), železne palice, vile, serpe, ključavnice, gumbe, mnogoversten žensk lišp (n. pr. zapone, uhane, zapestnice, iglice za lase itd.). Bolj globoko u zemlji našli so tudi zidine in razvaline poslopij ter opeke z latinskima čerkama C. L. (ali je to število 150, ali pa so začetne čerke lastnih imen?). Veliko tu naštetih starin je nabral in skupil za domačo zgodovino uneti župnik svetolucijski, Tomaž Rutar, umerl 29. marcija 1877. Ali ogledovalci so mnogo tega raznesli na razne strani. Kar je še ostalo izročilo se je strokovnjakom u porabo in spravo u muzeje. [3]
Iz vseh teh starin se je spoznalo, da je bilo na levem bregu Idrijce pokopališče in sežigališče svetolucijskih naselnikov. Ali znanstvena preiskava tega zanimivega mesta začela se je še le 2. septembra 1880 pod vodstvom dr. Bizzara. Ta je začel kopati na griču „U ogranjci“ in u treh dneh izgrebel premnogo zanimivih starin. Spoznal je, da obsega pokopališče, ki se vleče prek griča blizu poti u Bačo, okoli 250 □ metrov, in da je še skoro popolnoma neodkrito. Grobovi so razpostavljeni skoro u istej visočini po obronku, u več skoro uzporednih verstah. U njih se ní našlo nič nepričakovanega in različnega od drugih starih grobov. Starine neso iz predrimske dobe. Verči in lonci so precej umetno izdelani in podobni etrurskim, ki so bili u starem veku zelo razširjeni in katere so tudi drugi narodi ponarejali in posnemali. U grobovih najdeni denarji in druge izkopane starine pričajo, da so svetolucijski načelniki mnogo občevali z Oglejem in od tam dobivali svoje orodje, lepotičje itd., da tore omenjene starine ne sezajo u predrimsko dobo, nego k večemu u III. in IV. stoletje pred Kr. [4]
Tu se mi zdi primemo ob kratkem razložiti, kako so stari svoje mertve sežigali in zakopavali. Na mestu, kjer so imeli merliča sežgati, izkopali so jamo in nanesli u njo gromado derv. Potem so položili truplo na gromado in jo zažgali. Kedar se je vse u pepel in oglje premenilo, pobrali so pepel in bližnjo zemljo, ki je postala mastna od sežanega trupla, u kotel ali lonec ter pridali še kak lišp in po več malih kotličev ali lončičev, u katere so nabrali sorodniki umerlega njegovih ostankov in mu tako nekak spomin postavili. Veliki lonec pokrili so potem s kamneno ali persteno plošč£o, ki je bila tem lepša in skerbnejše obdelana, čim imenitnejši je bil umerli. Lonec so postavili u tisto jamo, kjer je bil merlič spaljen, obzidali so ga lepo in pokrili z veliko ploščo, ter na koncu opravila vse lepo s perstjo zasuli. Ako je bil umerli nepremožen, neso zbrali njegovega pepela u lonec, nego postavili so le kamen nad spaljene ostanke ter vse ukup zasuli.[5]
Jednako pokopališče, kakor pri Sv. Luciji, nahaja se tudi na Koritnici pri Grahovem. To se razprostira po zložnem obronku na levi strani potoka Koritnice blizu njenega izliva u Bačo. Tudi tu se nahajajo kotli in lonci napolnjeni s pepelom ter raznim medenim in srebernim lepotičjem. Zraven tega pa so izkopali že mnogo celih ohrodij ali pa njih delov, zlasti lobanj. Pogosto se nahajajo tudi rimski denarji. Ljudstvo pripoveduje, da je stalo „staro mesto“ na drugi strani Bače na mali glavici blizu poti na Bukovo. Tam se vidijo še dandanes ostanki starega zida, ki derži od Bače naravnost gore po bregu. Ljudstvo pravi temu zidu „šance“. Iz vsega tega se vidi, da je bila tudi na Koritnici tara naselbina, katere ime se nam je najberže na veke izgubilo.
Pokopa1išči pri Sv. Luciji in na Koritnici nam pričata, da je morala u stari dobi voditi važna tovorna pot po dolini Bače. Ta je prihajala od Gorice skozi in skozi na levem bregu Soče do Sv. Lucije. Tu se je združila z drugima dvema, namreč z ono, ki je peljala od Kobarida po tolminski dolini ob levem bregu Soče, in z drugo, ki je prihajala iz Čedada skozi Rute in čez Modrejce k Sv. Luciji. Tako je bil ta kraj natorno središče starih prebivalcev na Tolminskem. Od Sv. Lucije držala je pot naprej ob Idrijci in to morda ob levem bregu ter prekoračila to reko še le malo pred izlivom Bače, morda na istem mestu, kjer stoji še dandanes berv Čez Idrijco. Iz Bače je vodila pot dalje na Knežo in Grahovo, koder je tudi dandanes cesta. Na Koritnici prekoračila je Bačo ter deržala nauzgor do bukovskega sedla, od kodar je šla mimo Orehka u Cerkno in potem dalje na Kranjsko.
Tudi u Cerknem je znala že takrat biti kaka naselbina. Na zapadini strani tega kraja se še zdaj lahko opažajo na malem holmcu ostanki nekega grada, o kojem se nič ne ve, iz katerega časa da izvira. Še sedaj se dobro pozna cesta, ki je nekdaj iz doline vodila na hribček, ki sedaj nema več zidov. Ali sterjena malta, ki tam okoli leži, priča da je moralo stati poslopje na „Gradišču“. U začetku našega stoletja našli so na njivi pod hribčekom vojaško orožje, katero so pa kmetje hitro u poljsko orodje prekovat dali. Ravno u isti njivi našli so tudi bakren denar, baje od cesarja Aleksandra Severa (222—235). Iz tega se sklepa, da je bila kedaj na Gradišču terdnjavica u obrambo poti. Po ustnem sporočilu stala je perva naselbina cerkljanska na mestu, kjer je sedaj cerkva sv. Jarneja, tedaj baš pod Gradiščem.[6]
Tudi u Rutih nahajajo se razvaline starega grada, ki je bil berž ko ne prav tako namenjen braniti onde mimo vodeči pot. Vendar bi te razvaline utegnile biti še le iz srednjega veka, ker takrat je deržala pot iz Ročinja na Tolminsko skozi Rute. Šla je namreč čez Doblar, mimo Verhovca in prišla pri Fratniku na Čiginj. Malo nad to potjo stojé omenjene razvaline na hribčeku, ki se tudi „Grad“ imenuje.
Ob jednakem gradu pripoveda se tudi „u Predělih“ za Kobaridom. Ne vem, ali se nahaja onde u resnici kaj razvalin, ali pa je dobil kraj ime „Tonovcov grad“ samo po obliki hriba, kar se pogostoma dogaja. Izvestno pa je, da je morala u starem veku terdnjavica stati na mestu, kjer je sedaj cerkvica sv. Antona.
Nazadnje so tudi u Kobaridu zasledili ostanke starega pokopališča. L. 1880 najde g. Šribar na svojem vertu konec Kobarida (proti Ternovemu) tri obilno široke lončene posode, katerih oblika je popolnoma podobna starim žaram (urnam). Položene so bile u versti in pokrite sè skrilmi. U dveh žarah so našli ožgane kosti in pepel, u tretji pa oglje in majhen lepo okinčan deržaj neke posode. Škoda da so nevedneži vse to hitro uničili iz strahú pred pepelom in smertjo.
Vse to jasno poterjuje, da je bila izvestno tudi u Kobaridu naselbina že ob času Rimljanov in morda še poprej. Že u poprejšnjih letih izkopali so bili na kobaridskem polju blizu Soče neko vojaško orožje. Ali to se je pozgubilo in spomin na nje pozabil, tako da se ne more več soditi, iz katerega čaaa je ta starina.
Nahaja se po Tolminskem ie več zidišč iz starodavnih časov. Tako se vidijo posamezni ostanki rimskih (?) terdnjav na hribih novoosliških, med Cerknom in Poljanami, nad Vojském, na prehodu iz Trebuše u dolino gorenje Idrijce itd. Ljudstvo pravi vsem tem zidinam „Šance“ in terdi, da bo bile sezidane proti Turkom, ker ne pozna hujšega sovražnika.[7]
Tudi na šenvidskogorski planoti nahaja se mnogo starin, ki pričajo, da so morali ti kraji že jako rano naseljeni biti. Na Pečinah imamo krajevna imena „Grad“, (kjer se še sedaj zidovlje pozna), „Gradišče“, „Vahtarišče“ i. t. d. Okoli l. 1840 izkopali so na holmcu „Grad“ blizu Šenvidske gore meden kip egipčanake božice Izide, (bila je to božica lune). To nam priča, da so bili Rimljani razširili čaščenje ne le svojih domačih bogov, nego vseh važnejiih božanstev njim podjarmljenih ljudstev. Najdeni kip Izide je blizu ped visok in hranil ga je Dr. Jakob Della Bona u Gorici.[8]
Ako pomislimo, da je Šenvidska gora jedna najstarejših far na Tolminskem, starejša nego Cerkno, spoznati moramo, da se neso le Slovenci zgoda naselili na omenjeni planoti, nego da so že pred njimi bila tamgore veča selišča. Ob času ljudskega preselovanja bila je šenvidakogorska planota od natore ustvarjeno pribežališče, kamor sovražniki neso tako lahko prišli. Tudi u srednjem veku opažamo neko mešanico med šenvidskogorskimi prebivalci in mogoče je, da ta mešanica izvira že iz starodavnih časov. Na vsak način morala je biti Šenvidska gora zvezana s precej dobro potjo na cerkljansko in kranjsko stran. Morda je že takrat obstajala tudi med Idrijo in Cerknom kaka zveza, ker še dandanes se vidijo sledovi tako imenovane „rimske ceste“ na desni strani Cerknega, visoko u hribu med Stražo in Planino.
Rimski denar, zlasti iz pervega časa cesarstva, nahaja se po Tolminskem gostokrat. Še meseca maja 1878 našli so dobro ohranjen rimsk denar pod laporjem (peščenim konglomeratom), ko so popravljali cesto pod vasjo Prapetnim blizu Tolmina. Le škoda, da take najdbe redkokrat u prave roke pridejo in se večinoma poizgube, mesto da bi se pošiljale u skupne zbirke.
Izvestno nahajalo se je na Tolminskem že pod Rimljani še mnogo selišč tudi na drugih mestih, kakor na tu omenjenih. Taka selišča postajajo redko kedaj slučajno, nego samo na mestih ki so že od prirode za to odmenjena. Zato si tudi novi naselniki radi zbirajo isto mesto za svoje bivališče, katero je že njih prednikom služilo u isti namen. Tako lahko sklepamo, da je tudi na mestu sedanjega Tolmina in Bolca že za Rimljanov bilo kako selišče in da morda katero današnjih krajevnih imen, ki se ne dá slovenski raztolmačiti, spominje še na stara nazivanja. Redko kedaj se namreč koje ljudstvo tako popolnoma poizgubi in izseli, da bi ne pustilo kvasa novim naselnikom.
Akoravno so Rimljani skerbeli za ceste in za pouzdigo omike, vendar neso podjarmljena ljudstva srečno živela pod njih gospostvom. Rimljani so terdili, da je vsa podjarmljena zemlja njih neomejena lastnina (in pozneje lastnina rimskih cesarjev). Zato so jo delili svojevoljno med doslužene vojake in ubožnejše Rimljane. Premagani narodi bili so njih podložni brez deržavljanskih pravic in se neso smeli ženiti z Rimljani. Ko so pozneje (l. 215 po Kr.) zadobili vsi rimski podložniki deržavljansko pravo, morali so zaradi tega še veče davke plačevati. Pri tolikih davkih je bilo le to dobro, da so jih lahko plačevali tudi v poljskih pridelkih (u vinu, žitu, slami, senu i. t d.), mesto u denarjih.
Za kulturni razvitek Tolminskega bilo je najvažnejše bližnje mesto Čedad (Staro mesto). Tudi to mesto je moralo biti prestara karnska naselbina. Ali odkar je rimski vojskovodja Julij Cezar l. 53 ali 52 pred Kr. keltske Galce onde naselil, imenovalo se je tudi to mesto rimska kolonija in dobilo je ime Forum Julii, od tod Forjulsko ali Frijulsko (Furlansko). Pozneje pa je imel Čedad svojo posebno upravo in imenoval se „republika“, katero so vladali štirje rektori. Po zmagi keršanstva nad paganstvom razširila se je bila sveta vera iz Ogleja (kjer sta jo oznanjevala sv. Mohor in sv. Jelar) tudi v Čedad. Verjetno je, da so iz Čedada tudi na Tolminako zahajali misjonarji oznanjevat Kristov nauk. Ali s kolikim uspehom so delovali, tega ne moremo presoditi, zlasti ker so kmalu začeli veliki nemiri po naših deželah.
Takrat je namreč hudo vrelo med vsemi severnimi in iztočnimi ljudstvi. Stara bivališča so jim postajala pretesna, preslaba in želeli so si novih, boljših. Zato so vedno bolj silili proti jugu in zahodu, zlasti proti lepi Italiji. Od severne strani so pritiskali na staroslavno rimsko carevino nemški narodi, od izhodne pa hunski in tako prouzročili neprestano gibanje in pomikanje ljudstev, katero imenujemo u zgodovini preselovanje narodov.
B. Od prihoda Slovencev do začetka patrijarške oblasti.
Ker ležijo naše dežele ob iztočnem uhodu u Italijo, derla so skoro vsa hunaka in germanska ljudstva skozi njo. Tako so hruli todi mimo l. 169 po Kr. Markomani in Kvadi, l. 402 in naslednjih zahodni Goti, l. 452 pa divji Huni. Ti so prekosili vse druge narode u pustošenju, požiganju in ropanju! Njih kralj silni Atila imenoval se je „šiba božja“ za narode. Ta grozovitež obsedal je tudi Oglej, premagal ga ter oropal in zažgal, tako da je začelo to slavno mesto od takrat propadati. Mnogo, prebivalcev pobegnilo je na bližnje otoke in utemeljilo nova mesta, n. pr. Benetke. Strašna osebnost Atile ohranila se je u narodnem spominu še do danes.
L. 476 uniči herulski vodja Odovakar zahodno rimsko cesarstvo in utemelji svojo vlado u Italiji. Ali že l. 493 ga preženejo izhodni Goti pod svojim kraljem Teodorikom Velikim. Za njegove in njegovih naslednikov vlade opomorejo se nekoliko poteptane dežele in tudi Tolminsko je uživalo takrat mir. Ali le za malo časa. Že spomladi l. 569 prihrujejo Čez Predél in derejo proti Italiji nemški Langobardi. Na meji poda se njih kralj Alboin na visoko goro, beržkone naš Matajór, in si ogleda lepo frijulsko nižino.^3) Ko pridejo za tim Langobardi u pervo italijansko mesto Čedad, postavi Alboin svojega nečaka Gisulfa za vojvodo Frijulskega in mu izroči več plemenitih langobarskih družin, s katerimi naj bi branil drucgim narodom uhod u Italijo.
Razen čedadske utemeljili so Langobardi še več drugih vojvodin po Italiji. Ali vojvode so bili mogočni, skoro neodvisni knezovi ter se večkrat zoper kralja samega puntali in soper zunanjega sovražnika na svojo roko bojevali. Vse to velja zlasti o Čedadskih vojvodih.
Usledi viharnega preselovanja narodov u Italijo izginili so bili skoro popolnoma stari prebivalci Panonije, Norika in Karnije. Če je kedo izmed pervotnih naselnikov ali izmed rimskih provincijalov ušel meču skozi idočih ljudstev, pobegnil je izvestno u varnejše kraje, u Italijo, u terdna mesta, na otoke u lagunah (morskih lokvah) in na morji; ali pa se je umaknil u više nepristopnejše kraje med gorami. A še ti zadnji ostanki so morali pred Langobardi bežati. Ti so po poti vse končali, kar je bilo prejšnjim ljudstvom ostalo.
Tako so imeli Slovenci, kateri bo že krog l. 550 u Sirmiji in dolenji Panoniji stanovali, prostor širiti se počasi ob Savi, Dravi in Muri nauzgor. Ker so prišli Slovenci iz velike sarmatske ravnine in ker je bilo vse njih živenje ravnini privajeno, lahko verujemo, da so se tudi u novi domovini najpopreje ravnih krajev polastili. Saj so jim mogli le jedino ti obetati dovolj pogojev za njih priljubljeno poljedelstvo. Ko so pa drugi rodovi od zadi pritiskati začeli in ko se je ljudstvo s časoma pomnožilo, morali so, se ve da, tudi Slovenci vedno više in više stopati in se zadnjič tudi sè stermim svetom zadovoliti.
Po odhodu Langobardov u Italijo bili so se Slovenci tako daleč proti zapadu pomaknili, da so med l. 592 in 594 že na meji Italije in bavarske vojvodine stanovali. Izvestno je, da so Slovenci že l. 598 u Italijo prodreti skušali, a eksarh Kallinik jih je za tedaj še nazaj potisnil. Toda kljubu temu razširili so se Slovenci mimo Gradišča in Palme nove tudi na Frijulsko, celo do Taljamenta. O teh Slovencih ní sedaj druzega sledú, kakor slovenska imena njih vasij. Še preje morda, kakor na južnem Frijulskem, naselili so se Slovenci na severnem, u hribih nad Čedadom, kjer so še do današnjega dne svoj jezik terdovratno ohranili, čeravno so že nad 1200 let u vedni dotiki z italijanskim življem.
Na Tolminsko naselili so se Slovenci od dveh stranij, kakor nam še dandanašnji obe glavni narečji te deželice pričata. Pervi naselniki so prišli po glavni cesti čez Predél in na poti u Italijo ostal je marsikedo u koritniški, soški in nediški dolini. Pozneje še le so se naselili Slovenci iz Kranjskega ob Poljanšici nauzgor u idrijsko in baško dolino ter u soško do Tolmina (prav za prav do Volarije). Toda to naselovanje se je prav počasi godilo in u pervi dobi si moramo jako malo prebivalcev na Tolminskem misliti.
Langobardi bo hoteli, kakor popreje Goti, osnovati mogočno deržavo u Italiji in jo čez celi polotok razširiti. A temu so se ustavljali zlasti Bizantinci, ki so še vedno upali vso Italijo nazaj dobiti, in pozneje zlasti tudi papeži, katerih posvetna oblast je začela narašati ravno o tem času. Soper Bizantince zjedinili so se velikokrat Langobardi z Avari (Obri) in Slovenci ter jih napadali s pomočjo teh dveh ljudstev večinoma u Istri. A Langobardi néso imeli namena razširjati svoje gospostvo zunaj Italije, zlasti proti severoizhodu ne. Pač pa so Slovenci vedno u Italijo silili, čemur so se Langobardi, se ve da, protivili. Zatore beremo tako pogosto o bojih med Slovenci in Langobardi. Pri teh bojih so vedno Slovenci začenjali, oni so bili napadajoči, kar že to kaže, da so se vsi ti boji odločevali na frijulskih tleh in ne na Slovenskem. Proti Slovencem sezidali so Langobardi mnogo gradov okoli Čedada.
Tisti Slovenci, ki so na frijulski strani stanovali, bili so čedadskim vojvodam podverženi. Teh si Langobardi néso toliko z orožjem podjarmili, kakor usledi pogodbe. Ker so stanovali u okrožju njih oblasti, začeli so Langobardi počasi davek od njih pobirati (krog l. 610).
Vsi drugi Slovenci zunaj Frijulskega pa so bili slobodni in samostojni, kar že to kaže, da so čedadski vojvode tako pogostoma pri njih pomoči in zavetja iskali. Tudi so umeli slovenščino celo na vojvodskem dvoru u Čedadu.
Slovenci so živeli sami za se u zadrugah pod lastnimi župani, ki bo bili njih svetni oblastniki in župniki ob jednem. Do veče politične skupnosti pouzdignili so se še le pozneje in le na nekterih mestih. Taki so si volili tudi svoje lastne vojvode, n. pr. na Koroškem, u Sisku itd. Živeli so mirno pečaje se s poljedelstvom in sim ter tja tudi z malo obertnijo. Okoli in okoli od sovražnih, ropaželjnih sosedov obdani privadili so se počasi tudi sami ropanju in tako beremo, da so Slovenci večkrat čez mejo u Italijo ali u Istro udarili.
Sami so morali največ preterpeti od divjih Avarov ali Obrov, katere so tudi Pesjane ali Pesoglavce imenovali. Ti so prišli med Slovence, kadar se jim je poljubilo, in uzeli, kar jim je dopadlo, potem pa so zopet izginili. U njih bojih so jim morali Slovenci važne službe opravljati, ladje tesati in jih u vsako bitko spremljati. Slovence si moramo pri vseh avarskih podjetjih sodelujoče misliti, če tudi ne beremo izrečeno o njih. Razen vojaške službe izsilovali so Avari tudi davek od bliže njim stanujočih Slovencev; delali so ž njimi kot sè sužnjimi ter zlorabili njih žene in hčere.
Toda avarsko gospostvo nad Slovenci si ne smemo misliti stalno, redno in povsodi jednako, nego le kot faktično nadvlado mogočnejšega nad slabejšim, brez pravnega naslova in urejenih razmer u našem pomenu. Avari so bili za Slovence to, kar u XV. in XVI. stoletju Turki, le da se pervim néso mogli tako upirati, kakor drugim.
Izmed slovensko-langobarških bojev, o katerih lahko določeno terdimo, da so zadevali tudi Tolminsko, ohranila nam je zgodovina le malokaterega. Teško je določiti, ali so pri avarskih napadih in pustošenjih Frijulskega tudi tolminski in koroški Slovenci kaj deleža imeli; a verjetno je to zaradi bližne lege. Ravno tako se ne more vedeti, ali so tudi naši Slovenci kaj terpeli ob času, ko so bili Langobardi napadli Slovence usledi Dagobertove želje (okrog l. 630).
Izvestno pa je, da so bili pri onih Slovencih, ki so med l. 665—670 frijulskega vojvodo Vectara napadli, tudi Tolminci, beržkone u zvezi s koroškimi Slovenci. Prišli so po Nediži na Frijulsko in se ustavili pri Brišči (Broxas). Počasi pa so se pomaknili dalje do nediškega mosta pri Ažli. Tukaj jih napade iz zasede Vectari, ki je bil med tem iz Pavije prišel, ne da bi bili Slovenci za to vedeli. Z veliko manjšo silo pokonča skoraj vse in jih zapodi nazaj čez mejo.
Malo časa potem uname se med Slovenci in Langobardi prepir zarad pašnikov. Morda so že takrat Langobardi svoje čede na slovensko stran gonili, kakor najdemo pozneje u našh gorah obilo laških pastirjev z njih drobnico. Ti so pervi začeli planine graditi ter Slovence planšarstva in sirarstva učiti. Celo na Černi persti in še dalje na bohinjski strani imeli so Lahi u patrijarški dobi svoje planine. Od todi se je ohranilo toliko pripovedij o Lahih, ki so po naših gorah zlate rude iskali.
Krog l. 700 napadejo tolminski Slovenci langobarške pastirje in njih čede, ki so se blizu onde pasle, ter jih odpeljejo seboj na dom. Langobarški župan tistega okraja udere jo za Slovenci, toda ní jih mogel doiti. Radi tega ozmerja ga čedadski vojvoda Ferdulf, preuzeten in ničemuren človek. Da bi županu svojo lastno hrabrost pokazal, podkupi nektere Slovence, da pregovoré svoje rojake poslati slovensko vojsko na Frijulsko. Res, Slovenci pridejo z veliko močjo in postavijo svoj tabor na stermem hribu, do katerega se je moglo le s težavo priti. A Langobardi jo vendar krenejo z vojvodo na čelu po stermini proti Slovencem. Ti pa začno kamenje valiti na sovražnika in, ko Langobardi kljubu temu še bliže pridejo, napadó jih sè sekirami in drugim orožjem ter skoro vse pomoré. Tako jim je bolj ugodnost kraja, nego lastna hrabrost k zmagi pripomogla. Vse langobarško plemstvo s Ferdulfom uredi bilo je uničeno.
Nasledek te zmage je bil ta, da se Langobardi néso več upali tako precej motiti pašinške pravice Tolmincev. Vendar trajnega uspeha to ní imelo. Lahi so tudi pozneje svoje čede na Tolminsko gonili.
Ker je vojvoda Pemmo s patrijarhom Kalikstom gerdo ravnal, odstavi ga langobarški kralj l. 738. Pa s pomočjo Slovencev hotel si je Pemmo svoje vojvodstvo zopet priboriti. Toda kralj ga privabi zvijačno k sebi in zapre u terdno ječo, vojvodstvo pa izroči njegovemu sinu Rathisu. Pemmonova nesreča je oserčila one Slovence, ki so do sedaj Frijulcem davek plačevali, da ustavijo to plačevanje. Morda so to storili s pomočjo in na prigovarjanje svojih sosedov, tolminskih Slovencev. A le za malo časa otresli so se bili oni Slovenci sitnega bremena. Vojvoda Rathis se uzdigne u Karnijolo, „deželo Slovencev“, izmed katerih veliko pomori. Pa Slovenci se zopet zberó, napadejo Rathisa in ga prepodé iz svoje dežele.
Pod imenom „Karnijola“ moramo razumeti „malo Karnijo“, t. j. njeni izhodni del u blizu jednakem obsežku, kakor sedanje gorenje ín srednje Posočje z bližnjim Gorenjskim. S časoma se je pojém Karnijole razširil in dalje proti izhodu raztegnil na vso kranjsko deželo, tako da se u IX. in X. stoletju Kranjsko le „Carniola“ imenuje, dočim Goriško še néma svojega posebnega imena. Zato se tolminski Slovenci še dandanes Kranjce imenujejo.
Po tem razlaganju je skoro izvestno, da je bil Rathis na Tolminsko priderl, hoté kaznovati ondašnje Slovence za pomoč, (vsaj moralno), usledi katere so mu bili beneški Slovenci davek odpovedali. In izvestno so ti ostali še na dalje podložni frijulskim vojvodam.
Ko Karol Veliki l. 774 langobarško kraljestvo uniči, pride tudi čedadska vojvodina pod njegovo oblast. Zadnji vojvoda Rotgaud spunta se sicer še jenkrat na korist Desiderjevega sina Adelhisa, a l. 776 ga Karol popolnoma premaga in odstavi. Tako se je razširila oblast frankovskega kraljestva do slovenskih mej in razumljivo je, da so želeli Franki podvreči svojemu gospostvu tudi mirne Slovence zlasti ker so hoteli uničiti zadej bivajoče Avare. Verhu tega zaprosi tudi oglejski patrijarh Paulin II. svojega dobrotnika kralja Karla, naj podverže Slovence, da jih bo mogoče pridobiti za Kristovo vero. Takrat je imelo pokristjanjenje in podjarmljenje jednak pomen.
Vse to je Karla nagnilo, da pošlje l. 788 svojega sina „Pipina“ nad Slovence. Ti, nesložni kakor so bili, neso se mogli uspešno upirati Frankom in podvergli so se skoro brez branenja. Tudi koroški Slovenci, ki so bili že od l. 748 od Bavarcev odvisni, pridejo istega leta neposredno pod frankovsko oblast, ko odstavi Karol vojvodo Tassila in uniči rodno vojvodstvo bavarsko.
Z letom 778 konča tore doba slovenske neodvisnosti in začne se nova doba tujega gospostva, pa tudi robstva, feudalnega nasilstva, potujčevanja in ponemčevanja, ter ob jednem pokristjanovanja, usledi česar so prešli Slovenci od prirodnega stanja k izobraženemu. Ker pa je bil Karol moder politik, ní razdelil koj iz početka novo pridobljenih dežel po svoji navadi u okrožne grofije (Gaugrafschaften), nego pustil je Slovencem njih domače župane in glavarje, le da so se morali ti kerstit dati. Še le počasi je upeljaval svojo upravo in ž njo kristjanstvo z desetino ter razdelenje slovenskega zemljišča med svoje germanske plemenitaŠe, ki so raznih nemSkih naselnikov u deželo pripeljali. Po germanskih feudalnih nazorih smel je kralj prosto razpolagati z novo pridobljeno zemljo podverženega ljudstva. Razdelil jo je tore po svoji volji med zveste priveržence in ti so postali u kraljevem imenu pravi lastniki darovanih zemljišč. Poprejšnji gospodarji, slovenski posestniki, bili so na ta način ponižani do užitnikov in za to uživanje svojih poprej lastnih zemljišč morali so razne davke plačevati. Tako je postal poprej sloboden slovensk kmet najemnik in velikokrat tudi rob, suženj novih gospodarjev. — To se je pa še le počasi, ne povsodi jednako, in zlasti s pomočjo cerkvene oblasti zgodilo.
Sè spreobračanjem k novi veri poberala je cerkev povsodi tudi desetino. A to je bilo jako nevarno in modri možje so velikokrat svarili, naj misjonarji ne gledajo toliko na desetino, kakor na pridobitev kristjanov. Tako je moral učeni Alkuin prav nujno opominjati svojega prijatelja, akvilejskega patrijarha Paulina, naj odlaga z desetino. Kazal je na Sase, ki so se bili zaradi tega kristjanstvu odpovedali.[9] Izvestno je morala desetina tudi Slovencem velik uzrok biti, da so se le počasi Kristovih naukov poprijemali.
Med tolminskimi Slovenci so širili sveto vero brez dvombe oglejski patrijarhi s pomočjo čedadske duhovščine. Ali kristjanstvo je po naših gorah jako polagoma napredovalo. Slovensk značaj kaže veliko terdovratnosti u sebi, kadar je treba svoje individualno prepričanje zatajiti in se drugemu podvreči. Zato bo se deržali Slovenci terdo svoje stare vere, svojih starih šeg in običajev. To terdost toliko bolj umemo, če pomislimo, da so le tuji duhovniki, koji še narodovega jezika néso znali, novo vero oznanjali. Dalje so Slovenci sprevideli, da ne preti nevarnost le veri njih očakov, nego tudi njih slobodi, neoavisnosti, kajti s pokristjanovanjem uredi širilo se je tudi frankovsko gospostvo in nemšk živelj sploh. Kako z veseljem so se nasprotno poprijeli panonski Slovenci svete vere, ker sta jim jo sv. Ciril in Metod u domačem jeziku oznanjala in ker jih je branila ponemčevanja Svetopolkova deržava!
Da je ravno na Tolminskem kristjanstvo počasno napredovalo, vidi se zadosti jasno iz tega, ker so se še l. 1331 u Kobaridu, tore ob glavni cesti, malikovalci našli!
Ostanki poganske vere Slovencev ohranili so se nam le u ljudskih pravljicah in u krajevnih imenih. Tudi Tolminci imajo še mnogo pravljic o pozoju (lintvernu), ki je zahteval u žertev mladih deklet; o začaranih kraljičinah, o hudih mačehah itd. Še dandanes obhajajo naši Slovenci o božiču, sv. treh kraljih, veliki noči, o sv. Juriju in sv. Janezu Kerstitelju mnogo šeg, ki spominjajo na staroslovensko mitologijo. Vse to kaže, kako visoko so nekdaj častili solnčno luč, ki je bila po zimi oslabljena, začarana, koja se je pa na spomlad prebudila in oživela, tako da je zemeljske pridelke izcimila, ozelenila in dozorila.
Tudi o mitologiških bitjih vedo Tolminci še marsikaj pripovedovati, n. pr. o škratu, povodnjem možu, o belih in častitljevih ženah, o Vesni in Babi, (ki je u zadlaški ali Dantovi jami stanovala); o vedomcih, veščah, zmajih itd. itd. Razen teb izvirno slovenskih poznajo tudi apokryphne pravljice o Šembilji (Sibylla) in zlasti o Belinu. Tega ima ljudstvo za velikega zdravitelja in daje mu pridevek „sveti“. Z njegovim „ključem“ se bajé lahko ozdravlja slepota. Ta Belin je izvestno znani solnčni bog Karnov in varuh oglejskega mesta „Belenus“, ki je imel u stari Akvileji več templjev. To bogočastje pa ní morda keltiškega vira, nego ilirako-traškega, sploh orijentalskega. [10]
Izmed krajevnih imen spominjajo na slovenako mitologijo n. pr. Triglav, Baba (jako navadno ime gorá), Bohinj, morda tudi Čiginj (po boginji Cizi, slov. Cereri?). Tako ime jo tudi Trebuša. To prihaja od staroslovenske besede „trěba“ t. j. daritev; tore pomeni Trebuša toliko kot kraj darovanja, očiščevanja (locus sacrificii). [11]
Pa tudi cerkveni patroni spominjajo na čaščenje staroslovenskih bogov. Terstenjak je postavil učeno hypotheso, po kateri se iz sedanjega cerkvenega svetnika lahko sklepa, kako božanstvo so stari ljudje na tistem mestu častili. Po tem takem bi bil stal na volčanskem polju (sv. Danijel) in u Poljubinju (sv. Marko) hram letnega solnčnega bogá. Na Stèrmcu (sv. Mihael) in na tolminskem gradu (sv. Martin) bi bili častili Peruna in Radegosta; u Drežnici, na Kneži, u Šebreljah (sv. Jurij) solnčnega boga kot premagalca pozoja — zime; na Šenvidski gori Svetovita; na Idriji in u Kalu pri Bovcu (sv. Janez Kestitelj) Kresa; u Oblokah, Sežidu (sv. Trije kralji) ter na Ternovem (sv. Trojica) Triglava, itd. Se ve, da more to le tedaj kaj resničnega u sebi imeti, če je dotična cerkev jako stara, hitro pri pokristjanenju sezidana; kar pa o večini tukaj naštetih cerkva ne velja. [12]
Usledi Karlove razdelitve novopridobljenih dežel (u Ratisboni l. 788) spadalo je Frijulsko z Goriškim, in morda tudi z Istro, k trevižanski marki ali krajini, katero je dobil mejni grof Marcar u oskerbovanje. Njemu je sledil l. 795 Erik (Erich) in temu Cadalaus (Cadolach) 799—819. Ker se njegov naslednik Balderich ní uspešno branil bulgarskim napadom, odstavil ga je Ljudovik Pobožni l. 828 in razdelil njegovo marko na štiri grofije: Frijulsko, Istro, srednje Štajersko in spodnje Štajersko z Dolenjskim. Po bertinijanskih virih bilo bi Goriško takrat Koroškemu pripadlo. [13]. Verjetnejše je pa, da je ostalo pri Frijulskem in tore do l. 952 pod Italijo.
Usledi verdunske pogodbe (842) dobil je Italijo in ž njo tudi Frijulsko cesar Lotar. Kedo je Frijulsko od leta 828—846 vladal, ne vemo, a kaže se, da je takrat velika anarhija u deželi gospodarila. Napadi Slovencev na Frijulsko so se zopet ponavljali. Vendar si moramo pod temi le manjše mejne razpore misliti, kakor so se pogostoma gajali tudi u poznejih stoletjih. Mir in red u deželi je naredil še le Lotarjev svak Erberhard, ki je l. 846 ali 848 frijulsko vojvodstvo dobil. Njemu je sledil l. 867 sin (Hunrock) in temu krog l. 875 brat poslednjega Berengar. [14]
Takrat pa je segala oblast frijulskih grofov na severu do Drave, kakor je bil Karol Veliki oktobra l. 803 določil u Saligradu, kjer je tudi cerkvene razmere po alpskih deželah uredil. [15] Te razdelitve se je deržal tudi pozneje, ko je z dekretom 14. junija 811 določil Dravo kot mejo med saligradsko in oglejsko nadškofijo. [16] Sploh se je u pervih časih vedno ujemala politična meja s cerkveno.
Po smerti Karola Debelega zadobi frijulski vojvoda Berengar kraljevo dostojanstvo u Italiji (888). Ali Guido, vojvoda spoletski, mu je preuzel to dostojanstvo in ga prisilil, da se je zopet vernil u svojo vojvodino. Toda kralj Arnulf podeli u Tridentu Berengarju italijansko krono. Na njegovo mesto je postavil za frijulskega vojvodo Walfrieda (895—896). Berengar pa izroči l. 897 Grimoaldu Frijulsko (in Istro). Po Arnulfovi smerti (899) bil je Berengar jedini vladar u Italiji in kot tak pridobil si je celo cesarsko krono (25. III. 915). Tudi sin njegovega zeta, Berengar II., postal je l. 950 italijansk kralj. Cesar Oton I., je poterdil njemu in njegovemu sinu italijansko krono. Odločil pa je od nje l. 952 u Avgsburgu „marko Verono“ (obsegajočo tudi Treviž, Frijulsko in Oglej), ter jo pridružil bavarski (in koroški) vojvodini. Izročil je potem bavarsko vojvodstvo (s Koroškim in Verono) svojemu bratu Henriku I. Tako je bilo združeno Goriško z Nemčijo in ta vez je trajala do l. 1866 (na Frijulskem le do XV. stoletja).
Frijulsko („Comitatus Forojulensis“) je segalo tedaj od Livnice čez Sočo do sedanje kranjske meje in še dalje (čez Idrijo in Vipavo). Imelo je za svoje glavarje lastne grofe, ki nam pa mnogokrat še po imenu neso znani. Tudi ne vemo iz tega časa nobenih posebnostij o našej deželici. Izvestno, da so skušali nemški vladarji vedno bolj uterditi svoj upliv na južni strani Alp. Pošiljali so u te dežele nemške, zlasti bavarske {{razprto|naselnike, usiljevali so Slovencem tuje više dostojanstvenike (duhovne in posvetne), ter delili deželo zunanjim samostanom in škofijam (brižinski, bamberški, sabjonski itd). U tem času so prihajali tudi sirovi Madjari u Italijo ropat; a te nesreče so zadevale večinoma le južni ravni del goriške grofije.
Oton II. odločil l. 976 Koroško s Frijulskim in Verono od Bavarskega ter ustvari iz pervih treh dežel samostojno vojvodstvo Koroško. Izročil je je l. 978 Otonu Wormsfeldskemu, (sinu cesarjeve hčere Luitgarde in lotarinškega vojvode Konrada Modrega). A že l. 982 izgubi Oton Koroško, katero dobi Henrik Mlajši in l. 989 Henrik Prepirljivi. Med tem je vladal Oton Wormsfeldski Frijulsko in Verono. Po smerti Henrika Prepirljivega l. 995 dobil je pa še Koroško in od tedaj ni bila nikoli več ta vojvodina z Bavarskim združena.
Ko je Oton l. 1004 umerl, sledil mu je tretji sin Konrad (Kuno) I. do l. 1011 (1012). Njegov naslednik je bil Adalbero Epensteinski, dokler ga ni cesar odstavil l. 1035. Od tedaj ni imelo Koroško svojega vojvode, nego deželo je oskerboval mejni grof Gottfried. L. 1047 pa izroči c. Henrik III. Koroško grolu Welfu III. Po njegovi smerti 1055 ni hotel cesar imenovati posebnega vojvode ni za Bavarsko, ni za Koroško, čeS naj preide vlada popolnoma u njegove roke. Še le krog 1. 1060 zadobi Koroško Berthold Zährinški. A Henrik IV. ga odstavi zaradi nezvestobe in izroči Vojvodino svojemu sorodniku Markvardu Eppensteinskemu l. 1073. U tej rodovini je ostalo Koroško do l. 1122 in potem so jej sledili Sponheimci (do 1269).
Kedo je bil med tem časom mejni grof frijulski, ne ve se natanjko. Pred letom 1000 opravljal je to službo grof Verihen (Varient), ki je bil beržkone tudi grof u Istri. Ko mu je podelil Oton III. l. 1001 polovico Goriškega, postal je na ta način pervi goriški grof. Njegov sin Azo se omenja l. 1027 zadnjikrat. Po njegovi smerti bil je frijulski grof nek drugi, ki nam po imenu ni znan, in temu je sledil l. 1056 grof Ludovik, ki je umerl l. 1077.
Kaj se je med tem na Tolminskem godilo, nam ní čisto nič znano. Iz IX. in X. stoletja nemamo čisto nobenega pisanega poročila o naši deželici. Le toliko si lahko mislimo, da je u tem času pokristjanovanje Tolmincev lepo napredovalo in da so stare šege, stari običaji vedno bolj ginili. Po večih selih postale so nove cerkvene občine ter postavile si svoje cerkvice, ki so bile pa s početka zgolj lesene. Še le u XI. stoletju so začeli po Tolminskem cerkve zidati.
Od Čedada pokristjanjeno postajalo je Tolminsko vedno bolj odvisno od te cerkve in kmalu so ga počeli tudi politično prištevati k Frijulskemu, zlasti odkar je bila popolnoma razpadla ustava Karlovih okrožnih grofij.
Verjetno je namreč, da je bilo pod Karolingi tudi naše Tolminsko taka grofija. Čeravno majnna deželica, vendar je okoli in okoli tako lepo zaokrožena in od drugih pokrajin s prirodnimi mejami tako popolnoma ločena, da je morala postati tudi posebni upravni okraj. Nemški okrožni grof, ki je dobil Tolminsko u svojo oblast kot kraljevski uradnik, prišel je u deželico ter si poiskal pripravno mesto za svoj sedež in za središče cele grofije. Ní si mogel izbrati boljšega mesta, kakor prijazni hribček nad Tolminom. Čisto osamljeno uzdigajoči se hrib je kakor nalašč za grad ustvarjen, ker je ž njega pogled odpert po treh dolinah in se tore dá ne le samo lahko braniti, nego tudi mimoidoče poti ae dajo nadzirati in u potrebi zapirati.
Na tolminskem hribu sezidani grad imenovalo je ljudstvo Kozlov rob[17], po nemški pa Pockenstein (Bockstein). To ime se ne prilega le neužugljivosti grada, nego označuje tudi, da so njegovi gospodarji ostro in neusmiljeno pokorili stanovalce tolminskih dolin. Da utegne tolminski grad u resnici iz karolinške dobe izvirati, priča nam zlasti kapelica sv. Martina, ki je bila u onem gradu sezidana. Znano je, da je bil sv. Martin u veliki časti pri vseh karolinških vladarjih io da so njegovo čaščenje širili po vsej svoji veliki deržavi. U stolnem mestu Karolingov v Cahih (Aachen), sezidali so mu posebno lepo kraljevsko kapelo (imenovano po kapi, kapuci sv. Martina). Kjer so po svojem kraljestvu utemeljevali uzgledne kraljevske palače (Pfalzen), povsodi so zidali tudi kapelice sv. Martinu na čast. Tako je bila tudi na prestarem blejskem gradu kapelica sv. Martinu posvečena.
Tolminski hrib je prirodno središče cele deželice. Blizu njega se stekajo glavne reke na Tolminskem in zato je moral postati na podnožju hriba sezidani kraj politično središče vse deželice in dati jej svoje ime. Morda je bila že iz stare dobe kaka naselbina na tistem mestu. Da Tolmin ne more biti mlajši, kakor grad Kozlov rob, priča že to, ker ní dobil svojega imena po gradu. [18] Izvestno je pa, da je počel Tolmin hitro naraščati potem, ko je stal na njegovem hribu glavni in osrednji grad celega okroija. Tako je zadobil kraj u majhnem času svojo po natori odmerjeno važnost. Ali pervikrat beremo njegovo ime še le okoli l. 1065. Patrijarh Ravengar (1063—1068) sklene med leti 1063 in 1066 sè svojim odvetnikom Markvardom Eppensteinskim pogodbo zaradi desetin u kraju „Tuimine“ (Tolmin). Tudi drugikrat se omenja Tolmin (1. 1146) kakor kraj, u katerem se je oglejski patrijarh nekoliko časa mudil.
O vseh drugih razmerah tega časa molči zgodovina popolnoma. Zato naj omenim vsaj nekoliko čast in oblast okrožnih grofov, kakoršni so tudi na Tolminskem vladali. Tak grof je bil samo kraljev uradnik in u njegovem imenu ne le zapovednik grajske straže in načelnik ob času vojske, nego tudi najviši sodnik. Ob določenih dnevih u letu (navadno vsaki mesec) ali, ako je bila potreba, tudi ob izvanrednih obrokih moral je sklicovati redna sodišča. Teh so se udeleževali vsi plemeniti in slobodni ljudje, ki so bili izkušeni u pravnih razmerah, ali pa usledi svoje starosti dobro poznali stare pravne običaje. Sèšli so se navadno pred cerkvijo, ali pa sredi vasi pod lipo. Tu je začel okrožni grof kot predsednik sodniško razpravo in obravnavo. Ko so preslišali tožnika, obtoženca in priče popraša grof izvedene može za njih mnenje in potem izreče svojo obsodbo. Kazni so bile navadno samo globe u denarju ali blagu, od katerih je dobil grof tretjino ali polovico, ostalo pa vojvoda ali kraj. Zato so pa grofi navadno zelo pristransko sodili. O celi razpravi napravili so učasi mali zapisnik. Obtoženec mogel se je prizvati na kralja ali njegove poslance (missi regis). Grof je sodil o uboju, požiganju, ropanju, nasilstvu, uporu, veliki tatvini, ako je kdo kaj tajil; potem u civilnih pravdah višega reda: o dedovinah, lastenju posestva in sužnih oseb, ali takih, ki neso mogli dolgov plačati in bi tore morali postati robovi itd. Sploh je moral grof soditi o vseh prepirih svojih podložnih župljanov.
2.
[uredi]U staroslavni Akvileji uzrastla je bila mogočna in važna cerkvena deržava, ki je od različnih vladarjev in mogotcev zadobila mnogo posvetnega premoženja, posestev, sloboščin in predpravic. Usledi teh postali so akvilejski patrijarhi cerkveni knezi in samostalni vladarji svojih posestev. Ker je bila Akvileja velike važnosti za nemško deržavo, podpirali so nemški cesarji na vso moč patrijarhat in ga odlikovali pred vsemi drugimi cerkvenimi deržavami. Tako je dobil oglejski patrijarh l. 966 immuniteto, t. j. slobodo od deržavnih davkov, kateri so se od slej patrijarhu plačevali, ter grofovsko oblast čez svoja posestva. L. 1028 oslobodi ga cesar vse podložnosti od koroškega vojvodstva in ga tako postavi za deželnega kneza vsem podložnikom oglejske cerkve.
In še več, po smerti frijulskega grofa Ljudevita l. 1077 izroči cesar Henrik IV. patrijarhu Sieghardu tudi vojvodstvo Frijulsko in od tedaj je bil oglejski patrijarh deželni knez čez vso zemljo med Livnico in kranjsko mejo, tore tudi čez Goriško in Tolminsko. Da, tudi Istro in Kranjsko so izročili cesarji patrijarški vladi, (pervo l. 1209 in 1228, drugo pa 1093). Tako je vladal akvilejski patrijarh čez mogočno in važno deželo ob jadranskem morju, na katero so se oslanjali nemški cesarji pri vseh svojih podjetjih u Italiji.
Mali del te mogočne patrijarške deržave bilo je tudi naše Tolminsko. To pa je bilo takrat precej obširnejše, nego dandanes. Na beneški strani spadala je Drenkija pod volčansko faro in tore pod Tolminsko, ravno tako Doblar in ves Lom, kar je sedaj kanalsko. Na Kranjsko segalo je Tolminsko daleč čez sedanjo cerkljansko mejo. Pod Tolmin ní spadalo le vse gorenje porečje Idrijice, nego tudi današnje občine Nova in Stara Oslica, Leskovica in Davča do potokov Habovča, Kopačnica, Hotavlje in Davča. Tako je bilo takrat Tolminsko vendar le za 350 □ kilometrov veče, nego dandanes, čeravno se neso prištevale k njemu občine Livek, Sedlo in Breginj.
Rekli smo že, da je bil Čedad zelo važno mesto za našo deželico, ki je po natornem ustrojstvu združena z onim starim mestom in odvisna od njega, kar se omike tiče. Franki so po naših krajih ob jednem svoje gospostvo in sveto vero širili. Vsak narod, katerega so podjarmili, pokristjanili so ga tudi, in nasprotno, ako je koje ljudstvo sprejelo kerščanstvo, moralo je tudi priznati verhovno oblast Frankov. Kedor je ljudstvo podjarmil ali pokristjanil, ta je bil njegov neposredni gospodar. Ker so čedadski misjonarji razširili sveto vero po Tolminskem, bilo je natorno, da so smatrali Tolminsko kakor s Čedadom združeno deželico. Ker se ní nikdo oglasil proti temu in nikdo drugi dokazal svojih pravic do Tolminskega, ostalo je to čedadski kapitulski cerkvi. Morda je ona iskala poterjenja zato pri cesarjih in papežih, ter ga tudi dobila, kakor se je pozneje večkrat zgodilo, ali nam taka poterdilna pisma iz stare dobe neso znana. Izvestno je, da so oglejski patrijarhi, katerim je pripadal tudi Čedad, podpirali prizadevanja čedadskega kapitula in mu radovoljno priznavali Tolminsko kot njegovo cerkveno posestvo.
Patrijarhi so bili kot deželni knezi Frijulskega, h kateremu se je tudi Tolminsko prištevalo, verhovni gospodarji u naSi deželici in so imeli u njej tiste pravice, kakor pred letom 1028 in 1077 koroški vojvode, odnosno nemški cesarji in njih namestniki. Te deželske pravice patrijarhov so bile takoimenovane regalije (više in niže), t. j. pravica loviti, ribariti, gozde sekati, rudo kopati; pobirati colnino, mitnino in mostnino; upeljevati letne in tedenske sejme ter pobirati od njih dohodke (stojno); slednič kovati lastni denar sè svojim imenom. U svoji vojvodini bili so patrijarhi absolutni zakonodajalci in nakladali so svojevoljno davke, le da so bili pri tem navezani na sklepe stanov, katere so oni k zborom sklicevali. Kot deželni knezi bili so tudi neodgovorni sodniki svojih podložnih u civilnih in kriminalnih stvareh. Ali sodstvo so izverševali po svojih namestnikih, večinoma po odvetnikih oglejske cerkve. Vsa posestva, katera neso bila izrečeno darovana cerkvam, samostanom in plemičem, smatrala so se kot deržavna dobra, od katerih so patrijarhi sami najemnino dobivali, ali pa jih svojevoljno drugim plemičem delili u užitek. Po smerti svetskega posestnika padlo je tako posestvo („feudum ali beneficium“ imenovano) zopet u roke patrijarha in on je je mogel elobodno drugemu podeliti. Cerkvena posestva pa so ostala zmerom dotični cerkvi, smatrala so se kot „allodium“, to je nasledne posestvo, ki preide od očeta na sina in njegove unuke. Patrijarhi so imeli tedaj pravico podelovati feude in allode, oslobajati robove ter pouzdigati alobodne ljudi u plemiče in viteze. Imeli so posebna odlikovanja, gerbe in prapore ter načelovali (učasi po svojih namestnikih) lastni vojski. Smeli so iz lastne moči zavojščiti (vojsko napovedati), ali pa mir in pogodbe sklepati. Imeli so tudi pravico sedeti u nemškem deržavnem zboru ter priznavali so kot svojega verhovnega vladarja samo cesarja, klanjali se mu in obečavali zvestobo.
Mnogokrat se misli, da so bili oglejski patrijarhi tudi neposredni pervotni gospodarji Tolminskega, da je bilo to privatna lastnina patrijarška. To mnenje se opira na darilno pismo cesarja Otona III. od leta 1001, usledi kojega podeli cesar „polovico gradu Solkana in kraja Gorice, dalje polovico vseh zemljišč, gozdov in vodá ter s temi združenih dohodkov, lova, ribarenja in pašnje med Sočo, Vipavo in Devinom pa do verha bližnjih Alp“ oglejskemu patrijarhu Janezu IV., drugo polovico pa frijulsko-isterskemu grofu Verihenu ali Varientu (glej gore str. 24.) [19]
Ali tu z mejami označeno okrožje ní moglo sezati do Predela in Triglava, nego zauzemalo je le nekdanjo grofijo solkansko ali sedanje okrajno glavarstvo goriško. Ako bi bil cesar takrat nameraval tudi Tolminsko patrijarhu darovati, omenil bi bil gotovo Tolmina, ki je bil že takrat (l. 1065) patrijarški letni sedež in tore l. 1001 važen, poznan kraj. Tolminsko je spadalo prirodno k Čedadu, bilo je po tergovini in omiki navezano na to mesto in se je tudi politično prištevalo Čedadu, odkar je bilo od njega pokristjanjeno. Še skoz celi srednji vek (in u cerkvenem obziru celo do konca preteklega stoletja) neso imenovali frijulski pisatelji Tolminsko drugače kot „gorsko Frijulsko“ (Friuli in montibus). Cesar tore ní mogel l. 1001 darovati Tolminskega patrijarhu, ker je bilo že čedadsko, in patrijarh je imel na Tolminskem le (gore naštete) knežje pravice kot naslednik frijulskih grofov in zamenik koroških vojvod. Vse to nam zgodovina naslednih stoletij jasno izpričuje.
Oglejski patrijarh je tore postavljal na Tolminskem svojega vladarskega namestnika, ki se je imenoval „poglavar“ (capitano) in moral u njegovem imenu vladati deželico ter skerbeti za njeno varnost. Kako važno se je zdelo patrijarhom Tolminsko priča najbolje to, da so postavljali onde za poglavarje svoje najbliže sorodnike in najzvestejše prijatelje. Dolžnost poglavarja je bila varovati grad Kozlov rob ter braniti deželne meje pred sovražnimi napadi; preganjati roparje in javne zločince, ki so takrat radi utekali na Tolminsko in se skrivali po naših gorah; skerbeti za ceste in nadzirati javna dela (zidanje cerkev, mostov itd.); soditi civilne in kazenske pravde, kakor nekdaj okrožni grofi; ter upravljati deržavna in neposredno patrijarška posestva na Tolminskem. Poglavar je stanoval na Kozlovem robu in za plačilo njegove službe dobival je dohodke nekaj kmetij in travnikov.
Ako je bil poglavar na potovanju ali sploh zunaj deželice, opravljal je vse njegove posle poglavarjev namestnik. Za izverševanje svoje sodnijske dolžnosti plačeval je navadno posebnega u pravoslovju izučenega sodnika, ki je dobival tudi polovico za kazen naloženih glob. Dalje je imel poglavar svojega kancelarja, tajnika ali pisarja, ki je vodil vse račune in dopisovanja s patrijarhovo vlado. Za pobiranje desetine in uredovanje urbarja (zemljiščnih bukev) imel je poglavar še posebnega oskerbnika gastaldo). Dalje je plačeval poglavar dva obhodnika ali trabanta in veče šitevilo biričev (sbirri). Ti so bili gradski vratarji in stražniki, varhi javnega mira, lovili in zapirali so nevarne ali obsojene osebe ter pretepali s palicami one, katerim je bila ta kazen odmenjena.
Te biriče ali vojaške hlapce najemal in plačeval je poglavar usledi posebne pogodbe, katero je ž njimi sklepal. Tako je moral poglavar l. 1299 uzderževati šest varuhov za grad in ravno toliko za patrijarhov dvor zdole u Tolminu, ne uštevši onih slobodnih posestnikov, ki so bili tudi dolžni braniti grad in dvor. Takrat je dobival vsak stražnik na dan po tri denarje ali 26 soldov naše veljave. L. 1324 hotel je postati gradski stražnik u Tolminu nek Matija, črevljar iz predmestja sv. Domenika n Čedadu. 14. maja istega leta obljubi poglavarju zvestobo pod pogoji, katerih so se morali tudi drugi stražniki deržati, ter zagotovi poroštvo za mezdo, katero bode za svoj posel dobival, in se zaveže mezdo poverniti, ako ne bode vestno izpolnoval svojih dolžnostij.[20]
Blizu jednaka pogodba o stražarstvu tolminskega grada sklenjena je bila 5. februarja 1339. L. 1370, 10. novembra, sprejmejo za stražnika na Kozlovem robu Nikolaja, sina umerlega Tomaducija iz Čedada. [21]
Kakor smo gore slišali, imel je patrijarh u Tolminu tudi svoj poseben dvor ali letno prebivališče. Ta dvor je stal na dolenji strani Tolmina, na onem mestu, ki se še zdaj Dvor (Dor) imenuje. To mesto je klinu podoben polotok, kateri delata od izhodne strani nizko dole tekoča Tolminka, od zahodne pa globoki jarek, po katerem se odteka vsa voda tolminskega terga u Tolminko. Na severni strani delil je globok prekop, ki se še sedaj pozna, oni polotok od sveta, na katerem leži Tolmin. Na onem od prirode uterjenem mestu stal je tedaj patrijarhov dvor. Obokane kleti tega dvora nahajajo se še dandanes pod njivo, ki leži sedaj na razvalinah nekdanjega letišča patrijarhov. Pripoveda se, da je dal ta dvor sezidati patrijarh Rajmund della Torre l. 1292.
Verjetno je, da so patrijarhi o veliki letni vročini u Tolminu bivali in nad hladno Tolminko čisti zrak serkali. Rekli smo gore, da se je že patrijarh Ravengar okoli l. 1065 u Tolminu mudil. Tako je bival u Tolminu l. 1146 tudi patrijarh Pelegrin I. (1132—1161) z vsemi svojimi cerkvenimi dostojanstveniki, prošti, naddijakoni itd. ter u pričo tega spremstva daroval samostanu gorenjegradskemu na Štajerskem 10 zemljišč u Budriju na Frijulskem ter 5 u Velikih Laščah na Kranjskem.[22] Dasiravno nemamo nobenega pisanega poročila, vendar se nam zdi zelo verjetno, da je že Pelegrinov prednik Ulrik I. (1085—1121) u Tolminu bival in posvetil cerkev sv. Urha pri Soči. Drugače si je težko razlagati, kako bi si bilo naše ljudstvo tega tujega svetnika za svojega patrona izbralo.
L. 1194 poterdi patrijarh Gotfrid u Tolminu slobodo mitnine u Ogleju in Kluži za šenpavelskega (na Koroškem) opata Ulrika I.[23] Skoro izvestno je moral tudi patrijarh Bertold (1218—1251) u Tolminu bivati ob času, ko je naselil Nemškorutarje na Tolminsko in jim podelil nekatere sloboščine. Isti patrijarh izroči l. 1251 u Tolminu cerkvico sv. Ivana na Zili samostanu Podklošter (Arnoldstein).[24] Pripoved terdi, da je patrijarh Pagano della Torre (1318—1332) l. 1319 slavnega italijanskega pesnika Danta u Tolminu gostil. Izvestno pa nam je znano, da je boravil u Tolminu patrijarh Markvard Randeški (1365—381), ker je onde izdal 8. augusta 1377 listino za faro Sevnico na Štajerskem. [25] Poletno bivanje oglejskih patrijarhov u Tolminu je tore zgodovinski več nego zadosti izpričano.
Patrijarhov oskerbnik je pazil na obdelovanje zemljišča, ki je spadalo k gradu in dvoru, preračunal in pobiral najemnino od patrijaršikih kmetov in izverševal tudi niže sodstvo glede zemljiških prepirov. Oskerbnik je sprejemal od podložnih kmetov najemnino u denarju in u blagu (žitu) ter moral skerbeti za prevožnjo ali prodajo nabranega blaga. Vsako leto, ob času rednih sodišč pregledali so vsakemu užitniku njegovo posestvo in z nova določili, koliko najemnine mora za naprej plačevati. Nekteri kmetje so plačevali svoj delež le o posebnih priložnostih, velikih praznikih, drugi pa redno skozi celo leto. Najemnina se je ravnala po velikosti zemljišča. Vsak kmet dobival je navadno 2—4 orala zemljišča u obdelovanje in to se je imenovalo „mansus“. Veči užitniki so obdelovali po jedno „hobo“ (Hube), t. j. 18—20 oralov. Polovica „hobe“ znašala je vedno 10 oral. Oskerbnika nadzoroval je glavar u njegovem službovanju.
Poleg patrijarha bila je čedadska kapitulska cerkev največa posestnica na Tolminskem. Ta cerkev je bila urejena po uzgledu škofovskih stolnih cerkvá ter imela s poČetka celo dva kapitula: sv. Štefana in sv. Marije. Ali l. 1255 odpravi patrijarh Gregor iz Montelonga (1251—1269) prošta sv. Štefana, ker se je preveč utikal u posle dekana sv. Marije ter samovoljno trosil skupne dohodke. Proštove pravice in dohodke porazdelil je patrijarh med se in med čedadski kapitul. Med drugim obderži patrijarh za se tudi faro in kraj Tolmin z dotičnimi dohodki. Še le patrijarh Rajmund della Torre povernil je l. 1297 kapitulu duhovno sodstvo in vse dohodke na Tolminskem.
Odkar je bila tore čedadska cerkev Tolmince pokristjanila postavljala jim je duhovne pastirje, sodila u vseh cerkvenih in mešanih (pol duhovskih, pol posvetnih) pravdah, in kar je bilo najvažnejše, pobirala desetino od vseh pridelkov, od živine in od tega, kar ona daje. L. 1233 daruje patrijarh Bertold kapitulu tudi desetino od lana in prediva, „da bi on molil za mir duše umorjenega svojega brata Henrika, bivšega mejnega grofa isterskega.“
Za oskerbovanje teh desetin in dohodkov imel je tudi kapitul (kakor patrijarh) svojega oskerbnika ali gastalda u Tolminu. Vsak župan in vaški predstojnik je bil dolžan pobirati desetino od svojih vašččanov in izročevati jo kapitulovemu oskerbniku. Ta je nabrano desetino skušal u Tolminu prodati, zlasti za potrebe gradu in dvora. Kar pa ni prodal, to je dal po najetih voznikih u čedad speljat.
Pozneje, u XIV. in XV. stoletju ni več kapitul sam pobiral desetine po svojem oskerbniku, nego dajal jo je u najem onemu, ki je največ za njo dajal, najrajše pa svojim kanonikom, ki so na ta način znatno obogateli. Tako prepusti čedadski kapitul 11. maja 1311 na jedno leto (od sv. Jakopa u juliju naprej) svojemu kanoniku in naddijakonu konkordskemu Guidonu di Manzano za 128 mark in 1 denar vse svoje dohodke od vernikov tolminskih, šenvidskih, volčanskih in kobaridskih, ter vso desetino od žita in novorojene živine, izuzemši pa desetino od lana, malega sira in vikarijatskih beneficij. Kapitul zagotovi Guidonu vse, kar ima služiti njemu na korist, ta pa je moral obečati določeno plačilo ne glede na to, da bode morda on manje dobil, ker utegne toča potolči, ali pa slaba letina in vojska pridelke uničiti. Po tem priseže Guidon, da bode izvestno plačal in imenuje za to svoje poroke.
L. 1321, 12. junija, pa odloči kapitul kot svojega oskerbnika na Tolminskem za naslednje leto svojega kanonika Folchera iz Gorice proti temu, da ima dekanu in kapitulu položiti natančni račun o dohodkih in drugih pravicah tolminske gastaldije.
L. 1326, 24. julija izroči kapitul svoje dohodke na Tolminskem za devet let Folcherinu Zuccola, čegar rodovina je imela bogata posestva u kobaridski okolici. Folcherino je dobil naslov „kapitulov oskerbnik“ in zavezal se plaičvati kapitulu vsako leto 120 mark najemnine. Verhu tega je moral polagati kapitulu račun, kadarkoli je ta zahteval; samo o jednem kmetu užitniku celega zemljišča smel je račun dajati še le čez sedem let. Dohodke iz Bolškega dolžan je bil Folcherino le tedaj oskerbovati in o njih račun dajati, kadar bi se plačevali u tolminsko blagajnico. Te dohodke je tore kapitul posebe upravljal, dasiravno neso bili veliki.
Pod jednakimi pogoji prepusti kapitul tolminske dohodke 18. aprila 1331 (po odstopu Folcherina) na pet let kanoniku Zuanolu iz Čedada, ki je bil nečak patrijarha Pagana della Torre.
Ko dobi mesto Čedad l. 1379 glavarstvo tolminsko z vsemi dohodki od patrijarha Markvarda, zastavi 26. maja tudi občinski svèt čedadski po uzgledu kapitulovem grad, dvor in glavarstvo različnim osebam na šest let in sicer za 6000 mark solidov (tore prav za toliko, kolikor je bil Čedad patriarhu posodil proti omenjeni zastavi). [26]
Toda verniti se moramo nazaj in pregledati, kako je kapitulska cerkev zadobila in razširila svoje prasice na Tolminskem. Že patrijarh Janez IV. jej poterdi cerkveno desetino in duhovno pastirstvo u naši deželici. L. 1015 izroči namreč proštu sv. Štefana in kanonikom ter vsem njih naslednikom za večne čase mnogo cerkvá z vsemi njih dohodki. Med drugim se bere u patrijarhovi listini tudi, da izročuje kapitulu „desetino od volčanskih kmetov“.^5) Tu se imenuje pervikrat cerkvena občina in Volče so tore ono selo, katerega ime se nam prikazuje najprej u naši zgodovini.
Izvestno je najstarejša cerkva na Tolminskem sv. Danijela na volčanskem polju. Volče so najbliže Čedada in zato so tudi najpoprej sprejele kerščanstvo. Cerkvico so sezidali zunaj vasi blizu Sočinega brega, takrat še „u černem gozdu“, da bi tudi Tolminci lahko k službi božji dohajali, dokler neso imeli sami svoje cerkve. O cerkvi sv. Danijela ohranilo se je še veliko pripovedi med ljudstvom. Terdi se, da je hodil Volčanski duhovnik daleč okoli (celo u Bohinj!) kerščanski nauk razlagat in svete sakramente delit. Tudi ljudi so nosili celo iz Bohinja (?) u Volče pokopavat, in ako je kedo po zimi umerl, obesili so ga u dimnik in posušili ter potem še le na spomlad pokopali: Cerkvenec iz Volč hodil je baje vsako soboto na Pečine avemarijo zvonit.[27] Znano je, da tolminske cerkve sveto krizmo še dandanes iz Volč dobivajo.
Čedadski kapitul pa ni bil zadovoljen samo z izročilnim pismom patrijarha Janeza, nego obernil se je naravnost u Rim s prošnjo, naj bi se mu poterdila duhovna oblast ob gorenji Soči. Dokazal je, da so mu bili našteti kraji že pred mnogo leti izročeni, in da ima tore izključljivo pravico do njih. Usledi tega izda papež Celestin III. l. 1192 sledečo bulo:
„Celestin škof, sluga božjih služabnikov, predragim sinovom, proštu, dekanu in korarstvu čedadske cerkve pozdrav in apostolki blagoslov! Iz tega namena smo postavljeni po gospodovi milosti na stražišče apostolskega sedeža, da za mir cerkve skerbimo in apostolskim namestnikom pomagamo, da bi nihče ne bil nadlegovan, ki gospodu služi. Zatore, predragi u gospodu, ker nam je volja za Vaš mir skerbeti, sprejmemo Vašo cerkev, osebe in posestva, ki jih sedaj po pravici svoje imenujete, in druge pravice, katere ste že štirideset let sim mirno uživali, pod varstvo sv. Petra in Naše, to je: cerkev u Volčah z njenimi podružnicami, cerkev sv. Vida z njenimi podružnicami, cerkev u Bolcu z njenimi podružnicami, (cerkev sv. Petra u Ažli, u Solkanu itd.), kakor tudi vse sloboščine in predpravice Vaše cerkve, ki jih je do sedaj imela in ste jih pravilno uživali, Vam sè svojo apostolsko oblastjo poterdimo. Nihče naj se tore ne prederzne koga izmed Vas ali Vaše premoženje nadlegovati, ali to pismo Našega varstva in poterjenja zaničevati, ali mu prederzno nasprotovati. Če bode kdo to premišljeno delal, naj zapade jezi Vsemogočega ter njegovih apostolov Petra in Paula. Dano u Rimu 24. novembra 1192, u drugem letu Našega vladanja“.
Iz te bule se razvidi, da so bile proti koncu XII. stoletja že tri samostalne duhovnije na Tolminskem: u Bolcu, u Volčah in na Šenvidski gori. K poslednji je spadalo tudi Cerkno in spodnja Idrija (pri Fari). Sto let pozneje pridružili sta se tem trem še dve novi duhovniji: u Tolminu[28] in u Kobaridu. Duhovni predstojniki so se imenovali vikarji, t. j. namestniki čedadskega kapitula, kateri se je smatral kot pravi župnik naših cerkvá. Vikarji so imeli svoje pomočne duhovnike, katere so sami izbirali, pa tudi sami plačevali iz svojih dohodkov.
L. 1297 (21. julija u Vidmu) izroči z nova patrijarh Rajmund (1273—1299) čedadskemu kapitulu vse tolminsko prebivalstvo z vsemi kmetijami in desetinami od živega in neživega, vse cerkve in kapele ž njih dohodki in desetinami ter sploh vse pravice, katere so bile združene s tem ljudstvom. Zato ukaže patrijarh svojemu nečaku in poglavarju u Tolminu, naj izroči vsa tu navedena posestva in pravice kapitulovemu kanoniku Leonardu, ter naj preskerbi, da se temu izročijo ključi od cerkva in naj gleda, da bode kapitul mirno užival svoje pravice. Če pa menijo vikarji onih cerkvá, da imajo kake veče pravice do njih, nego kapitul, naj jih pridejo skazat pred patrijarški sedež.^6)
L. 1306 uredijo 31. julija u kapitulu zbrani kanoniki čedadski dohodke tolminskih vikarjev. Volčanskemu so določili sedem starjev žita in ravno toliko prosá ter ovsa; dalje polovico sira in volne, katero naberejo o sv. Jurju in sv. Mihelu; polovico sedmin in zapustnin umerlih, ter vse kar bodo dobili za očiščevanje žen in za poznamovanje hiš (o sv. treh kraljih?). Od tega pa mora plačevati jednega pomočnega duhovnika. Ravno toliko naj dobiva tudi vikar Šenvidski in naj tudi on uzderžuje jednega duhovnika. Tolminskemu vikarju so dali desetino od šesterih kmetov in to treh u Tolminu in treh u Doljah, a vse drugo kakor volčanskemu in Šenvidskemu, ter ga obvezali uzderževati jednega duhovnika. Bolški vikar naj dobiva osemnajst starjev žita, prosa in soržice in vse drugo, kakor ostali vikarji, ter naj uzderžuje jednega duhovnika. Ravno toliko naj ima tudi vikar kobaridski in naj uzderžuje tudi on jednega pomočnika.^7)
Dohodki, katere je dobival kapitul iz Tolminskega, morali so biti precej veliki, ker so se mnogokrat porodili prepiri zavoljo njih delitve med patrijarhom, proštom, dekanom in kapitulom čedadskim. Tako je moral l. 1297 apostolski kardinal-legat izbrati trevižanskega škofa Tolberta za sodnika u teh prepirih. Ta izreče razsodbo 31. julija u Trevižu in to u osmih točkah, od katerih naj se tu omenijo samo tiste, ki Tolminsko zadevajo. 1. Polovica vseh desetin volčanskega prebivalstva, bodi od živega ali neživega, naj pripada čedadskemu proštu gospodu Petru de Piperna. 2. Dekanu in kapitulu čedadskemu tiče (razen ostalega) vse, kar se dobiva na siru in lanu od tolminskih prebivalcev. 3. Patrijarhu, dekanu in proštu ob jednem spada prebivalstvo volčansko z drugo polovico desetine od živega in neživega; dalje osemnajst kmetov u vasi Tolmin ter cerkve na Šenvidski gori, u Tolminu, Kobaridu in Bolcu z vsemi pravicami teh cerkvá. 4. Prošt pa mora vsako leto dati dekanu in kapitulu (razen mnogo druzega u denarjih in blagu, tudi) vso volno, katero dobiva čedadska cerkev s Tolminskega.[29]
Razen Čedada imelo je pa Tolminsko še mnogo cerkvenih in posvetnih neposrednih gospod arjev. Vse nedarovano zemljišče smatralo se je kot patrijarhova lastina, kot deržavno premoženje, katero je smel patrijarh slobodno deliti in kot feude darovati. Tako je dobil poleg Čedada največ posestev na Tolminskem samostan rosački (Rosazzo). Ta samostan pouzdignil je patrijarh Ulrik u opatijo ter ga u zvezi sè svojim bratom Henrikom, goriškim grofom iz rodovine Eppensteinske, bogato obdaroval med l. 1085 in 1190. Na Tolminskem dobila je rosačka opatija vse Bolško, dalje vasi: Sedlo, obe Borjani, Potoke, Kred, Mlinsko, Idrijsko, Livek, Ljubinj in Idrijo pri Bači. Po teb vaseh ni imela rosačka opatija le pravice desetino pobirati, nego bila je tudi neposredna posestnica onde ležečih zemljišč, in od teh se je tore njej plačevala najemnina, kakor na Tolminskem patrijarhu.^8)
Da je imel rosački samostan pravico po Bolškem desetino in zemljiško najemnino pobirati, to nam poterjujejo tudi poznejše listine. Tako odstopi od l. 1285 trinajst kmetij na Bolškem („in contrata, quae dicitur Pletz sive Vliz“) millstattski opatiji na Koroškem, ki je tedaj tudi postala posestnica na Tolminskem. U zameno dobi rosačka opatija drugih kmetij, beržkone na Koroškem.
Tudi najvažnejša goriška opatija u Belenju (Beligna) pri Ogleju imela je na Tolminskem nekaj posestev. L. 1192, 14. oktobra, podeli patrijarh Gotfrid belenjskemu opatu {{razprto|Ortwinu in njegovim naslednikom štiri kmetije z vsemi pravicami u vasi Pontikel (Ponikve?) na Tolminskem, katere je užival nekdaj patrijarhov oskierbnik Reginald. Ker je pa ta omenjene kmete poprej zelo stiskal in nadlegoval z izgovorom, da izveršuje svoje odvetništvo nad njimi, izročil je patrijarh belenjskemu opatu tudi odvetništvo in vse pravice, katere je sam imel nad omenjenimi kmetijami. Le ko bi kateri užitnik teh kmetij kedaj več kot jedno ovco ukradel, naj zapade njegova oseba patrijarhu, njegovo posestvo pa opatiji. Ko bi pa kdo izmed njih konja redil, dolžan naj bo ž njim dvakrat na leto patrijarbu rabotati.[30]
Izmed tujih cerkvá in samostanov dobila je na Tolminskem nekaj posestev najpoprej sabijonska (briksenska) škofijska cerkev. Cesar Henrik IV. daroval je namreč 27. septembra 1063 omeinjeni cerkvi dva hriba imenovana Otalež in Stainberch. Ta daritev obsegala je izvestno pogorsko stran med Otaležem in Oslico. Tudi Otalež je tore jeden najstarejših krajev na Tolminskem.^9)
Od drugih samostanov znan nam je (poleg že omenjenega millstattskega) še gorenjegrajski samostan u savinski dolini kot tak, ki je bil posestnik tudi na Tolminskem. Imel je od patrijarhov jedno vas s kmeti, stanovališči in zemljišči, ali ime te vasi ne da se čitati u listini. L. 1326 skušal je to svoje posestvo zastaviti, ali ne znamo komu. [31]
Natorno je, da so bile tudi {{razprto|domače tolminske cerkve posestnice nekaj kmetij in zemljišč, katere so dobile od patrijarhov za to, da so mogle oskerbovati svoje cerkvene oprave in skerbeti za potrebne poprave na posodah in poslopjih. Ali o nijedni naših cerkvá ne moremo določiti, koliko in kje je imela svoje kmetije, travnike in druga posestva u srednjem veku.
Poleg cerkvenih imamo pa še mnogo svetnih posestnikov na Tolminskem. Nektera posestva delili so namreč patrijarhi svojim nižim plemičem, ki so postali osledi tega njihovi vazali ali branjeni podložniki. Imenovali so se taki vazali „ministeriales nobiles“, ker so bili dolžni patrijarhu opravljati neke službe na njegovem dvoru. Morali so vedno uzderževati nekaj oboroženih, za vojsko pripravljenih mož ter skerbeti za varnost gradov in cest. Bilo je tudi takih ministerjalov, ki so bili obvezani patrijarškemu dvoru za živež in pijačo skerbeti. Pervi je moral vsako leto toliko divjačine, drugi toliko telet, tretji jajec, četerti rib itd. patrijarhu oddajati. Za vse te dolžnosti dobili so ministerjali veče ali manje posestvo u feud. Mnogokrat se je pripetilo, da so taki ministeijali svoj feud zopet razdelili med posamezne užitnike.
Že u XII. stoletju bila je na Tolminskem cela družba (konsorcij) plemenitih vazalov, ki so imeli na Kozlovem Robu feud stanovanja (feudum habitantiae) in so se tore imenovali gradski varuhi (habitatores nobiles, Burghuten). Za stanovanje u gradu imeli so dolžnost braniti ga pred sovražnikom in odpirati prijateljem. Ob času vojne morali so poslati k patrijarhovi vojski določeno število konjikov oboroženih sè sulico in lokom. Živeli so navadno osamljeni na gradu, ravnali kruto z robovi, ljubili lov in borenje, mnogokrat pa tudi ropanje. Ti gradski varuhi so imeli tudi neke vasi u posesti in navadno skupno uživali njih dohodke. Te vasi nam po imenu neso znane, ali ležale so izvestno po izhodnem kraju naže deželice.
Tak tolminsk plemič bil je l. 1188 Guntram. On izroči 1. februvarja svoj feud nazaj patriarhu Gotfridu in ta ga podeli proštu čedadskega kapitula. Temu proštu zapusti Guntram po svoji smerti tudi vse svoje premakljivo in nepremakljivo imetje.[32]
L. 1279 se omenja Beroerius iz Tolmina, beržkone tudi jeden gradskih plemičev. Temu obljubi (2. augusta apud Laudem) Konrad iz Sacila, da če mirovati u njunem prepiru in sovraštvu do petnajstega dne po njunem in patriarhovem prihodu u Čedad. [33]
L. 1296 (22. maja apud Scherfemberch) daruje patrijarh Rajmund Arpuciju iz Tolmina jednega kmeta u Zampuanu (t. j. Čepovanu, morebiti na Vratih, ki so se Tolminskemu prištevala) u zakonit feud zaradi njegove zvestobe in natančnega spolnjevanja dolžnosti proti patrijarhu.
L. 1313 umerje Lucillo, jeden bogatih tolminskih vazalov, in zapusti svoje premoženje deloma cerkvi, deloma siromakom a Čedadu.
L. 1320 dobi plemič Speranza iz Tolmina vasi Zakriž in Labinje na Cerkljanskem kot patrijarški feud.
L. 1321, 2. julija, toži Francescuttus, sin pokojnega Jarice (Jariza, morda bolje Jarec?), svojega strica {{razprto|Arpucija za polovico po svojem očetu podedovane pravice stanovanja u tolminskem gradu. Imenovanega dne preiskovali so Frančeškutove zahteve u Čedadu in preslišali priče.
L. 1366, 15. decembra, podeli patrijarh Markvard Tolmin Filipu, sinu gospoda Frančiška, in Filipu, sinu umerlega Liazara. Temu poslednjemu podeli tudi u imenu njegovih bratov vsa tista posestva, katera so že od starodavnih časov uživali.
U XIV. stoletju pripadale so sledeče obitelji (rodovine) društvu plemenitih gradskih varuhov u Tolminu: Canussio, Attema, Manzano, Cusani, Formentini, Cottis in Poppi (Puppis). Tore sami furlanski plemiči zapovedovali so našemu ljudstvu u Tolminu! Kako sirovo so se obnašali ti plemiči priča nam zadosti to, da so l. 1239 kar brez vsega uzroka napadli sosednje Kranjsko in je oplenili. Patrijarh Bertold moral je zaradi tega škodo poverniti oropanim.
Tudi na Kneži stanovali so u srednjem veku plemiči. Že ime samo „Knežja vas“ (nemški Graffenbach) priča, da je bila vas nekdaj lastnina knezov ali grofov. Morda se je bila tu ohranila katera stara slovenska plemenita rodovina in obderžala svoja posestva s tem, da se je znala novim deželnim gospodarjem prikupiti. Pozneje, se ve da, je ta rodovina pomerla in njena posestva so prišla u druge roke. Še na koncu preteklega stoletja imeli so plemiči Locatelli in Forti (?) svoja posestva na Kneži.
Tudi več tujih furlanskih plemičev zadobilo je zemljišča na Tolminskem. Med temi stojijo u pervi versti gospodi Cucagna. Pripoveda se, da se je bila ta rodovina iz Koroške doselila na Frijulsko, in si tu pridobila dedno kamorništvo na patrijarhovem dvoru. Kmalu je dobila skoro ves kobaridski Kot u svojo last in tako počela uplivati na razvitek naše domače zgodovine. Jeden odrastek te rodovine uzel je naslov Čuki (Zucco) ter se naselil u Kobaridu, kjer se nahaja še zdaj spomenik tega imena. Že l. 1290 prišli so Cucagna u prepir s čedadskim kapitulom zaradi posesti Kobarida, ki se tega leta pervikrat omenja u zgodovini. Oglejski kanonik Matteo de Mels je bil dobil nalog poravnati ta prepir, ali ne zna se, kako je to opravil.
Adalbert Cucagna proda l. 1312 z dovolenjem goriškega grofa Ternovo, Staroselo in Belo, „koristne vasi u slovenskih dolinah“, nekemu Martinu Venustu, da bi sè skupljenim denarjem rešil svoja druga posestva. Ali da bi nazaj dobil Venustu prodane kraje, proda isti Adalbert že naslednjega leta (1313) svoje posestvo in gospostvo čez Selica tolminska čedadekemu plemiču Henriku Mutu.
L. 1323, 13. augusta, prodata brata Odarico in Rizzardo Cucagna, sina Simona Cucagne, svojo vas Selišče (Silischa) z jednim mlinom, z vsemi kmeti, travniki, gozdi, pašniki ter z vsemi pripadajočimi stvarmi za 50 oglejskih mark (blizu 700 goldinarjev našega denarja) Galanganu, sinu Odorica Siurida, gostilničarju u Čedadu. Galangano je moral dati poroštvo za plačilo in zavezati se, da drugače dvakratno vsoto plača, manje pet solidov.
Furlanski plemiči Villalte so imeli svoja posestva u Bolcu in okolici, dalje u Borjani in Breginju. Ta posestva si je bil pridobil za lep denar Virgil, sin Ulrika Venusta. Toda goriški grof Henrik III. pregovori l. 1314 Virgila, da je nazaj dal omenjena posestva Frideriku Villalti.
L. 1321, 11. maja, izroči patrijarh Pagano Andreussu Muttu, sinu Rachisa iz Čedada, u najem za petnajst let vse kmete vasi Svinja (Sfigna) „u tolminski dolini.“ Za vsakega kmeta moral je Andreussi plačevati po pol marke oglejskega denarja (skoro 8 goldinarjev) o sv. Mihelu vsakega leta.
L. 1328 so imeli gospodi Sofumberški (Soffumbergo je bil grad na severozapadni strani Čedada) jednega kmeta u vasi Selice, „u tolminski okolici“. Pozneje dobi to vas Filip Longo, ki jo pa 7. februarja 1349 proda Ulvinu di Canussio. Jeden kmet pa je ostal tudi nadalje u oblasti Sofumbergov, ker je okoli polovice XIV. stoletja Janez Sofumberg imel jednega kmeta na Selicah. Tega je podelil patrijarh Markvard 19. januarja 1373 Francu, sinu Odolrica Sofumberškega.
Tudi ribarenje po tolminskih rekah zastavljali so patrijarhi različnim plemičem. L. 1319 dobi Odorlico Longo iz Čedada pravico ribariti u Cerknici, Bači (Brisa?), Idrijci, Soči, Tolminki in Idriji (Idrijski) pri Kobaridu. Zato je plačeval patrijarhu vsako leto jedno marko in sicer polovico o sv. Kvirinu, drugo polovico pa o sv. Martinu, kakor se vidi iz pobotnice patrijarhovega poglavarja Febusina od 30. decembra 1324. To priča, da je moralo biti že takrat, kakor še dandanes, obilo izverstnih rib (zlasti okusnih posterv) po naših rečicah.
Isti Odorlico Longo pritožil se je 21. septembra leta 1322 soper tolminskega poglavarja Rajmunda da je ta njegovim kmetom zarubil 3 konje, 7 volov, 40 glav drobnice in druge premakljive stvari. Iz tega lahko sklepamo, da je imel Longo tudi nekaj kmetij na Tolminskem, ne da bi nam bilo znano, kje in kedaj jih je dobil. Morda je bil tudi on ud tolminskih plemičev.
Patrijarh Bertrand de St. Ginnes (1334—1350) podeli pravico ribarenja po Tolminskem Viljelmu in Ulvinu iz Čedada.
L. 1370, 28. novembra, podeli patrijarh Markvard jednega kmeta u Cerknici (u Cerknem) Jurju, sinu Jurja iz Loke, in sicer u večni feud („a diritto di censo perpetuo“) proti temu, da bode vazal vsako leto o božiču plačeval 100 akvilejskih denarjev u patrijarhovo denarnico („canipa“) u Tolminu.
Ali vseh neposrednih posestnikov na Tolminskem nesmo še našteli, ker nam neso vsi znani. Tako vemo n. pr. da je imela tudi čedadska rodovina del Torre svoja posestva na Tolminskem in Bolškem, ali ne moremo določiti, u kateri vasi so ležala.
Na drugi strani pa neso imele le pojedine osebe, nego tudi patrijarhova dostojanstva svoje podložne kmete tudi na Tolminskem. Tako so bili nekateri kmetje u Kobaridu in Drežnici dolžni plačevati doneske za patrijarhovo klet in stolništvo („massari della Canipa e Dapiferato“). L. 1327 so morali ti (u zvezi z drugimi furlanskimi kmeti) plačati omenjenima dostojanstvima 2 marki in 50 denarjev. Sicer pa je imel največe posestvo u Drežnici Filip de Portis. L. 1343 prepusti ta svoja posestva Jarneju, sinu Folka della Torre.
Leta 1364 izverševali so sodstvo u Drežnici gospodje Uruspergi, kakor tudi u šest drugih vaseh na Tolminskem. L. 1377, 1. junija, podeli patrijarh Markvard gospodu Ivanu Antonu, sinu umerlega Gabrijela iz Čedada, dvanajst kmetov u Drežnici („in Contrada di Dresniza“) in dovoli mu tudi polovico sodstva („garito“) u tem kraju.
Tako vidimo, da je bila vsa naša deželica razkosana in razdeljena med veliko število cerkvenih in svetnih posestnikov, ali prav za prav najemnikov, ker patrijarh je ta posestva svojevoljno podeljeval.
Tolminsko ní dajalo samo bogatih dohodkov njegovim lastnikom, nego bilo je tudi u vojaškem obziru važna deželica ob gorenji Soči, na meji Italije, Koroške in Kranjske. Zato je prišlo ob tej meji dostikrat do prepirov med vladarji dotičnih dežel. Zlasti med patrijarhi in goriškimi grofi, ter pozneje med parijarhi in avstrijskimi vojvodami porodile so se mnogokrat nasprocnosti, deloma zavoljo Tolminskega samega, deloma pa tudi zavoljo drugih posestev, ki so stala z našo deželico u kaki zvezi. Patrijarhu so njegovi neprijatelji zavidali tako lepo posestvo in skušali oteti mu je. Toda patrijarhi so hrabro branili Tolminsko in veliko storili za pouzdigo njegovih hranilnih močij.
Ker je bilo takrat prebivalstvo po Tolminskem še zelo redko, prizadevali so si patrijarhi zaradi veče varnosti pomnožiti ga s tujimi naselniki. Tako naseli patrijarh Bertold Andeški l. 1218 Nemškorutarje na Tolminskem in tako pomnoži tudi patrijarh Ottobono (1302—1315) tolminsko prebivalstvo z ne zna se kakimi naselniki.
Nemškorutarje pozove patrijarh Bertold, čegar rodovina je imela po Tirolskem jako veliko posestev, u pervem letu svoje vlade iz okolice mesta Indije (Innichen), u bistriški dolini, na Tolminsko ter jih naseli ob gorenji Bači med Voglom in Poreznom, kjer se dandanes nahajajo vasi: Koritnica (Nemški rut), Grand, Steržišče, Kal, Znojile, Obloke, Hudojužina, Podberdo, Kuk, Tertnik, Bača in Petrovo berdo. Ves ta prostor meri 45 □ kilometrov in na njem stanuje zdaj 2600 duš. Ali ker imajo vsi tu našteti kraji slovenska imena, je zelo verjetno, da so bili že poprej od Slovencev naseljeni, akoravno ne gosto, in tako si lahko razlagamo, kako so se Nemškorutarji do dandanes popolnoma poslovenili.
do tu popravljeno Ko 80 se Nemikomta^i na Tolminskem naselili, dobifi so od patrijarha neke sloboiiSine in predpravtoe, ka- kor je to pri T§čh namlnikih navadno. Oni neso bili robori, ■ nego alobodni posestniki, smeli so oboroženi hoditi in po svojih gosdih prosto loviti. Deržavi neso pU^evaU niJS dav- ka ia tndi njih desetina ni bila tolika, kakor pri drugih Tol- mindh. Ko je bilo ITemikorntaijem pervo oslobodilno pismo izgorelo, prosUi so patrijarha Bertranda (1334 — 1350), naj jim di DOTO poterdilo. Fatrijarh usIiM njih prožijo ter izda 1. aprila 1346 novo listino u Tidmn. Jeden prepis te listine sahija sa baje fte zdaj u Nemikem mtu, drugi pa (na per- gameni pisan z dvema pečatoma) je u Ctorid. Glasi se pa listina tako-le:
,Mi patrijarh Bertrand naznanjamo, da so se obemili naii kmetje iz £oritaice (Coritnich)i Tertnika, Gradii2a (t, j. Granda) in drugih nemSkih krajev (Loca theutonioa) na naie glavarstvo u Tolmian s proinjo, naj jim poterdimo od patri- jarha Bertolda podeljene pravice, ker so listino u požaru iz- gabili, ter naznanimo njih dolžnosti do nas. Vsako leto mo- rajo tore p1a6ati nam in oglejski cerkvi 32 denarjev oglejske vrednosti (po naiem 3 goldii^e). Vafiki župan in sod- nik (prctharius"), kateremu nI treba mi davka plaiSevati za BTOje zemljijfle, mora dati naiemu tolminskemu glavaiju o sv. Mihelu jeden obed, t. j. kosilo in večerjo, in vsi ostali kmetje omenjenih vasij drug obed, ali mesto tega tri fortone (akoro 10 gold.). Pri tcij priložnosti mora glavar soditi njih
Srepire ; drugače pa ima to pravico njih občinski sodnik, le a se smejo obČinani proti nj^vi razsodbi pritožiti pri tol- minskem glavama au pri nas. Ko bi hotel kak kmet svoje zemljii£e zapustiti in drugam iti, moral bode tretjino vsega imetka na naSem semljiBču pustiti. Tako morajo tudi obči- narji. kedarkoli bode tolminski grad u nevarnosti, izmed sebe deset oboroženih mož tja poslati u obrambo gradu, in Če se bode glavarju potrebno zdelo, sme te vojake tudi več časa u gradu obderžati." 10)
Iz zadnjih doloČeb te listine vidimo, kako skerbljivi so bili patrijarhi za obrambo tolminskega grada. Ker so gorižki grofi iu^i Tolminsko z južne in severne (koroške) strani na- pasti, ukazal je bil Že patrijarh Bajmnnd della Torro (1273—1299) tolminske meje uterditi in zavarovati. Brambo tolminskega gradu pa izroči svojemu nečaku Febn della
,y Google
— 44 — Torre. Iz jednakega uzroka so tudi naslednji patrijarbi po- veravali tolminski gmd vselej pra'V zanesljivim osebam, veči- uoma iz lastne rodovine. Tako je postavil tudi- patrijarh Ot- tobono za glavarja na Tolminskem svojega nečaka Viljelma in patrijarb Pagano svojega uuuka Kajmunda (1319). L. 1324 postala sta Rajmundova sina Ermacora iu Febusino della Toire poglavarja u Tolminu ter 1. 1328 Antonio sin Zonfreda della Torre. Le redko so bili tolminski gla- varji iz drugib uesoroduib hiš, n. pr. 1. 1310 Friderik in Janez de Villalta.
KJjubu tem previdnostim padel je tolminski grad več- krat u Deprijateljske roke. To se je zgodilo n. pr. 1. 1292, ko 80 Janezde Znccola, Spilimbergoin mesto Čedad najeli za ogleduba Andreja Tiscana (TysonoP) e hriba Pagnano, duhovnika tarvilke škofije. Sovražna četa je na- glo proderla do Tolmina in zvijačno uzela grad. Sam pogla- var Febo je prišel sovražnikom u roke. Zato pa je patrijarh Rajmund ostro kaznoval nevrednega duhovnika u Vidmu 26. oktobra 1292. Obsodili so ga u ječo do smerti, ukovali ga u verige na vratu, rokah ia nogah ter naložili mu oster post ob knibu in vodi vsaki drugi, četerti in šesti dan u tednu, tako da je dobival ob teh dnevih le sedem onč težek hlebec.*)
Patrijarh se je moral dolgo pogajati z napadniki, predno so mu nazaj dali tolminski grad. Še le po velikih obljubah dosegel je to naslednjega leta patrijarhov poslanec kaplan Montanarij.
Najhujši patiijarhovi sovražoiki pa so bili goriški gro- fi. Ti so spoznali vojaško važnost Tolminskega in prizade- vali si ua vBo moč osvojiti ga. Že 1. 1278, b. aprila, napade grof Albert nenadoma tolminski grad ter ga zvijačno osvoji in ujame poglavarja Feba. Toda grofje bil prisiljen krivico poravnati in Tolmin zopet patrijarhu izročiti.
Ali mnogo hujši so bili napadi goriškega grofa Henri- ka III., največega sovražnika patrijarhata. Po noči od 21. do 22. februvarja 1299 napade Henrik z mnogimi vojaki tol- minski grad in ga uzame po zvijači s pomočjo Ulrika pl. Beiffenberga. Poglavarju Febu in njegovim ljudem dovoli grof slobodno oditi. Ali tudi Henrik je bil prisiljen Tolmin nazaj dati in že 26. aprila 1299 postavita oglejska kanonika magistra Maninus in Valtecius u imenu kapitala ia de- kana oglejskega (ob Času ko je bila patrijarska stolica iz- praznjena) nekega Artuica, imenovanega Pulito, iz Tol-
- ) Biknchi, Documenta hiat. Forojul. etc. ped omenjeno dato.
— 45 — mina za poglavaija io branitelja tolminskega gradu io dvora. Pogodila sta se tudi ž njim, koliko mu bodo plačevali za uz- deHievanje tolminskih stražarjev (glej zgore str. 30).
Pa že 1. 1304 osvoji Henrik zopet tolminski grad in postavi onde za svojega glavaija Pavla Bojana, hrabrega junaka iz stare slovenske rodovine, ki ei je bila pridobila na Frijulskem mnogo- posestev in Časti. Ta Pavel požge 11. ok- tobra 1304 hiSe kmetov u Teyzanu (?) aa Beneškem, ker 80 se bili spuutali soper patrijarha ia tako tudi hiio K a m o- ca, ki jfl oival blizu mosta pri AžH (Alzida) nad bregom I^ediže.
Ali le dve leti ostal je bil Tolmin u grofovih rokah. Eo je namreč ta oblegal Vencon ob Taljamentu in tam ve- liko vojakov potreboval, poSlje patrijarh tolminske čete nad Tolmin. Z veliko silo navalijo na grad in prepodijo iz njega grofovega zapovednika Concija ter posedejo vse Tolminsko u patrijarhovem imenu. Ta postavi onde za svojega pogla- varja Branca Orassa I. 1307.,
Naslednji tolminski poglavar Viljelm della Torre apre se s^ svojimi izhodnimi sosedi na Kranjskem, t. j. z lo- fikimi prebivalci in njih gospodarji, brižioskimi Ško- fi. Taki mejni prepiri, zlasti zaradi colnine in tihotbpstva, bili so u srednjem' veku zelo navadni. If^asledek tega je bil vselej uzajemno plenenje, pokonČevanje in morenje. Grof Henrik podal se je na mejo kot patrijarhov namestnik in ge- neralkapitau, razsodi prepire in odpravi sovraStvo I. 1310.
L. 1313, 6. oktobra, posede grof Henrik z nova tolmin- ski grad in ga obderži u svoji oblasti neprenehoma do I. 1319. Kot svojega namestnika postavi krepkega Pavla Bojana. Ta prepodi I. 1316 sovražne sosede (BenečaneP), ki so bili na Tolminsko priderli in okolico opuBto6ili. Pavlovemu zetu Mainhardu proda 30. maja 1315 čedadski (zopet izvoljeni) proit Guarnero di Gallona vse svoje pravice do tolmin- skega prebivalstva za 6'/! mark {90 fl.) ter ga postavi kot svo- jega oskerbnika u Tolminu na jedoo leto od prihodnjega sv. Jakopa naprej.
Usledi pogodbe od leta 1319 dobi patrijarh Pagano (1319 — 1332) Tolmin nazaj in postavi onde za svojega po- glavarja Rajmunda, potem Ermaooro iuFebusina della Torre, ter Antonia della Torre. Ta se je bil razprl s poglavaijem landrijskim (Lambris, L' Antro, blizu Tar^eta na slovenskem Beneškem) Stojanom in zato je dal razžaljeni Antonio 5. oktobra 1328 zanibiti živino Stoja- novim podložnikom.
,y Google
L. 1384 porode se hadi prepiri med patr^arhoTim po* elaTarjem in kapitnloTim oskerbiiikom a Tolmmn saradi po- Diranja desetin io drugih dohodkor. Taki prepiri so se vetj- kiat ponavljali, ker neso bile patrijarhove in kapituldve pra- vice strogo lofJene in ker je vsak oskerbnik deloval za svo- jega gospodarja. Omenjenega leta je bil pomiril oskerbnike in potolažil razpor patr^adiki konservator Tiljelm, dekan akimejskl
Patrijarli Bertrand postavi 1. 1336 za svojega po^avaija na Tolminskem Oerharda de Cncagna, ter sklene ž njim pogodbo glede upravljanja in pobiranja dohodkov Tolminske- ga. Tej pogodbi pristopi 2. februarja 1340 tudi G«rhardov brat Simon. U obrambo od sosedov uznemirovanih mej upe- Ijal je Simon Cucagna nekako stalno vojafitvo na Tolminskem ter pomnožil posadko na Eozlovem robu. Tudi proti ropaijem, ki so takrat vse ceste nadlegovali, bilo je potreba stalnega vojaStva. Tako je ukazal patrijarh Bertrand 1. 1340 tolmin- skemu poglavarju, naj z vojsko napade zloglasnega plemeni- tega roparja Yillalto na Benefikem in naj ga kaznuje za njegove velike zločine. Tillalta se pritoži pri patrijarhu, ali ta obstoji, da je bil sam tako zapovedal (27. novembra 1344). Taka plenenja in ropanja so bila u srednjem veku zelo na- vadna in svojevoljna. Tako je moral patrgarb 1. augU8tal347 n Vidmu tolminskemu glavaiju zapovedati, naj poveme Kon- radu Neumburga bl^o, katero mu je bil uzel.
L. 1348 bil je splofien velik 'potres, ki je segal tudi ns Tolminsko in poškodoval grad na Kozlovem robu. Fatrijarh Harkvard Randefiki (1365 — 1381) dal ga je pozneje-zo- pet popraviti.
Po smerti patrijarha Nikolaja Lnksemburikega 1, 1368 posede gorifiki grof Mainhard VII. vse tolminsko
flavarstvo. Zato se pritoži nasledoji patriarh Ljudevik ella Torre (1359 — 1365) hitro o svojem nastopu pri pa- pežu, da ima goriSki grof po krivici u svoji oblasti Tolmin z vso gorenje solko dolino. Zdi se, da se je moral grof ndati in koj izročiti patrijarhu Tolmin. Desetine in dohodke pa dal je 3e le 1363 lupitulu in patrijarhu nazaj.
Zato pa je moral plačati patriarh MarKvard 1, 1379 go- rifikemu grofu 34.000 dnkatov, ker mu je bil ta izroiil Tolmin in druge posedene kraje na Frijulskem. Markvard ponovi tolminskemu plemiču Filipa njegove stare fonde ter izrodi za jedno leto poglavarstvo Tolminsko z dotičnimi dolžnostimi Kikolaju iz Čedada.
,y Google
— 47 —
Patr^arlia HsrkTarda zmanjka denarja ea Tojno proti Benečanom, ker je moral poplačati svoje in avojih prednikoT dolgove pri papeževi kamori ter potrosil mnogo dena^a sa popravo poftkodovanili gradov in za odikodnino goriikemu grofu. Zato je bil patrijarh siljea 1. 1379, 16. maja zasta- viti (z doToleigem mjulskega parlamenta ter kapitala in de- kana oglejskega) na lest let vse glavarstvo tolmin- sko z vsemi pravicami, dohodki in sodstvom čedadskemu mestu za 6000 mark solidov (75.900 9.).
Da bi se (Sedadskemu mestu ne godila kaka krivica, mo- ral je patrijarhov poglavar Soffumbergo slovesno priseči, da bode nemudoma prepustil tolminski grad Čedadskemu me- sta, kakor hitro bi se utegail izprazniti patrijariki prestol iz kakoriaega koli uzroka (kar se je že 1. 1381 zgodilo); in da hoče omenjeni grad prepustiti mestu a njegovo svojevoljno razpol^anje, dokler bi ne poterdil določeb pogodbe od 16. m^ja 1379 novi patriarh, oglejski kapitul ali pa papež. Po smerti Harkvardovi poterdil je to pogodbo pa^jarSki vladar kardinal Filip d'Alen<;on, poznejSi' patrijarh od 1361 — 1387. L. 1388, 1. oktobra poterdi patrijarh z nova zastavo Tolmina in zalo mu prepusti Čedad gprad Suffemburg na severozahodni strani Čedada.
Ta pogodba je naredila konec patrijarhovi vladi Da Tolminskem. Patrijarh Markvard je bil aadnji, Čegar povelja 80 imela ie sploSno veljavo po vsej patrijarhovini. Sjegovi nasledoiki si nese mogli več pridobiti občega prizna- nja: mesta io plemiči so se upirali njih naredbam ter del^i svojevoljno, kakor se je komu pol(iabilo. U deželi ui bilo nikake varnosti več. Roparji so prežali ob vseh poteh na mimogredoče tet^vce in popotnike. Vsa pravica je bila iz- ginila, sodniki so se dajali podkupiti in patrijarhova beseda je bila prazen glas. Plemiči so se prepirali in pobijali med seboj, da je bilo groza ; mesta so si napovedovala kerva- ve vojne, ki so vso deželo razdvajale. Vse to so znali za se porabiti zunanji sovražniki in zlasti lukave Benetke, ki so si ustanovile močno stranko u patrijarhovini, da bi ž njeno pomočjo spodkopali patrijarhovo oblast.
Nikako Čudo nI, da je morala tako poginiti derža- va, ki je bila zmerom slabo zaokrožena celota, brez pravega sredii^, brez notranje terdnoati in krepke vlade. Staroslavua Akvileja bila je razpadla, njena tla so se poniknila, moqe udarilo je na suho fn napravilo nezdrava močvirja. Tudi tergovina je spremenila svojo mer in si poukala drugih potov. Z Akvilejo propadla je tudi njena deriiava. Mesta so se očit-
,y Google
— 48 — no puntala in sklepala zveze z Benečani, med njimi tudi naS bližnji Čedad. Ljudstvo po deželi pa se je naveličalo vod- nih bojev in tako neurejenih razmer, ter si želelo spromembe. Zato se nf čisto nič ustavljalo, ko so Benetke posedle skoro VBo patrijarhovo deržavo med leti 1410 in 1420.
Zastonj so bili vsi ugovori patrijarha in papeža ! Bene- čani 80 imeli moč u svojih rokah in tako je njihova obvelja- la. Vse Frijulsko je prišlo pod Benetke in njih oblast je segala sedaj celo do naše deželice. Ali ker neso hoteli raz- dražiti novo pridobljenih stanovalcev, pustili so dosedanjim go- spodai^jem in posestnikom vse njih pravice, tako da podložno ljudstvo skoro nič ni čutilo beneške vlade.
B. Tolminsko pod Čedadom in goriikimi grofi.
Zgodovina goriSkih grofov je u pervi dobi jako temna. Usled Otonove podelitve 1. 1001 (glej str. 24.) bil je pervi goriiki grof oni Verihen ali Varijent Frijolski. Ta je omožil svojo hčer Jadmudo (Hadmoudie) z Markvar- dom m. Eppensteinskim, bratom koroSkega vojvode, in dal jej za doto grofijo goriSko, t. j. okrajno glavar- stvo goriSko, Eras in nekaj posestev na levi strani dolenjega Taljamenta.
Po letu 1090 prepustijo ali sporočijo Eppensteinci (se ve, da e cesarjevim privolenjem) goriško grofijo lurnsko- bistriŠkini grofom, ki so imeli svoja rodoviuska posestva ob gorenji Dravi na KoraSkem in bližnjem Tirolskem. Ti so prifili u deželo in počeli stanovati na goriškem gradu, kateri je dal celi pokrajini svoje ime. *) Emalu so razširili svojo moč tako znatno,' da so postali najmogočnejši knezi u celi patrijarhovini. K tej mogočnosti jim je veliko pripomoglo to, da so jih bili patrijarhi izbrali za svoje odvetnike (ad- vokate) in zagovornike oglejske cerkve. Cerkve in samostani namreč neso imeli sami zadosti posvetne moči, da bi bili mogli braniti svoja posestva pred sovražnimi napadi. Zato so se izročevali varstvu sosednjih knezov, katerim bo doToliU vse tiste koristi in pravice, ki so bile potrebne za uspešno hranitev in ki so odvetnika odškodovale za njegov trud in prizadevanje. Ali branitelji spremenili so se navadno u tlačitelje, koji so skušali vedno novih pravic doseči io svojo moč razširiti na škodo cerkve ali samostana.
- ) Czernig, OBn • Orsdiaos I. pg. 484—492.
,y Google
Tudi goriškim grofom je najbolj pospeševalo slaro in moč odvetniŠtro in bilo podlaga njih poznejši mogotJuosti. Na ta način neeo dobili le veega G^oriškegau svojo posest (s počflt- ka soje uživali skupno s patrijarhi), nego u šenkvirinski pogodbi 1. 1202 dosegli so tudi neodvisnost Bvojib goriških posestev. Od sedaj naprej bili so goriški grofi le za svoja frijulska posestva patrijarhovi vazali in le na ime teh so bili dolžni klanjati se mu in zvestobo prisegati. In ko so sto- pile Benetke na patrijarhovo mesto, morali so goriški giofi potovati tjadole in sprejemati tam svoje frijulske feude iz do- žetovih rok.
Nasproti je moral grof patrijarhu u šenkvirinski pogod- bi obetSati, da ne bode več stiskal cerkvi in njenih podlo- žnih, in da kot patrijarhov sodnik ne bode preveč zahteval od onega denaija, ki se naklada kaznjencem za globo. Po- godba je določila kraje, kjer je moral patrijarhov odvetnik a njegovem imenu soditi u onih prestopkih in zločinih, o kate- rih so nekdaj sodili okrožni grofi frankovski (glej str. 26.). Med temi kraji je bil tudi nafi Tolmin. Goriški grof iji DJ^ov namestnik (subadvocatus) moral je tu vsako leto jedeakrat zbrati tožnike, presliSati priče, razsoditi in kazno- vati. Zato pa je dobival od Tolmincev v^ako leto po dve kravi, dva mernika (modius) pšenice, dva mernika ovsa, dve ovci ali mesto tega 16 denaijev (1.50 fl), ter slednič pet ko< košij in petdeset jajec. Ka t4 način je bila odstranjena ne- varnost, da bi grof nalagal prevelike globe in na korist svo- jega žepa nepravično sodil.
Terfau tega postali so bili goriški grofi tudi deržavni knezi in sicer hitro po 1. 1231, ko je bil nemški kralj Hen- rik Vil. priznal deželsko gospostvo cerkvenih in [loavet- nih knezov. Kot deželni btaezi imeli so Goričani iste pravice, kakor patrijarhi (glej str. 28 in 29), bili so neodgovorni sod- niki svojih podložnih, kovali bo laatni denar, pobirali colnino in mitnino, ustanavljali letne in tedenske sajme, pouzdigali slo- bodne ljudi u viteze, delili plemičem svoja posestva kot fon- de, imeli svoje dvomike (kancela^a, kamomika, natakarja, stol- nika in maršala), obiskovali so nemški deržavni zbor in pri- znavali kot svojega verbovoega gospodajja jedino le cesarja.*)
Pervi pokneženi grof goriški je bil Mainhard m. (1220 — 1258), kateri si je pridobil 1. 1254 tudi akoro vse Tirolsko. Njegova sina Uainbaid IY. in Albert
- ) Prineri „PDkneienje goriikili grofov" n progruna goritke gim-
ulje 1ST8, Btr. 3&— .16.
,y Google
n. vladala sta b početka ekupoo po očetu podedovane deže- le. Ali 1. 1267—1272 razdelita jih tako, da je Adalbertu U. pripadla goriSka grofija (ia koroška posestva), Uainhardu pa Tirolska, h katerej mu je dal cesar Rudolf Habsburški I. 1286 še Vojvodino koroško. Albert II. je bil pervi goriški grof, ki je skušal pridobiti tudi Tolminsko. Iz tega namena je bil dvakrat napadel tolminski grad (1. 1278 in 1299), ali obakrat moral ga je nazaj dati patrijarbu.
N^ajslavnejSi goriški grof je bil Albertov sin Henrik IH. (1304—1323). Njegova oblast je segala od Padove do hrovaške meje, bil je patrijarhov geueralkapetan ali načelnik vojske in pravi vladar po vsej patrijarhovioi. Da so bili vsi naslednji goriSki gro£ tako krepki vladarji, nikoli bi se ne bili Benečani polastili oglejskega patrijarhata. Henrik IH. je skušal stalno pridobiti si Tolminsko, ki je Goričane vedno mikalo. Že kot odvetniki oglejske cerkve imeli so ti mnogo oblasti na Tolminskem. Više sodstvo je bilo vae u njih ro- kah in cerkvam so bili oni patroni. Ker bo pa to svojo oblast rabili u zatiranje ceikvfi, zato so te skušale, kolikor mogoče odkupiti se grofovskega odvetništva. Tako je odkupil čedad- ski kapittil 1. 1227 od grofa Mainharda II. patronstvo čez bolŠke cerkve za 25 mark (347.5 gl.) *). Morda ae je tudi glede tolminskih cerkvi isto zgodilo.
Henriku III. ni bilo težko ukoreniniti svojo mo£ na Tol- minskem. Saj se naša deželica uf nikoli smatrala kakor pravi del Frijulskega, Čeravno je bila od njega odvisna. To apri- čnje tudi patrijarhov notar Odorico Susana, kateri piše **) 1. 1386 o delainoati patrijarha Markvarda med drugim, daje „zunaj domovine" (ultra patriam) t. j. Frijulskega odkupil tolminski grad od goriškega grofa. Ker je Tolminsko po Soči nekako spojeno z goriško grofijo, mislil je Henrik III., da mora tudi politično biti združeno ž njegovo grofijo. Pervi nje- gov poskus Tolminsko osvojiti 1. 1304 — 6 nf imel stalnega uapeha. Ali uCerdil je pa vendar Henrik svoj upliv na Tolmin- skem tako zelo, da so ga deželni plemiči in celo patrijarbovi poglavarji prosili, da naj poravna njih prepire. (Glej str. 40 in 45).
Še le 6. oktobra 1313 posreči se Henriku III. osvojiti Tolminsko za več časa. Takrat je bil Henrik patrijarhovemu sovražniku Rizzardu di Camino nekaj posestev uzel. Ko ni hotel grof teh posedenih krajev patrijarbu izročiti (kakor
,y Google
— ši- bi bila njegova dolžnost), zvezal se je ta a Padovo, Tre- vižem in austrijakimi vojvodami ter napove Henriku boj. To- da patrijarhu obljubljena pomoč je večinoma izostala. Le au< -strijski vojvode raznesli so bili novico, daje kerSki gkof, izverstea tedanji vojskovodja, z 800 vojuiki na Tolminsko pro- derl z namenom posesti tolminski grad ia od todi dalje proti Gorici korsčiti. To je Henrika spodbudilo, da se je uzdignil, priiel u Tolmin, zažgal vas in začel oblegati patrijarhov dvor, ki je bil znatna terdnjava. Tolminci so se tako pre- strašili grofoTO vojske, da jih je mnogo pobegnilo u gore in gozde. Zapovednik terdujave je bil tedanji tolminski pogla- var Yi]jelm, patrijarhov nečak, veljaven io zgovoren moŽ u mirnem času, ali slab in neodločen a vojni.
13. septembra 1313 počel je Henrik streljati na terdnja- vo in mSiti zidove z malimi topiči. Viljelm hotel se je hitro pri pervem navalu maloduSno udati. Ali nekateri ujegovi dru' govi so bili serčni in hrabri, pregnali so mu strah in vse sto- rili, da se je dvor branil nekoliko časa. Že so bili obsedalci obupali nad uspehom, ko se Viljelm naveliča dolgega oblega- nja in preda terdnjavo grofu, ker je 23 dnij zastonj čakal na pomoč. Henrik dovoli posadki sloboden odhod za njih osebe in njih imetek, ter posede 6. oktobra terdnjavo. Sedaj po- stavi Pavla Bojana kot svojega poglavarja čez Tolminsko in odide naslednjega dne u Čedad.
Tedaj je ostalo Tolminsko Sest let u rokah goriškega grofa. U pogodbi od 19. septembra 1314 bilo je sicer dolo- čeno, da mora grof vse posedene gradove patrijarhu nazaj dali dftjdalje do prihodnjega praznika Marijinega očiščenja. Ali to se nI zgodilo, zlasti ker je patrijaih Ottobouo skoro potem umeri.
L. 1319, 34. julija, sklone patrijarh Pagano u Čedadu z goriškim grofom pogodbo, katere peti član se takole gla- si : „\66 gradove, kraje, zemljišča, terdnjave, posestva, pra- vice in sodstva oglejskega patrijarhata, katere grof sam ali kdo drugi u njegovem imenu poseda, mora izročiti patrijarhu u osmih dneh, izozemši Tolmin, Lož in Tricesimo, katere bode u prihodnjih petnajstih dneh brez ugovora izročil. To ae je tudi zgodilo.
Tako je prišlo Tolminsko nazaj u roke patrijarhov«. Ali fie tistega leta (1319) napadejo podložniki koroškega voj- vode Henrika, bratranca goriškega grofa, tolminsko gla- varstvo ter ga oplenijo in opustofiijo. Zastonj se oberne pa- trijarh na pritožbo svojih podložnikov do vojvode ; ta če od- govora na da. Tako je bil že otemnel svit patrijarške stolicet
,y Google
— 52 —
Nič manje kakor Henrik III. prizadeval se je tudi nje- gOT nečak in goriški grof Mainhard VIL (1338 — 1385) Toltninako patrijarhu iz rok izviti. U obrambo proti tolikej nevarnosti sklene patrijarh Bei-tratid 24. junija 1335 a Ljublja- ni zvezo z auetrijskima vojvodama Albrehtom II. in Oto- nom, da bi si uzajemno med seboj pomagali. Patrijarh se je med drugim zavezal, da hoče pot čez ToImioBko (.pasBum Tulmini") vedno odperto deržati nadvojvodama. *)
Okoli 1330 polasti se Maiahard Tolmina in zasede vse glavarstvo. Zato je nastal velik prepir med patrijarhom in goriškim grofom. Da bi temu konec naredili, pregovorijo poslanci frijulakih mest Tidma ia Oemone austrijskega vojvodo Albrehta, naj on posreduje med patrijarhom in gro- fom. L. 1330, i. julija, sklenejo poslanci z vojvodo u Lju- bljani pogodbo, katere drugi član daje vojvodi pravico pose- sti Tolmin, Sacile in Tolmezzo z vsem, kar pripada k tem gradovom. Vojvoda naj postavi u njih svoje gradnike in naj jih obderži tako dolgo, dokler se patrijarh in grof ne pogodita na pošten način. Tretji član omenjeae pogodbe do- ločuje, da sme vojvoda naštete gradove tudi čez jedno le- t o obderžati, ako bi se med tem patrijarh in grof ne pogodila popolnoma.
Ker pa Tolmin (in Sacile) nf bil u oblasti frijulskih mest, obljubili so njih poslanci u drugi pogodbi od 10. julija 13B0, po vsej svoji moči in vesti z vojaki in denarjem voj- vodi pomagati, da uzame Tolmin, ki mora ostati u vojvodini oblasti, dokler se ne pomirita patrijarh in grof. 11)
Toda novoizvoljeni patrijarh Nikolaj ae ni mogel pogo- diti z grofom, niti z vojvodo, ki bi bil rad za se obderžal obe- čane kraje. Podal se je tore na Češko k svojemu bratu ce- sarju Karolu IV. in ga prosil, nty on posreduje med njim ter vojvodo in grofom. Cesar odloči, da naj obderži go- riški grof vse Tolminako z vsemi dohodki in pravicami tako dolgo, dokler mu patrijarh ne plaČa 4000 mark ^običaj- nega denarja* kakor povračilo za vojne stroške, ki jih je imel grof na Frijulskem (,pro eipensis factis per ipsum in- trando Fatriam"). Listine te razsodbe so se izmeaile 30. apri- la 1351.'*)
Težkd da je bil grof odstopil Tolminsko patrijarhu Ni- kolaju, ker ob njegovi smerti 1359 bilo je še vedno u obla-
- ) ZahD, Aiutro - Frinlana, Fontes rerum Auetriacai Qin,
°*) Zahn, AnslTO-Friulan^ pg. l&O.
,y Google
— 53 - Bti Mainharda VII. Nasprotno, grof se je <^util na Tolminskem tako domačega, da je poBtavil tu svojega oskerbnika (Pfleger), ki je pobiral dohodke in u grofovem imenu zrerte- val sodetvo. Delovanje takega grofovega oskerbnika na Tol- miDskem izpričuje listina od 1. 1B6I, ki se je našla u deržav- nem arhivu na Dunaju. Iz tega se vidi, da je grof že ta- krat smatral Tolminsko za svoje neposredno okiožje.
Nikolajev naslednik patrijarh Ljudevik della Tor- re toži 1. 1360 grofa Mainharda, da je po krivici posedel vse gorenje Posočje. Ali ta tožba ni veliko pomagala. Se le na prigovarjanje grofove soproge Katarine dal se je grof ome- čiti io dovoli, da se Tolminsko patrijarbu poverne. Ker ni bilo njega u Gorici, izroči grofica Katarina u svojem in gro- fovem imenu 14. decembra 1363 „u vehki gorenji dvorani goriškega gradu" (in Stupa magna superiori) dohodke in po- sestvo Tolmina patrijarbu Ljudevika in čedadskim kanonikom. Drugi dan (15. decembra) izroči kapital protipobotnico, ki se je naSla u graikem arhivu.
Iz tu navedenih besed lahko sklepamo, da Mainbard nf bil posedel le vseh patrijarhovih pravic na Tolminskem, ne- go daje tudi Čedadskemu kapitulu otel njegova posestva. Grofje namerava) tore Tolminsko popolnoma za seobderžati, ia ako je je moral sedaj prepustiti njegovim pervotnim lastnikom, nI se hotel s tem Še odreči svojim zahtevam in svojim domišljenim pravicam do Tolminskega. Izvestno pa je bila poatala patrijarho* Ta moč u naši deželici ob tem Času že popolnoma rahla in sta- novalci so bili malo po malem sprevideli, da bode u kratkem popolnoma prenehala, ter da se bode treba podvreči druge- mu, močnejšemu gospodu.
U tem času imel je austiijski vojvoda Rudolf IV. vojno z oglejskim patrijarhom zaradi Vencona, katero mesto je vojvoda zahteval u zastavo za varnost frijnlskih cest. Domače frijulsko plemstvo stopilo je na stran Rudolfa IV. in tudi go- riški grof Mainhard pomagal je vojvodi. Tako so se Austrijoi uspešno bojevali proti patrijarbu 1. 1361 in 1363. Izvestno je u tej vojni marsikatera Četa tudi Čez naše Tolminsko ko- rakala. Konec leta 1364 oberuila se je sreča na patrijarhovo stran, zlasti ker se je Mainhurd VII. ž njim pomiril. 3, aprila 1365 sklene patrijarh pogodbo z grofom in mu prepusti vse od njega posedene kraje. Ali nf bil morda tudi Tolmin med temi? Vsakako je ta vojna pokazala obnemoglost patri- jarhove vlade. Mesto patrijarha počela eo na Frijulskem vladati mesta, zlasti Videm, Čedad in Oemona. Ta so skle- pala z unanjimi vladarji zveze in pogodbe, ne da bi prašala
,y Google
— 54 — pAtrijazba za dovoljenje. Tako j« ingala nersnoet, da bo [«- trijarhovina razcepi na nekoliko meSčanskih republik po lu^Iedn Benetek.
U svoji zadregi je pabijarii sam pospeSeval take name- re. Videvši da je izgabO na Tolminakem ves »roj npKr, z a- atavi leto 1379 mestu Čedada celo glavarstvo z vsemi pravicuni, katere je on sun poprej onde nžival. Tako je postal Čedad pravi gospodar Tolminskega, iznzemii najviie deželne oblasti, katera je ostala še vedno pstrijarhn. Da se je smatral Čedad za pravega gospodaija Tolminskega, vidi se iz tega, daje 1. :384 Utassio, sin Jakoba Pnlli- ZDtta, moial priseči zvestobo mesta Čedada, ker bo ga bili zopet sprejeli med plemiško dmštvo n Tolmina na mesto J ar- neja Folcha. Bavno tako ao Čedadci podelili 31. julija 1389 Adama Formeutinu njegove zakonite fende. Tudi iz proinje rosaČkega komendatora Bandola I. 1496 vidi se, da se je Čedad ie vedno smatral kot .gospodar' Tolminske-
Proti koncn SIV. stoletja porode se mejm prepin s Ter- vižem. Že I. 1381 napadejo Tolminci Terviž in ga oplenijo. Ali Tervižani povemejo Tomiincem u jednaki meri. Strah pred maščevanjem je bil u Tolmina velik. Da bi zagotovila tolminski grad pred nenadnim napadom, podvojila sto straie oa ojem tedanja natSelnika tc^minskih plemičev Nedone m Tomaso Fisico Formentini, zlasti po nasvetu gradskega varaba Henrika, sina Nasainguere Savorgnana.
Kmalu 80 je porodila silna razdraženost na obeh straneh. Tervižani in Čedadci, kot posestniki Tolminskega, oberaejo se do Henrika, gradnika gorifikega gro& Mainharda ViL in Bjegovega namestnika u sodstvu, da razsodi njih pravdo. Kako je Henrik te prepire poravn^, to nam nI znano. Izve- 8too je samo, da so dali Čedadci svoje gradove po gorah i«- gloma uterditi.
L. 1384 zažne po Frijulskem razsajati meSfanska voj- ska. Plemii^i in nekatere občine ozdignejo se proti patrijariia. Temu nasproti zveze se Čedad z opatom rosačkim a .obranAo patrijarba. Zato so se tudi podiožniki teh dveh gospoAa^ev, Tolminci, Bol£ani in Bezjani, med seboj zavezali, obderitati neomahljivo zvestobo patrijaibu. Ali kljubu temu napredov^ BO patrijarhovi sovražniki. L. 1386 začeli so celo Čedad ob- aedati. Ali ker neso mogli nič opraviti, obenuli so se proti aevera, da bi proderli u breginjako dolino in od todi po-
•) OleJ ,4)MtoTko", It. B.
,y Google
— 55 — tem Tolminsko napadli. Toda TOJskoTodje čedadskih TojakoT zaperli so jim pot in zapodili jih nazaj u raroino. Tako je Tolminsko ušlo neTarnosti, opuBtoienfmu in oplenjenemu biti.
Kmalu potem (1. 1389) začeli bo napadati Tolminsko Ločani, podložniki brižinskegs Škofa Janeza. Ta prego- varja celo ortenburSkega grofa Friderika, da naj tudi on napade Čedad in njegova posestva. Ali Čedadci poiljejo tolminskega pleraitSa Adama Formentina k grofu orten- burSkemu, da bi ne podpiral brižinskega škofa. Tako se po- sreči čedadcem uspešno odbiti vsa ločsnska napadanja.
Čedad je obderžal tolminsko glavarstvo in užival njegove dohodke več nego šest let, kakor je bilo pogojeno L 1379. Patrijarhi neso imeli moS^ da bi uspešno nazaj terjali Tolminsko. Yerhu tega posluževal se je Čedad, kakor močnejša stranka, zvijačnih sredstev, da bi obderžal Tolminsko. Razlagal je pogodbo s patrijarhom tako, da mu je bilo tolminsko ^avarstvo zastavljeno tako dolgo do- kler se mu ne poverne onih 6000 mark.
In res, patrijarh Janez Moravski hotel je že prizna- ti tako razlaganje pogodbe. Prizadeval sije tore 1. 1393 iz- posoditi si toliko denarja, kolikor ga je Čedad zahteval za odkup Tolminskega. In to se mu je tudi posrečilo. Ali Če- dad porabi vbo zvijače, da si ohrani Tolmin. On piSe svojemu agentu (opravniku) u Padovo (15. marca 1394), da naj pre- govori tistega, ki bi imel patrijarhu denar izročiti, da tega nikakor ne stori. Tako se je tudi zgodilo in zato je moral patrijarh 1. maja 1395 zopet poterditi prepustitev Tolmina Čedadu. Zato je pa ta zapovedal svojemu poglavarju Kon- radu Bojanu, da izroči patrijarhu u odškodnino grad Suffem- burg blizu Čedada. Tako je ostal Tolmin še nadalje Če- dadcem, ali patrijarhi so smatrali to samo kot podaljšanje zastave.
Patrijarh Antonio II. Panciera pa je začel I, 1405 odločnejše postopati proti Čedadu in resno od njega zahteva- ti, naj mu izroči tolminsko glavarstvo, ker je pogojeni obrok najemstva že davno potekel. Ali Čedald ni mantl izgubiti svo- jih bogatih dohodkov in je vedno terdil, da mu mora patri- jarh najpoprej povemiti onih 6000 mark, čeravno je patrijarh iz pisem jasno dokazoval, da je bilo Tolminsko Čedadu le u najem dano na določen čas proti pogojeni svoti. Iz tega so nastali veliki prepiri in da bi se povernil mir u deželo izbrala je občina Gemona dva razsodnika, ki pa nesta mogla pomi- riti nasprotnih strank. Patrijarh je imel tako terdno voljo Tolmin nazaj pridobiti, da je poslal Čedad k njemu posebno
,y Google
— 56 — poslanstvo pod vodstvom Tadeja iz Manzana, naj bi pa- trijarha od te nakane odvernilo. Ali patrijarh se nI dal pre- govoriti, in ker Čedad nI hotel Tolmina z lepa izročiti, vzel mu ga je patrijarli 1. 1406 šiloma, čeS da je čas zastave že davno potekel. Čedad pa je protestoval soper to in apeloval u Rim. Toda Rim je dal patrijarhu prav.
Sedaj se Čedad ci. očitno uprejo patrijarhu in mu odpo- vedo svojo pokorščino, zastala je velika zmeinjsva po Fri- julskem. U Tidmu se je seSel parlament, da bi te stvari po- ravnal, ali brez uspeha. Cedadci pošljejo 1. 1407 nove po- slance u Rim z mogočnimi pripovoČili od uplivnih oseb. Ti zatožijo pati-ijarha še jedenkrat pri papežu Gregorju XII. iu naŠtejejo njegove velike napake (katere nam pa neeo znane), ter zahtevajo Daj ga papež odstavi. Zdi se, da seje bil patrijarh papežu tudi na drug način zameril, in zato odveze ta 1. auga- sta 1407 Čedadce vsake pokorščine do patrijarha Antonija. In še več, usledi Čedadske zatožbe ga papež 1. 140S celo od- stavi in na mesto njega postane patrijarh (po želji Cedadcev) Antonio <la Fonte Naslednji papež Aleksander Y. pa zopet prizna Panciero kakor patrijarha. Zato se je unela zdaj z nova krvava meščanska vojna na Frijulskem med pri- veiienci obeh patrijarhov. Panciero so podpirali Benečani, samo da bi netili razpertije u patrijarhovini. Nazadnje se je moral ta patrijarh umakniti n Ilim 1 1411 in odhajaje pri- poroči vse svoje deželo (tore tudi Tolminsko) u obrambo go- riškega in celjskega grofa. Kmalu za tčm odpovesta se oba patrijarha ia 1. 1412 posade Ljudovika p I. Tecka na oglejski prestol.
U takih razmerah začeli so bili Benečani 1. 1410 nena- vadno hitro Širiti svoja posestva po Frijulskem. U kratkem času polastUi so se skoro vseh patrijachovih posestev, tudi Tidma in drugih mest. Zato napove cesar Sigismund vojno beneški republiki, deloma kot kralj ogeraki zaradi od Be- nečanov u Dalmaciji posedenih mest, deloma kot nemški kralj zaradi beneških osvajanj u Lombardiji in na Frijulskem, morda tudi kot naslednik svojega tasta Ljudovika Veli- kega, s katerim je bil oglejski patrijarh že 1. 1376 sklenil zvezo na petdeset let proti vsakemu sovražniku (razen proti cesarju in papežu). 11. novembra lili pošlje Sigismund svo- jega dobrega vojskovodjo Florentinca Filipa (Pipa) pl. Ozo- ra, grofa temešvarskega, z 10.000 vojaki na Goriško in Pri- julsko, kamor je Ozora dospel 28. novembra istega leta. 8i< gismundov zaveznik je bil u pervi versti goriški grof Hen- rik V. (1385 — 1454), ki mu je posodil 16.000 goldinarjev za
,y Google
_ 57 — Tojoe namene; pa tudi celjski in ortenburSki grof ata pomagala cesarju. Fatrijarh nf imel nobene moči več in mo- ral je mimo gledati, kaj se godi. Mesto njega je vladal pa- trijarhovino svetni generalni vikar, t. j. grof ortenburŠki.
Ozora se hitro loti svojega posla. Že 6. decembra pre- maga Videm, iz katerega je moral zbežati patrijarh benečan- ske stranktt Antonio Panciera. U kratkem času osvoji Ozora vs;j Frijulsko, ter oduzame Benečanom in ž njimi združenim upornikom (pod vodstvom Tristana Savorgnana) 72 gra- dov, terdnjaV in mest. Med temi sta bila tudi C e d a d in Tol- min (.Delmin") 13). Po tem se je bojna sreča nagibala se- daj na to, sedaj na drugo stran in tudi sam cesar Sigismund, ki je priSel I. 1413 na Frijulsko, ni mogel veliko opraviti. Zato se sprijazni z mislijo na mir, katerega je posredoval celjski grof. čedadci so se bili začeli bati za Tolminsko. Zato pofilje ogerska vlada svojega poslanca u Tolmin s priporočil- nimi pismi od kamniSkih tergovcov, ki so stali u zvezi s če- dadci. Ta poslanec je imel nalog pomiriti Čedadce glede ogerskih namer. Po dolgem dogovarjanju sklenejo vendar 1. 1113 u Terstu mir na pet let. JJ tem so določili, da naj obderži vsaka stranka ono, kar je Liila u vojni posedla, in da imajo Benečani plačati cesarju 200.000 dukatov. *)
U tem miru so bili zapopadeni na cesarjevi strani tudi patrijarh Teck ter grofa goriški in ortenburSki. Ker je imel cesar u !Hemčiji premnogo posla, morfti se je nemudoma tja podati ; posedene in Benečanom oduzete kraje pa je izročil u varstvo svojima zaveznikoma goriSkemu in ortenburškemu grofu. Pervega je odfikodoval za posojeni denar z nekaterimi posestvi na Frijuiskem. Misliti se di, da je bila sedaj za go- riškega grofa najlepša priložnost polastiti se Tolmina, po ka- terem je njegova rodovina že tako dolgo hrepenela. Ali Gko- da, da grof Henrik V. nf bil tako podjeten in krepak vladar, kakor nekdaj Henrik lU. ali pa Mainhard YII. Tako so če- dadci lahko obderžali svoje gospostvo na Tolminskem in sku- Sali Se raziirid je. na škodo niežjih pravic, katere je sedaj verSil goriški grof.
Po onem petletnem miru začeli so Benečani 1. 1419 z nova vojno pioti patrijarbu. Videm, goriški grofi in Ogri so stali zopet na njegovi strani. 25. novembra omenjenega leta pndere lepo število Ogrov čez Predel po Bolškem in Koba- ridskem na Frijulska ter opustoši Cedadcem podložne vasi. Ali Tse to ni mnogo izdalo. Benečanom je bil le prelahek
- ) Verci, Storiš della marca TreTigiana, Dooumento b
— 58 — posel osvojiti u patrijarhovino, kamor jim je bil pot že davno pripravljec. Do leta 1420 zauzeli so vsa patrijarhova pose- stva. Čedad 6e jim je udal prostovoljno, ne brez samopridnosti, in druga mesta so ga posnemala. ZadajitS se je moral tudi Tidem predati. Benečani so pustili patrijarhu le Oglej z okolico ter 8. Tito in B. Daniele. Tako je po- stal bene<ianski lev sosed Tolminskega in malo kesneje tudi AuBtrije.
Za noTopridobljeno Frijulsko utemeljili so Benečani po- sebno namestništvo (luogotenenza) u Vidmu. Ali njegov delokrog ni segal nikoli tudi na Tolminsko, kar je niyboljH dokaz, da naSa deželica ni bila prišla pod beneško gospostvo. Tolminsko so vedno ločili od Frijulskega, kakor smo že gore videli. Čedadske pravice nad Tolminom neso obsegale tudi deželnega gospostva, katerega Čedad ni nikoli imel ni sam za se. Više sodstvo na Tolminskem izver- Sevali so že od nekdaj goriški grofi u patrijarhovem imenu. Bavno ti grofi napenjali so mnogo svoje sile. da bi dobili Tolminsko popolnoma u svojo oblast, kar jim je pa vselej izpodletelo. Ualedi Ozorinih pridobitev na Frijulskem priBlo je verfaovno gospostvo na Tolminskem prav za prav u roke Sigiamundft. Ali ker se on sam ni mogel pečati s tako ne- znatnim posestvom, bilo je natomo, da je prepustil deželno gospostvo na Tolminskem njegovemu bližnjemu sosedu, gori- škemu grofu.
Da so goriški grofi na Tolminskem izverševali deželno
Sospostvo, za to imamo nekoliko očitnib dokazov. Tako vemo, a so podelili okoli leta 1430 tolminsko glavarstvo rodovini Dornberg, ki je za to grofom prepustila svoj grad in po- sestvo na Vipavi. Nadalje imamo zgodovinske vesti, da so že goriški grofi podelili sodstvo u Kobaridu giofovski ro- dovini ^Purliliarura et Bninera" (pozoeji grofi in knezi Por- zia), kar sta pozneje poterdila cesar Ferdinand in nadvojvoda Earol.
Res je sicer, da je tudi beneška vlada podeljevala po- sestva tolminskim plemičem. Ali ta podeljevanja so se odaa- iala vselej le na taka posestva, ki so ležala zuuaj Tolmin- skega na Frijulskem. Tako dobijo Formentini 1. 1431 od dožeta investituro posestva Cusano (blizu Taljamenta), in tako plemeniti Zucco 1. 1486 vse gradove in posestva biŠe Cucagna ali Zucco.
Da nemški cesar ni hotel prepustiti Benečanom knežje oblasti nad Tolminom, vidi se iz tega, ker je 1. 1426 naložil svojemu svaku, celjskemu grofii Fridriku, da naj poš^e u če-
,y Google
dad poslanca, kateri ima zahtevati, da se tudi čedadci pod« TerŽejo nadvladi SigismundoTl. Ali Čedadci bo derzDO odgo- Torili, da ho6ejo oBtati pod vlado benefikega leva in zato jib je beDeika vlada pohvalila (4. auguBta).
Toda celjski grof je hotel kaznovati čedadsko upornost. Zbral je lepo število slovenskih vojakov, podložnikov goriške- ga in ortenburSkega grofa, na Tervižu in jih poslal čez Pon- tebo in Predal nad Čedad. Zlasti po BoHkem je priSla ve- lika četa teh Slovencev in njim se je pridružil ' tadi marsika- teri mlad mož iz Tolminskega. PrišedSi u okolico čedadsko začele so te čete po njej pleniti in moriti one, ki so se jim ustavljali. Da, celo s posadko u mestu, katera je bila dida u naglici vsa vrata zapreti, sporazumeli so se bili že napadni- ki. U taki stiski pošljejo Čedadci po hitro pomoč ^ oene- ikemu namestniku u Videm (26. oktobra 1426). Pomoč je tndi prišla in tako so se morale slovenske čete brez uspeha umakniti. *)
Od sedaj naprej začelo je rasti sovraštvo med Tolmind in Frijulci. Ko so 1. 1429 sklicali dva frijulska parlamenta, da bi pregledala in popravila stare patrijarŠke postave, Tol- minci neso hoteli o tem nič slišati. Na meji pripetile so se večkrat kervave razpertije. Tako bo se bili že 1. 1420 po- rodili veliki prepiri med Bolčani in Rezjani zaradi pašinskib in gozdnih pravic. Morali so izbrati razsodnike in ti so 17. junija u Hožnici pomirili razpertije. Jednaki dogodki so se večkrat ponavljali.
K^ubu temu, da Čedadci neso imeli deželne oblasti čez Tolminsko, je vendar ostalo ie do 1. 160S VBe glavarstvo i njegovimi dohodki u njih rokah. Vedeli so dobro, da so bili to posestvo bolj šiloma, nego po pravici pridodili, in zato so ekuSali na vso moč zagotoviti si je. Obemili so se zaradi tega na beneškega dožeta in ta jim poterdi I. 1450 grad in okolico tolminsko z Idrijo uredi, kjer so bili ob tem času na- šli živo srebro. **) Tu bo Benečani poterdili nekaj, do česar sami neso imeli nikake pravice. Ali Čedadcem je bilo s tem zadoeteno, ker tako se jim nf bilo potreba veČ bati, da bi ae Benečani utikali u njih tolminska posestva.
Tako je trajalo skozi celo XV. stoletje neko negotovo, neurejeno stanje po Tolminskem. Benečani se neso upali me- šati u naše stvari iz strahu pred mogočnimi sosedi, austrijsld-
,y Google
mi vojvodami, ki bo bili ob jednem tudi uemSki cesaiji. Sicer se nam je pa iz tega <!asa ohranilo malo poročil o Tolmia- akem. Uzrok temu je, ker ao bib sedaj ponehali oni veliki prepiri med patrijsrhi in goriSkimi grofi. Ti poslednji so bili izgubili svojo prejšnjo krepkost in važnost. Zgodovina nam o zadojih goridkiti grofih nf zabilježila nijednega slavnega čina. In vendar bi bila dežela potrebovala krepke roke, ki bi jo bila branila pred silnimi napadi Turkov, kateri so bili počeli u drugi polovici XY. stoletja napadati tudi Goriško, Frijulsko in Tolminsko.
Za te slabotne vlade goriSkih grofov so JSedadski kano- niki lahko Sinli svoje pravice na Tolminskem. Oni so se ve- dno bali izgubiti tako važno posestvo in zato so iskali vedno novih zagotovil in poterjenj. Obemili so se tore do papeža Fija n., ki je bil 1. 1447—1450 Škof u Terstu io je zato dobro poznal tudi fiijulske razmere. Ta izda na njih željo 1. 1459 bulo, katera poteijuje vse pravice čedadske cerkve D. M., ki 80 jej bile že poprej podeljene nad cerkvami u Volčah, Tol- minu, Št. Tidu, Kobaridu in Bolcu (vse kakor u listini Ce- lestina 1. 1192). Te cerkve papež pridružuje in podlagah vsemi njih podružnicami čedadski kolegijalni cerkvi, katera naj uživa tudi dohodke od onih cerkvi. Šlednič uzame papež Čedadsko cerkev u posebno varstvo, naroči .jej pa tudi. naj skerbi za duSevni blagor podložnikov onih cerkvi, naj jih previduje z duhovnimi pastirji itd.
Tej podobna je druga bula papeža Pija 11. izdana u Hantovi 2. junija 1459, u kateri podeluje čedadski cerkvi o b- iirnejde soduijske pravice. Najprej dovoli papež, da kedar bodo Čedadski kanoniki skupno sli u procesni hodili, se ima pred njimi nositi srebern križ in dve zastavi. Po- deli jim na dalje u Čedadu in pri drugih cerkvah njim podložnih civilno inumanjih stvareh tudi kriminal- no sodstvo ne samo u čisto duhovnih, nego tudi u mešanih pravdah, vendar pa tako, da se sme vselej na- oglejskega patrijarha prizivati. Tudi dk papež kanonikom po- polno oblast cerkve oskerbovati, sposobne vikarje in kaplane postavljati, ali kadar bode treba tudi odstavljati itd. V vse te, deloma nove pravice upelje čedadake kanonike tridentin- Bki škof Marko Barbo 12. marcija 1462. •)
čeravno nam pa zgodovina u xy. stoletju le malo priča o naši deželici, vendar ne smemo misliti, da je takrat popol-
nalugatfi n grofovskem arhivu n Tolminu, glej „Do-
,y Google
— 61 —
noma u miru Živela. Kasprotno : bila je zelo uzaemirjena za- radi Bilnih turških napadov. Turki so takrat celo Europo straSili. Posebno so terpele pred njimi slovenske dežele, ker leže na meji med jugoiztoČoo in sevemozapadno Europo. Z balkanskega polotoka, kjer bo bili Turki u drugi polovici XIY. in pervi polovici SV. stoletja svoje gospostvo ustanovili, ho- dili so ekoro vsako leto ropat in plenit u eeverozapadne de- žele. Veliko 80 naši dedje pred to okrutnostjo terpeli, mnogo kervi je bilo prelite, veliko vasi požganih in cerkvi razsutm, brezštevilno ljudi u sužnost odpeljanih. Pred toliko silo so 86 Slovenci hrabro deržali in Turka veŽkrat do dobrega na- tolkli. Eo BO se gromade po hribih zasvetile in so oznaoile bližnjo nevarnost, zgrabilo je staro in mlado za razliiao orožje in se zbralo na malih hribih (ntaborjih"), navadno na dvori- ščih okoli cerkev. Tu so se uspešno branili in Turke u beg podili, ako so bili le složni med seboj.
Tudi Goriškega neso bjli Turki pozabili. Iz Bosne udar- jaU so skozi hrovaiko Primorje in potem po Istri in Čez Kras na Goriško ter se razhvali po furlanski nižini. Ze 1. 1415 so se bili na Frijulskem začeli pripravljati za obrambo proti Tur- kom, ker BO bili tistega leta priderli na južno štajersko. Be- nečani 80 dobili 1. 1467 od papeža dovoljenje, da smejo de- setino pobirati od duhovščine za vojne namene proti Turkom. Naslednjega leta bo uveli sploSen davek za obrambo pred Turci. Celo težaki in dekle so morali plačevati svoj vinar na teden. Prebivalci sočke doline postavili so plačane ogle- dube in šele, ki so morali vsako novo nevarnost kolikor mo- goče hitro razglasiti. Obfine in cerkve so skladale za njih uzderževanje.
In res bila je nevarnost velika. L. 1469 priderejo Tur- ki dvakrat na Goriško, U. julga in 21. septembra, pod vod- stvom Škander-paie in odpeljeje 11.000 ljudi u sužnost. Pravijo, da so bili prišli celo do Kanala. *) Drugi veči na- padi ponavljali so se 1. 1470, 1472, 1477 (tega leta 31. ok- tobra razkrope Turci beneško vojsko pri Oradiiču).
L. 1478 prihrumijo Turki zopet na Goriško 22. juli)a. Po ustnem poročilu bilo jih je 30.000. Naslednjega dne po- dajo se skozi Kanal, Tolmin, Kobarid in Boleč čez Predčl na Koroško. Med potjo ao ropali in morili, kar jim je pod noge prišlo. Le tu pa tam se jim je ustavljala kaka četa pogum-
- .Liber Meinor«btliuiu parocliiae Canolu", nFoJ
&cobi<l- OoritieuBis 1876, Št. 1, Btr. 6.
,y Google
— 62 — Dih kmetov, ali brez uspeha. *) Taki napadi na GoriSko po- navljali so se tudi I. 1479 in 1499.
Da bi Be mogli uspeSnejie braniti turških napadov za- čeli 80 Benečani Že 1. 1472 uterjevati Gradiš(Se ob Soči in 80 svoje delo tudi doverSili kljubu nasprotovanju go- riSkega grofa Leonarda, na čegar zemlji je stala nova terd- njava. Tako je Že bila opeSala moč nekdaj slavnih goriških grofov ! Na tak način skuSali so Benečani tudi prehode ob go- renji Soči zapreti. Zato pošljejo na Tolminsko svojega po- oblaščenca Jakopa Valvasona 18), da bi nasvetoval, kje bi se dale majhne terdnjavice napraviti u obrambo proti Tur- kom. Pooblaščenec je poslal svoje poročilo u Benetke in tam sklenejo na najožem mestu ob bolški Koritnici, u tako imenovani „boIiki Kluži" (soteski), postaviti malo terdnjavo visoko nad omotčevim prepadom. Samo po kratkem mostu, ki je deržal čez globoko korito, skozi katero teče rečica Eo- ritnica, moglo se je priti do terdnjavice. Na zapadni strani skrivale in branile so jo nepristopne stene. Ta terdnjavica je bila s početka le lesena,**) in še le 1. 1613 dal jo je nje- ni poveljnik in bolŠki glavar Filip Gera popraviti ter iz kamenja pozidati. Nemci so dali tej terdnjavici ime Datberg (Thalberg).
U tolikih stiskah in nadlogah se deželni knezi skoro nič neso zmenili za Goriško. Zadnji goriški grof L e o n a r d (1454 — 1500) prebil je akoro ves čas svojega živenja u L i- jencu na Tirolskem. Njegove dežele je vladal u grofovem imenu ^poglavar Goriškega in Krasa". Malo pred njegovo smertjo 1. 1496 poprosi Leonarda komendator rosačkega sa- mostana Dandolo, naj poterdi vsa ona posestva po Gori- škem (tore tudi ona po BolŠkem in Tolminskem), katera so bili njegovi pradedje darovali omenjenemu samostanu 1. 1060, 1075 in 1085***). Iz te prošnje se razvidi, da je moral Leo- nard tudi na Tolminskem biti deželni knez, drugače bi se Dandolo ne bil obernil za poterjenje boIŠkih in tolminskih posestev do goriškega grofa, nego do njih pravega gospodarja. Iz Dandolove prošnje vidi se pa tudi nadalje, da se je že ta- krat ločilo Bolško od Tolminskega, in da je pervo obsegalo tudi kobaridsko okolico s ^Kotom" , kakor Se do no- vejšega časa.
1 XT. in TI. stol., u Hatienen letopisu
- ) Marino Saunto, Descriptioae de la Patri« del Fcinli.
•**) Glej gore str. 37 in „DoBtavek" 8.
,y Google
— 63 — dori^ki grofi so bili že 1. 1S94 sklenili pogodbo z aa- strijskimi vojvodami, usledi katere so jeden dnizega za dediSa postavili, kadar bi katera izmed oboh rodovin zamerla. ■ To pogodbo io poterdili vsi naslednji goriSki grofi in tako tudi Leonard. L. 1490 odloči, da nM mu sledi u vseh njegovih
Eosestvih kralj Maksimilijan I. L. 1500 12. aprila sklene eonard svoje brezposelno živenje. Osoda je hotela, da je ob jednem s popolmm razpadom goiifike oblasti zamerla tudi grofovska rodovina, ravno na početku novega veka.
C. Kultamo živeoj« u arAdnjraa veka.
Po doverSeaem ljudskem preselovanju in po ukrotenja divjih Madjarov povernil se je bil mir u naše dežele in zato so začeli njih vladarji tudi za dnSevno blagostanje sker- beti. Že cesar Lotar ustanovil je 1. 823 uČeno Šolo u Čeda- du za Frijulsko, Istro in sosednje dežele. Patrijarh Bertrand prizadeval se je celo tmiverzo utemeljiti u Čedadu. L. 1342 pošljejo Čedadci poslance u Rim, da bi zadobtli dovoljenje za to utemeljitev in naslednjega leta naložili so svojemu poobla- ščencu, da sme potrositi vsako Se tako veliko svato, samo da se univerza odpre. Na tej univerzi naj bi se šolali Italijani, Slovenci, Nemci tn Uadjari. Ali čeravno sta bila papež in cesar z utemeljenjem zadovoljna, vendar je znal padovanskl Škof vsa ta prizadevanja preprečiti, ker se je bal za svojo univerzo. Tako so morali vsi naši mladenči, ki so hrepeneli po viSi izobraženosti, še do novejSega časa hoditi na visoko Šolo u Padovo,
Tudi marsikater mladenič iz Tolminskega upal si je u šolo, da bi si pridobil večo učenost ne le za duhovnika, ne- go tudi za posvetne službe. Ko se je bila u letih 1204 — -1209 juridiSka fakulteta iz Bolonje u Yičenco preselila, bil je njen ud tudi neki Ootfrid iz Breginja. *) L. 1411 in 1412 beremo o nekem notarju Federiku, sinu Nikolaja iz Tolmina, kije u Gorici stanoval.
Kljubu temu pa je bilo niže ljudstvo Še zelo neomikauo in sirovo. Temu uzrok je bilo največ robstvo. Kakor dru- god uvedli 80 bili Nemci tudi pri nas feudalno ustavo. Po tej so razločevali u srednjem veku (razen duhovskega Se) tri stanove: plemiče, slobodnjake in robe. Plemiči so bili vsi oni, ki so dobili od kralja ali vojvode kako posestvo
) ZaoherB ZeiUchrift II. 429.
,y Google
ali deržavno službo in so bili zato pokorfičiao in zvestobo dol' žni svojemu gospodarju. TJ vojni so morali z določenim šte- vilom hlapcev prihiteti na pomoi deželnemu knezu. Stanovali BO po gradovih in velikih uteijenih poslopjih ter se pečali z lovom, borenjem u orožju, pa tudi z roparstvom in nadlego- vanjem tei^vcev. Plemeniti posestniki so bili vazali (var- vanci) deželnega kneza in opravljali so pri njem dvome službe. Uživali ao mnogo predpravic, n. pr. da neso plačevali davkov od svojih posestev, da jih je smel soditi le, kdor je bil ž njimi jednacega rodu itd. Iz teh in drugih pravic, katere so počasi njih zastopniki dobili, razvila se je stanovska usta- va. Emetovski podložniki so bili plemiSki robovi in morali 80 jim rabotati. Inroti tem so se plemiči ponašali navadno ze- lo okrutno in neusmiljeno. To je bilo tem hujši, ker so bili plemiči navadno tudi sodniki svojih podložnih.
Slobodni ljudje so bili oni, ki neso imeli svojega zemljišča, pa tudi neso bili odvisni od katerega plemiča. Pe- čali 80 ee z obertnijo, tergovino ali pa tudi z umetnostmi in znanostmi. Slobodnjaki so zmerom skušali u mestu prebi- vati, da BO se uma^ili tlaČenju plemičev.
Yečina prebivalcev pa so bili robi (servi, mansi, uomi- ni di masnata). Ti so bili s početka slobodni poljedelci. Ali kadar so Kemoi premikali naše dežele, dali so ^jih posestva tujim plemičem u last in oni so morali za nove gospodarje zemljo obdelovati ter jim rabotati. Sami pa so le toliko uži- vali od Bvojih posestev, kolikor je bilo potrebno za njih ži- venje. Oni so bili kakor blago, ki se kupuje, prodaja in za- menjuje, ali pa tudi pri žeoitvah daruje. Kohi neso smeli brez dovoljenja svojega gospodarja pogodeb sklepati, pred sodnijo pri^ti ia oporoke delati. Ženiti so se smeli le po gospodarjevem dovoljenju in le z onim, katerega je gospodar hotel. Prigodilo se je tudi, da sta dva sosedna plemiča svoje robe nzajemno ženila, ali le s pogojem, da sta si potem njih otroke delila. Po prizadevanju patrijarhov bilo je robstvo ne- koliko ublaženo okoli srede Xy. stoloma. Kadar je hotel go- spodar svojega roba oslobodid, daroved ga je cerkvi, kateri je moral potem oslobojenec varnhnino plačevati ali pa različna dela opravljati.
Vse te razmere med plemiči in robi so bile po' zakonu natančno urejene. Pripetilo se je pa tudi, da se je kdo pro* stOToljno podal u robstvo ali varstvo mogočnejšega gospodarja- Tedaj sta sklenila med seboj pravo pogodbo po javnem no- taiju. 13)
,y Google
— 65 —
1S& tak oačin so ae sirovi običaji ie dolgo ohranili med naMm Ijudstrom. Sveta vera nf Se bila toliko ukoreninila ee med nJim, da bi bila oplemenila njegovo serce. Da, še u XIY. stoletju nahajamo sled malikovalstva na Tolminskem. L. 1331, 16. augnsta, začne verski inkviaitor za Beneško in Frijulsko, Franoflsco de Clugia, pridigovati križarsko vojno Boper Kobaridce. OndaSnji Slovenci so namreč molili neko drevo in studenec pod njim. Vojna se uzdigne iz Če- dada pod vodstvom Clugije in pride u Kobarid, poseka drevo, zamaši studenec in izruje ostanek stare vere.
Znano je, da so opravljali stari Slovenci (kakor tudi druga ljudstva) svoje bogočastje pod drevesi (lipami ali hra- sti) in pri studencih. Koben kraj ni bil tako pripraven za tako bogočas^e, kakor ravno Kobarid, kjer izvira brezštevilno studencev izpod hribčeka sv. Antona. Ta dogodek u Koba- ridu nam priča, s kako terdovratn ostjo so držali Slovenci svo- je stare običaje kljubu prizadevanju katoliške cerkve. Dru- zega spomina o tej krivoveri ne nahajamo ni med ljudstvom, ni u drugih listinah. *)
U drugi polovici XIV. io u XV. stoletju je sirovost le Se bolj rastla. Iz Ifemskega so bili priiU in klatiU se po de- želi tako imenovani ^potujoči Šolarji", ki so ljudstvu prero- kovali, coprali in učUi ga vsakojakih vraž. Njih posel nI bil težek, ker že tako je bilo ostalo med Slovenci de mnogo praz- ne vere. Zlasti ukoreninjena je bila skoro vsem narodom lastna vera u nvolkodlake", t. j. da se nekateri ljudje u vol- kove preminjajo in da, kadar umerjejo, ne morejo mirovati u grobu, nego da hodijo nazaj kri sesat živim ljudem. Sled o tej prazni veri nahajamo u Bolcu. Tu je bila 1. 1435 neka ženska umerla, od katere so terdili, da hodi nazaj kri sesat. Razdraženo ljudstvo odk»plje njeno truplo in ga prebode s kolom. To je po ljudskem mnenju uničilo volkodlaka. Ali duhovščina je oznanila vse to u Čedad in ondainji naddijakon je začel preiskavo, o kateri pa nemamo nobenega poročila.
Cerkve so bile u srednjem veku še majhne, neznatne ID slabo zidane. Samo po večih krajih se je bolj pazilo na umetni okus. Tako ima cerkvica sv. Urha pri Tolminu u prezbiteriju pod sedanjo skorjo Se mnogo ostankov gotskega sloga in lepe slikarije. Jedoake sledove gotskega sloga se vidijo tudi u cerkvi sv. Danijela. CFotsko zidavo kaže tudi
') Napačna j« terditev „DoiDOTine" 1867, liat 17,, „da KobEtridci neto drevesa in studenca častili, nego da ao bili matda le katarski krivoveri udani."
— 66 — prestara cerkvica D. M. na bolSknin polju in razvaline kape- lice ST. Silvestra na iztočni strani Bolca nad cesto u Klužo. Druge današnje cerkve po Tolminskem so ali popolnoma pre- delane, ali pa na novo sezidane blizu mesta, kjer so poprej- 8nje stale.
U srednjem veku so imeli navado zbirati se okoli cer- kve na posvetovanja in aodnijske obravnave. Pa ne samo to, nego tudi eajme so imeli okoli cerkve na blagoslovljeni zem- lji, kjer so tudi mertve pokopavali. Patrijarh Bertrand je I. 1338 ostro prepovedal, da se ne sme več na pokopalifiČik ku- povati in prodajati. Ravno ta patrijarh ai je veliko prizadeval, pobožnost in naravno obnaianje svojih podložnih pouzdigniti, razvade in napake (zlasti pijančevanje in kvartanje) pa od- praviti. Tako je tudi s posebno postavo omejil preveliko si- jajnost in bliSčobo pri bogatih.
DuhovSčina je bila u XIII. in XIV. stoletju zelo popa- čena, ljubila je igranje, gostovanje in pijančevanje. Patrijarh Pagano je moral veliko svojih duhovnov kaznovati zatadi kon- kubinata, dolgov, igranja itd, L. 1444 so se zbrali frijulaki duhovni u Lauzani in zatožili patrijarhovega namestnika pri beneški vladi, ker jim je bil zapovedal, odstrauiti ženske slu- ge. Kadar so patrijarhi ali njih namestniki dnhovnije vizito- vali, imeli so navado skliovati tako imenovaue „Placiti di Cristianit^" . Na teh skupščinah je praSal vizitator zbrano ljud- stvo in njegove predstojnike, ali se ima kaj pritožiti Čez ob- našanje svojih duDovnih pastirjev.. Ako je vizitator nafiel kako nerodnost, kaznoval je strogo dotičnega.
U srednjem veku je ljudstvo samo volilo svoje župnike na farovdkem dvoriSču, katere je potem 6kof in pri nas če- dadski kapitul poterdil in umestil. Za svoje pomočne duhov- nike je moral potem vaak župnik sam skerbeti. Te si je izbi- ral po svojem znanju in prepričanju izmed duhovskih kandi- datov in sicer, kolikor jih je ravno potreboval, sedaj več, se- daj manje. Za njih stanovanje in plačilo je moral tudi le župnik sam skerbeti. Ker se takrat inladenči neso radi obra- čali k duhovskemu stanu, dovolil je gorifiki grof Uainhard TU. I. 1382, da smejo duhovni tudi oporoke delati Čez njih premakljivo premožeoje, katero je poprej pripadalo deloma cerkvi, deloma deželni blagajnici.
Za pospeševanje gmotnega napredka pripomorejo največ dobre ceste. Po Tolminskem so ostale vse tiste ceste u na- vadi tudi u srednjem veku, ki so se rabile že za časa Rimljanov. Prevažna je bila še vedao predelska cesta. Njeni obiskovalci posluževali so se po leti bližnice, ki je vodila sh
,y Google
— 67 - Serpenice preko hriba ravno pod Stolom in potem navzdol u Sedlo, Logč in Bobediiče, ter od todi po čeaebliJBki dolini mimo Fedisa u Yidem. Na ta način skrajšali bo si mnogo daljavo med Frijubkim in Koroškim.
Ali te ceste in poti so bile u slabem stanu, ker ni nihče ekeibel za nje. Se najvažnejšo deželno ceato predelsko (Če- dadci 80 jo imenovali bolško ali ^podboneSko", stratta del Pulfaro) so le malo popravljali. Odkar sta se bila Videm io Olemona pouzdignila, nasproti pa Oglej in Čedad propadati začela, opuščala se je zmerom bolj predelaka cesta in vsa kupčija se je obernila čez Pontebo. Proti temu so se Ce- dadci pritoževali pri patrijaihu in poekuSali vsa sredstva, da bi kupčijo obernili zopet skozi Čedad na predelsko cesto.
Patrijarhi sami so sprevideli, da je za njih korist pod- pirati predelsko cesto, in zato eo izdali več naredeb za pouzdi- go te ceste. Tako dovoli že patrijarb Pagano (u Tidmu, 19. junija l'i'62) kupcem in podložnikom bledskega gradnika slobodno tet^ovanje po Furlanskem. Natorno je, da so Bo- hinjci hodili čez Tolminsko na Frijulsko. L. 1345, 21. maja u Manzanu, oprosti patrijarh Bertrand vsakoršnih colnin vse kupce iz Beljaka in vseh drugih krajev ter njihove pom^;ač6, naj bodo podložni patrijarhovih prijateljev ali sovražnikov, ki bodo tergovali čez Predal („per stratam de Plez") u Čedad.
Isti patrijarh Bertrand dal je bil florentinskim tei^ovcem u Dajem mitnico u Ogleju za 100 mark. Ti Florentioci po- služevali 60 se pontebske ceste in opuščali pot skozi Čedad. Zato jim Bertrand zažuga, da če se tei^ovci ne bodo poslu- ževali zopet poprejšnje stare ceste (t. j. čez Predal), da raz- glasi ž njimi sklenjeno pogodbo za neveljavno, jim oduzame mitnico iu poveme onih 100 tnark. (U Mauzanu, 6. julija 1346). *)
Tako oprosti tudi patrijarh Ludovik 1. 1364, 11. fe- bruarja u Čedadu, na korist Čedadcem vse coluine one kup- ce, ki bodo tergovali u Čedad po patrijargkih cestah iz kra- jev Cerkno, Oslica in Boleč ter iz drugih ondotnih dolin. Kazen tega zagotovi patrijarh kupcem popolno varnost njih osebe iu blaga na vseh svojih cestah, „da bi toliko rajSe za- hajali tergovci u patrijarhovino." 14)
L. 1399 dovoli Čedadcem Albert škof Bamberški (posestnik Rablja in Terviža), da smejo popraviti cesto čez Predel iu Boleč, na kateri se plačuje navadna mitnina.
i.Fontes rerum AuBtriacamm" :
,y Google
— 68 — NaJBlabii časi bo ntistopili za ptedelsko cesto po tem, bo eo bili Benečani 1, 1420 Frijulsko osvojili. Oni so pod< pirali le pontebeko cesto, predelska je pa vedno bolj pro-
Sadala. Ž njo pa je propala tudi čedad^ka t^Tgovina in Yi- em se je pouzdignil do glavnega mesta Frijulskega.
Še le 1. 1490 piebude se zopet Čedadci ter dajo mitni- co in oskecbovanje predelske ceste u najem. Razdelili so jo na dva jednaka dela in vsaki del izročili jednemu čedadske- mu meSčaau, „da se bode jasno videlo, kake pravice ima Če- dad do predelske ceste". Najemnika sta morala popravljati mostove in cesto, ter Čistiti in posipati jo. Verhu vsega tega sta morala najemnika od nabrane mitnine Se vsako leto 25 soIidoT čedadski občini plačevati. Ytdi se, da bi bili Cedadci radi kolikor mogoče velik dobiček vlekli od predelske ceste.
Od večih mostov u naši deželici so spomina vredni kobaridski in svetolucijski. Tčma se je bil pridružil u XIV. stoletju še tolminski. Ta most je bil dodelal mojster Ja- kob iz Fremariaca usledi pogodbe z Nikolajem, sinom Mihaela Pocharella (Požareli) iz Tolmina. 14. novembra 1322 je pregledovala komisija novo sezidani most. Nalla ga je nepopolnega, prekratkega (segati bi bil moral do nekega oreha). Po mnenju komisije trebalo bi bilo vodo bolje zajeziti in most postaviti na kamenito podlago. Deržaji in stranski zi- dovi so bili nedoveršeni, segati bi bili morali celo do neke brajde. U komisiji, ki je most pregledovala, so bili: Šte- fan, notar iz Čedada; Štefan, župan (nprecone") iz Modre- jec; Martin, čevljar iz Čiginja (Calgino); Andrej, sin Mo- dre š ar j a iz Čiginja; Florjan, priaežen mož iz M e li c (Milz); Martin, sin Modecija iz Modrejec, in več drugih. Priče 80 bile: Martin, sin Lavrencija iz Modrejec; njegov brat Matija; Segna (?), sin Tomaža iz Modrejec; Jurij iz Mo- drejec, sin Petra iz Eneže {„de Chinesia") in drugi. •)
Kje ravno je bil ta most, ne moremo dandanes določiti. Beržkone je deržal pod sedanjim čez SoČo „pri Malnarju", blizu cerkvice sv. Urha, ker je bil tu stari prehod med Vol- čami in Tolminom. Mogoče je pa tudi, da je bil više pod doljansko vasjo sezidan. — Ker most ni bit terden, izpodkopa- la ga je voda in odnesla. Tako so ostali Tolminci brez mo- sta do novejšega časa.
Zanimiva je lisHna o tolminskem mostu zaradi tega, ker nam pove nekaj novih vasnih imen: Modrejce, Melice {Pod- melice), čiginj in Knežo. Tudi vidimo iz te listine, da takrat
- ) Bianchi, Dooumenta per la storU del Frinli, N.o 329.
proeti ljudje Se neso imeli priimkov, nego zaznamljali so se le po očetu, aJi brez Slovanom lastne patronimične končnice ; ovifi (evii).
Telika napaka in ovira za kupčijo u srednjem veku je bilo to, da naSe ceste neso bile prav nič varne. Tode skozi ozke in samo. ne doline, dajale so lepo priložniJBt roparjem in tatovom, poiskati si blizu ceste nedosegljivih skrivališč. Po tolminskih goiah eo se vedno zbirali zločinci in begunci od vseh stranij. Z visokih gor plunili so pogostima u dolino, ople- nili iii oropali kmetovalce in tergovce Mnogokrat so tudi lju- di ulovili iu jih potem umorili ali pa za visoko odkupnmo izpustili. Te roparje je pregnal patrijarb Antonio I. pred svo- jim odhodom u Rim 1. 1400.
Pa fie bujSi in cestam nevarnejši bo bili roparski vi- tezi, ki so iz svojih viaokih gradov prežali na mimogredoče popotnike. Nekdaj so bili sezidati nmogo-gradov nad Čeda- dom u varstvo podbooe&ke ceste, n. pr.: villalta, Urus- pergo (jedna najmočnejMh terdnjav), Zuccola, Gronum- bergo, Antro (Landri) itd. Ti gradovi so postali u XIV. stoletju najhujša roparska gnezda, kjer so se vitežki zločinci zapirali in odnzeto blago skrivali. Posebno sloveči so bili u tem obziru gospodi Villalte, ki so med leti 1298 — 1305 po podboneški cesti tako straino gospodarili, potujoče lovili in jim blago jemali, da se ni nihče več upal po oni cesti poto- vati, in da so se kupci raje obemili na pontebsko cesto. Se 1. 1^25 oropali so Villalte dunajskega kupca Goucila, ali morali bo mu oduzeto žio nazaj dati.
Zavoljo takih silovitostij zapovedat je patrijarb svojim podložnim, naj razdero take gradove. Usledi tega ao Čedadci že 1. 1306 oblegali grad UruBpergo od 8. aprila do 5. maja. Nazadnje so lastniki gradu obljubili, da ne bodo več nadle- govali tergovcov in Čedadci ho se veinili domov. Tega oble- ganja BO je udeležilo tudi mnogo Tolmincev. •) L. 1310 za- pove patrijarb razdejati grad Villalta, Ali ropanje na pod- bonefiki cesti vendar nf prenehalo.
L, 1321, 26. oktobra, oropajo čedadski mesarji (zlasti Qrampulinus in MiniuB) tergovce iz Kamnika na Kranj- skem (med njimi je bil najimenitnejši nek Herman). Zato so se kranjski kupci bali tergovati u Čedad in mitnica je ter- pela mnogo Škode. Zaradi tega se pritoži mitničar pri če- dadski občini. Mestni načelnik obljubi 30. oktobra čedadskim
•) Zahn, Aagtro - FriuUna, o
,y Google
_ 70 — mesarjem, da jim bo dal ^pateDte", ualedi katerih bodo sme- li na veeh drugih cestah ropati, samo na oni ne, ki pelje sko- zi tolminsko dolino (,in atrata canaliB Tulmini"), ter jim za- gotovi pri tem svojo pomoiS in podporo. Kupca Hermana pa BO morali Grampulio in njegovi drugovi odSkodovati 25, no- vembra 1321. *)
L. 1331, IT. novembra u Čedadu, skleneta Peter iz Čedada in Branive r (Bmntner P), sin Habadin a iz Tolmina (ToImeČa?), roparsko pogodbo, da bode Braniver pazil na beljaski cesti po kupcih, kam se bodo obračali, in potem Petm u Čedad oznanjat, da jih poslednji oropa. Zato dobi Braniver 20 »solidov grOBsonim" (t. j. 50 goldinarjev) naprej, 20 pa po doveršenem poslu. Peter je zagotovil te zneske na vse svoje premoženje. Braniver pa je obljubil s prisego, da se bo deržal pogodbe in da tega nikorau ne ovadi. — In ta pogodba se je sklenila u frančiškanskem samostanu, z moral- no pomočjo visokouplivne osebe Filipa de Portis. in to po vseh tedanjih malenkostnih formalnostih pred notarjem in pričami! •*)
Zadnjič je vendar patrijarh Rajmund izrekel smertno ka- zen čez roparske viteze (posebno Villalte). Ti so bili sicer svoje gradove Austrijcem izročili, naj jih poaedejo, da bodo mogli pod njih varstvom svoja ropanja brez skerbi nadaljevati; aH patrijarh Ludovik Teck je z nova zapovedal, naj se ro- parski gradovi podero. To se je tudi zgodilo I. 1364. Naj- strahovitejSi je bil Urusperg. Tega so Čedadci premagaJi 22. septembra in ga do tal razdjali. Njegovo kamenje so po- rabili za zidanje mestnih zidov.
Še u poznejih benečanskih časih oprostil je dože Oiro- lamo Tendramin 1. 1492 prebivalce ob Nediži in u go- rah nad Čedadom od vseh javnih. davkov, ker ao pomagali varovati cesto in prehod u onih krajih.
Da pri takih razmerah ni mogla tergovina napredovati, to je jasno. Znatna je bila posebno prehodna tevgovina iz Frijulskega Čez Predel na Koroško in po baČki dolini na Kranjsko (u Loko in Bled). Takrat so tergovci daleČ okoli hodili, po Italiji n. pr. celo do Šinigalije, kjer so bili ve- liki sajmi za predivo. Postava pa je bila, da so se morali tei^ovci u vsakem teržnem kraju ustaviti in svoje blago na pi^tdaj ponuditi. Se le kar neso prodali, smeli so naprej pe- ljati. Kadar je imel biti kje sajm, obesili so na visok drog
- ) Bianchi, Documeota hist. forojul., Archiv XXXVI.
- ) BUnchi io Zahn 1. c.
— 71 — tako imenOTane nteržoe pravice*, t. j. mei deržečo roko, u znamenj« da stoji tergovioa pod varstvom deželnega kneza.
DomaJSa kupJSija tolminska fila je vedno na Čedad in Vi- dem. Tja 80 se izvažali poljski in živinorejeki pridelki, in od tam 80 dobivali Tolminci turiico, predivo, vino, olje, sol itd. Tudi divjačine, katere bo bili polni vsi gozdi, prodali so Tol- minci mnogo u Čedad in Videm. Ohranfla se nam je 3e celo njena cena na videmskem tergu. Jeden jereb je veljal 4 de- iiare (36 nalib krajcarjev), dvanajst ptičev jeden' denar, tako tudi štirje drozgi, in sedem jajec tudi le jeden denar (9 no- vih krajcarjev); za zajca pa so plačevali sedem deoaijev. L. 1352 določi videmBka občina, da za libro aira ne sme se vaj dajati, nego 2 eolida (16 nov. kr.). Pri tej priložnosti se hva- levredno omenja „bol5ki sir" . Tako se nam je ohranUa tudi cena pfienice, ki je imela u Xin. stoletju srednjo ceno star po 4 ,goId. in 15 kr,, u XIV. pa le 2 gold. 48 kr jcarjev.
Še le pozneje se je odperla kup^ijska pot tudi po ka- nalski dolini na Gorico in Terst, zlasti odkar je bila Cbrica n mesto pouzdignjeua 1. 1307.
Patrijarhi so kovali svoj lasten denar (od patrijarha V o 1 f- gera 1204 — 1218 naprej), ki je bil po celem Frijulskem raz- ^rjen. Denarna jednota bil je »srebemi denar oglejski" (9 — 10 kr. oaSe vrednosti), ki je obsegal 14 ^drobnih" (picooli, po 0-66 kr.). Pri velikih svotah so računali po „]ira di de- nari" (idealen denar po 20 denarov) in glira di solidi** po 20 solidoT (vsak teh po 12 piccoli). Pri Slovencih je bUa u na- vadi najbolj „lira slovenska" (scbiavoneBca) po 8 denarov. gUarka denarov" je imela 160 denarov (skoro 16 fl.), ,mar- ka solidov" pa 120 solidov (13 gold. 68 kr.). Dukat, cekin ali zlati goldinar je obsegal 64 denarov. Toda vrednost oglej- skega denarja nI bila zmerom jednaka, učasi boljša, učasi elabfia. Tako je veljal denar 1. 1285 869, 1. 1353 pa 9-21 naših krajcaijev in po navadi je bila „marka denarov' vredna 14*5 naših goldinarjev. Razen tega so pa računali Še po nmar- ki u blagu", ko so dajali mesto denarja toliko in toliko blaga.
Tudi goriški grofi so kovali lasten denar od začetka XIII. stoletja naprej. Njih kovnica je bila najprej u Brezjah (Friesach) na KoioSkem in od tod ime „denari Frisacenses", pozneje pa u Gorici in najkesneje .u Lijencu. Grof Henrik V. je bQ začel po uzgledu patrijarhov elabejšo kovino rabiti.
Po raznih okolnost^ soditi, bila jenaŠa deželica u sred- njem veku Se Drecej premožna. Vsaj njeni dohodki so bili jako veliki in zato so se oblastniki pulili za njeno posest. Ko je patrijarb Markvard tolminsko glavarstvo Čedadu u najem
,y Google
— 72 — dal, znaiali bo samo patrijarhovi dohodki iz Tolminskega tbo- ko leto nad 1000 mark (12650 fl.)> "^^ ^e ve da neeo uitete cerkvene desetine, katere bo morali Tolminci dajati Čedadske- mu kapitulu. L. 1324, 15. maja, položi tolminski glavar Er- macora della Torre račun o svojem oekerbniitvu pridel- kov, pravic in dohodkov tolminskega glavarstva za 1. 1323. Ta račun poterdi u imenu patrijarha Fagana njegov na- mestnik Boofin. oglejski kanonik. Dohodki so bili tako bo- gati, da je bil Ermacora že naprej plačal 1000 mark akvilej- skih denarov na račun za leto 1324. In patrijarh mu je do- volil, da sme od tolminskih dohodkov in pravic toliko za se pobirati, da pokrije naprej izplačano svoto.
Največe bogastvo naSe deželice je bila živinoreja. Od Italijanov naučiti so se naSi Slovenci sir delati. Da je začetek sirarstva italijansk, kaže med drugim italijanska utež in mera (nafa, onča), ki je po naših planinah u navadi. Planina na Eemu (u listinah U. Creo ali Chren) omenja se že 24. augusta 1338 kot lastnina patrijarha. (Diplomata ine- dita del Biauchi). Planinsko ime nKašina' je italijanskega izvira in pomeni „pristavo, mlekarnico" (cascina). Kot naj- okusnejSi hvalil se je že u srednjem veku boUki sir. Sir in volna dajala se je tudi duhovnikom za njih plačilo.
Izmed poljskih pridelkov so bili najvažnejSi: pSenioa, soriica, proso, oves in lan. Ali poljedelstvo je bUo Če na Ja- ko nizki stopinji in zemlja je rodila, kolikor je sama hotela.
Blagostanje naiega ljudstva so zmanjševali nenavadni prirodni dogodki in velike nesreče. L. 1304 na dan sv. Blaža pade neizrečeno mnogo snega po vsem Tolminskem in polo- mi drevlje, podere hiše ter pokonča mnogo ljudi in živine.
Ueseca junija I. 1309 pride tolika množica kobilic u Istro, kakor si ne more nihče misliti. Kamorkoli so dospele, uničile BO popolnoma setev in pojedle stabla do zemlje. Po- tem 30 se obemile na Goriško ter od todi proti Tolminu in Kobaridu, kjer so prišle do Landri (Antro). Tudi tu ao na- redile neizrečeno veliko Škode. U odvemitev te nadloge oa- pravljali so povsodi procesije, in z božjo pomočjo obemile so se kobilice nazaj k morju. *) L. 1338 okoli unebouzetja M. D. razširi se zopet neizrečena množica kobilic po vsem Frijulskem in pokonča vse poljske pridelke. Leto poprej (1337) pa so bile strašanske povodnji pd naših krajih.
5&jžalostnejŠe je bilo leto 1348. Že hitro u začetka tega leta (25. januatga) bil je hud potres po vsem Frijul-
- ) BUnchi, Documeoto, a Archivn XXXI. pg. 132.
— 73 — gkem, da eo ae terdna poslopja in stolpi ruSili. Se skozi dTe naslednji leti se Je zemlja skoro aflpreaehoma tresla. Aprila in maja 1348 razširila Be je bila atnilanska kuga, zaoeSena iz Azije, ki je to ia naslednje leto razsajala skoro po vsej Europi. Kogar je popadla, poč^ruel je najenkrat po vsem telesu in u treh dneh umeri. Zato bo ljudje to bolezen ime- novali ,Čemo Bmert". U Italiji je pomerlo za to kugo dve tretjini prebiTalcer in Frijulsko je ostalo skoro prazno. *)
Tudi u letih 1445, 1449 in 1467 razsajala je kuga po Frijulskem, zlasti pa u Čedadu.
Take nesreče je občutilo posebno Boliko, kjer zavoljo kamnitih tal in ostrega podnebja zemlja le malo plodi. Kader je Bolčanom žita primanjkovalo, akufiali so je dobiti iz so- sednje dežele. Ali ker je bilo treba na meji veliko coloino plačevati, prosili so Bolčani koroike stanove, da bi jim od- pustili to plačevanje. To bq je tudi zgodilo in deželno gla- varstvo koroSko dovoli 1. 1467 Bolčanom, da smejo 1153 va- ganov žita brez colnine ■ odpeljati u svojo domovino. Tako oproSČenje ponavljalo se je beržkone večkrat.
L. 1490 najde nek kmet živo srebro n nemSki Idriji, ki je takrat še Tolminskemu pripadala. To vest na- , znanja goriški zgodovinar Bavčar. Mogoče je pa, dase jenallo Živo srebro že nekaj let poprej. Tudi na Tolmince je to ne- koliko uplivalo, ker se je marsikedo obernil k rudoKopstvu. Z druge strani pa se nI manjkalo postopačev, ki so tudi po drugih gorah zlata in srebra iskali ter s tem ljudi slepili ia od dela odganjali.
Čeravno je bilo blagostanje na Tolminskem še precejluo, vendar so tUčili ljudi hudi davki. Razen cerkvene desetine morali so mnogo dajati tudi deželnemu knezu kot najemnino od svojih posestev. Od vsakega zemljišča ali grunta (mansus) in od vsakega mlinskega kamna moralo se je plačevati na leto po 20 Bolidov (takoimenovani „maDBionadcum in teirati- cum"). Desetine so se dajale u denarjih, živini in žitu. Ob- segale so: 1. desetino od novorojene živine (,de vivo"); 2. od zemljiških pridelkov (,de mortuo"); 3. od sena in ovsa za jednega ali več konj (gCopulaticum") ; 4. davek u blagu, katero se je dajalo patrijarhu, kader je potoval po deželi (^viaticum"); 5. davek za pravico derva aekati u patrijarho- vih gozdih (^valdum"); 6. za pravico živino pasti po takih gozdih (^herbaticum"); 7. davek zaoslobojenje odrobstva („vi- dria aut danda"). Razen tega dobival je patrijarh še glau-
- ) RnbeiH, Monmnento Eccl. A.qnil. Appendii pg. 23.
— 74 — demia" od prodajalnih pogodeb in dednih zapuščin. Planine 80 mu mor^e dajati vsako leto nekaj sirov, ali če t^a neao hotele, mesto vsakega sira pol denara (5 n. kr.)-
Ti davki sami po sebi ne bi bili ie pretežki, ali naČin pobiranja jih je storil neznosljive. Patrijarh in kapitul izro- čala sta pobiranje davkov in desetin svojim oskerbnikom, ti pa Županom in drugim vaškim glavarjem, capomasso (ka- pomažo) imeDOVBoim. Ysak izmed teh pa je hotel svoj do- biček imeti za trud pobiranja. Tako je davek silno rastel, učasi se celo podvojil. Capomassi, ki neso bili davka prosti, uterjali so Se za se pri svojih sosedih in navadno jim je &e kaj ostajalo. Pa tudi oskerbniki so navadno več zahtevali, nego ^e bilo predpisano.
Ko sta bila Friderik in Janez Villalta poglavarja tolminska, terjala sta od planin mesto pol denara jeden cel ID Se veo od vsakega sira. Pastirji so se zaradi tega prito- žili in patrijarh Ottobono je ukazal 18. jannaija 1310, da mora glavar zadovoljen biti s pol denarom in ne sme veČ pa- stirjev nadlegovati, če neČe u nemilost priti pri patrijarhu- — Ravno tako so se pritoževali tudi patrijarhovi podložniki „d e Plovia (P) de contrata Tulmini", da jih nekateri oskerbniki, ki 80 bili sledili gospoda Branki d oskerbovanju Tolminske- ga, protipostavno tlačijo in stiskajo. Silijo jih z beriči rabo- tati m plačevati stvari, katerih neso poprej ni dolini ni va- jeni bili. Zato je zapovedal patrijarh 30. julija 1310 G-uli- jelmu, sinu mojstra Valterja, da naj presliii priče, katera mu bodo tožniki imenovali, naj zapiše in mn poSlje njih izre- ke, da bode mogel potrebno ukreniti. *)
Tudi se ni manjkalo po Tolminskem oderuhov, ki so iz Italije prišli in denar posojevali za jako visoke obresti. Eo so bili patrijarh! te oderuhe malo odpravili, naselili so se pa Judje po Frijulskem, zlasti u Čedadu.
Kar se uprave tiče, pomniti je treba vedno, da sta bila patrijarh in goriški grof deržavna kneza, le cesar- skemu veličastvu podložna. Patrijarhova oblast je bila ome- jena u posvetnem obziru s početka od metropolitanskega ka- pitala u Ogleju, pozneje pa od frijulskega parlamenta, ki se je navadno u Vidmu zbiral. Ta je bil sestavljen iz vi- soke duhovščine, slobodnih posestnikov, plemenitih dvomikov, gradskih varuhov in zastopnikov mestnih občin. Parlament je imel skerbeti za deželno varnost, nabirati vojake, odloče- vati o miru in vojni, sklepati zveze ah sosednimi deržavami.
") BikDchi, Docnmenta, AraMv XXXI. pg. 443.
— 75 — dovoljevati davke, dajati nove postave, poterjevati patrijar- hove ukaze in občinske pravilnike ter sprejemati apelacije u vseh tožbah,
Fatrijarhovi vazali, katerih gradovi bo ležali na levem bregu Soče. in tako tudi terg Tolmin, neso bili nikoli zastopani u frijulskem parlamentu, ker se Tolmin- sko ni prištevalo Frijulskemu, nego vedno smatralo kakor so- mOBtalna deželica. Tudi vojakov navadno ni dajalo Tol- minsko za frijulsko vojsko. Vojska se je delila u srednjem veku na redno, katero so morali vazali uzdrževati in pri- pravno imeti (takoimenovane „vojaške hlapce"), in izven- redno ob času vojne. Vojak je mogel vsak biti od 18. — 60. leta. Veakib deset hiS je moralo dati po jednega oborožene- nega in sh živežem preskerbljenega pe&ca, ali ob čaeu velike nevarnosti dva, kakor n. pr. 1. 1328.
Sodnijski zakoni izcimili so se u patrijarhovih de- želah večinoma iz langobarških postav, katerim so se pridru- žili domaČi pravni običaji in pozneje ie rimski zakoni. Patri- jarh Markvard izda 1. 1366 zakooik ,ConstitutioTies patriae Forojulii", ki je imel veljati sa Frijulsko in slovenske dežele, katere bo bile patrijarbu podložne. Zraven tega so imele mestne občine le svoje posebne pravilnike, naslanjajoče se na domače pravne navade. Tudi Tolmiosko je bilo dobilo od gorifikih grofov tak poseben pravilnik. (Czornig, Gfirz, I. 625).
Sodstvo je bilo izključljiva predpravica deželnega kneza (tore patrijarha in goriikega grofa). Povsodi se je le a nje- govem imenu sodilo. Plemeniti posestniki so imeli Čez svoje podloŽnike navadno in vide kriminalno sodstvo (,iudidum mixti imperii"). NiŽo in melano sodstvo izverševal je po Tol- minskem Čedadski kapitul, kakor že znano. Deželni sodnik za vso patrijarfaovino je bil odvetnik oglejske cerkve, tore gorilki grof. Vsako leto je moral po celi deželi potovati in na določenih mestih soditi. Od njega se je prizivalo na pa- trijarha, ali njegovega namestnika za posvetne stvari (vicanus in temporalibus). Pozneje je bil najviše sodišče u deželi frijulski parlament.
O sodnijski razpravi, ki se je veriila kratko in javno sredi vasi, sestavili so navadno kratek zapisnik. To je bilo opravilo takoimenovanih notarjev ali javnih, poverjenih pi- sarjev. Te notarje je imenoval kraljev namestnik in morali BO mu na sv. evangelje priseči, da bodo svojo službo postavno in vestno opravljali. Pred njimi so se sklepale tudi vse po-
Sdbe, in vsako javno pismo moralo je biti sestavljeno od ka- ga notarja. U XV. stoletju so bili začeli sodnijske obrav-
,y Google
— 76 — nave na dolgo in široko zapisovati in kmetje so se pritoževali £ez te ^latinske pravde."
Kar se tiče cerkvene uprave io sodnije, izverieval je to čedadski kapitul po svojem naddijakoou. Tako se je ime- noval jeden član kapitula, ki je u njegovem imeou oskerbo- val cerkve in sodil po Tolminskem. Mogoče, da je postavil kapitul naddijakona za Tolminsko že hitro po 1. 1297, ko so mu bile z nova poteijene vse njegove pravice po Tolminskem, in ko so stalno uredili vikarijate u VolČab, Tolminu, na Šen- vidski gori, u Kobaridu in Bolcu.
Ko je kapital 1. 1356 zapovedal in uredil vsakoletne »tacije po Tolminskem, omenja se naddijakonova oblast ka- kor navadna in sama po sebi razumljiva stvar. To dostojan- stvo je moralo tore obstajati že več časa pred letom 1356. Kapitul je postavljal dva naddijakona, jednega „in planis", t. j. za svoje fare na Frijulskem, a druzega „in monitus"; t. j. za Tolminsko. (Pozneje so nadzorovali „archidiaconi in
Slanis" vse kar je spadalo pod beneško republiko, „archi- iaconi in montibus" pa dubovnije na austriJBkib tleh). Nad- dijakone so volili kanoniki izmed sebe, zbrani na klic malega zvona (gcongregati ad' sonum campanulae"), in sicer vsako leto posebe 8. maja. Navadno je ostal isti naddijakon po več let n svoji Časti, ali moral se je dati vsako leto 8. mt^a zo- pet poterditi. Ker je pa naddijakon dobival precejSnje do- hodke ob vizitacijah sebi podložnih cerkvi, zato so učasi nje- govo službo tudi po dražbi prodajali onemu kanoniku, ki je največ ponudil. Tako vemo, da je kapitul I. 1356 izročil nad- dijakonat kanoniku Antonu Andreju Cancu za dvajset mark denarjev (skoro 320 gold. naSega denarja). Ta je mo- ral imenovati dva poroka (kanonika Jurja in Alberta), da bode izvestno plačal pogojeno svoto. Zaradi dobičkov, ki jih je imel naddijakon od Tolminskega, skerbeli so kanoniki, da se je ta služba večkrat menjala, da je vsak izmed njih lahko na versto prišel. I&)
Po letu 1356 omenja ae tolminski naddijakon samo Se trikrat u srednjem veku. 24. aprila 1358 poSlje kapitul nad- dijakona L (Lenarta?) u Boleč, da kaznuje tamodnjega vi- karja, ker je bil ubil nekega duhovnika. L. 1436 prosi nad- dijakon čedadsko občino zadovolenje, da sme izverševati svoje duhovno -sodstvo u Bolcu. Takrat je bil Čedad gospodar Tol- minskega in Bolškegrt in tudi on bi bil rad omejil preveliko oblast kapitulovo po naših krajih. L. 1476 je opravil naddi- jakon pervo nam znano vizitacijo po Tolminskem.
,y Google
— 77 —
Eapitul je bil sicer 1. 1356 dotofiil, da mora naddijakoa Tsako leto prehoditi in pregledati vse cerkvene občine, cerkve, župnike, duhovnike in ljudstvo z namenom „ponoTiti lepo obnašanje, popraviti stare navade in zaBaditi krepostno živenje". Ali to se ni spolnjevalo in tako zvemo o pervi vizitaciji £e le 1. 1476, čeravno je izvestno, da neso bile vse vizitacije zapisane, kakor zapisnik u kapitulskem arhivu sam pove („Estratto d'Blcune visite spirituali. etc. fatte ddlli R.mi C.mi Archidiaconi*). Take vizitacije so bile zelo potrebne^ ker je. bilo takrat ne samo ljudstvo zelo sirovo in nevedno, nego tudi duhovSčina neverjetno pokvarjena. Vizitacija se je imela opravljati vsako leto meseca julija. Naddijakon je mo- ral naznaniti svoj prihod u pismu efe svojim pečatom poterje- nem vsem vikaijem in ti zopet svojim podložnim duhovnikom, da bodo vsi navzoči, kedar pride naddijakon, drugače plača vsak osem denarjev globe.. Tudi je moral poslati naddijakon načert svojega potovanja župnikom in onim, jkt so imeli dol žnost naddijakonu pripraviti stanovanje, preskerbeti hrano in pobrati od občinarjev u ta namen odločene prineske u bla- gu („le berargne"). Potem se je podal naddijakon na pot z jednim kanonikom pomočnikom („coI canonico aBsistente") in 8 kapitulskim tajnikom (canceliere) ter s potrebnimi služabni- ki (gente di servizio). Tako je potoval naddijakon od fare do fare, povsod pregledoval, preiskoval, poslušal pritožbe in sodil u duhovnih ter zakonskih prepirih („formava un tribu- nale more placiti"). Za vsako faro, katere ne bi bil naddi* jakon obiskal io pregledal, moral bi plačati petindvajset liber denarjev (blizu 50 naiih goldinarjev).
Iz kapitulovih določeb glede cerkvenih vizitacij 1. 1356 se vidi, da sta bili postali u pervi polovid Xiy. stoletja Se dve fari na Tolminskem, t. j. u Nemškem rutu inu Cerknem. Perva je bila potrebna zaradi nemških naseljen' cev in je obsegalil razen Stei^šč Se duhovniji Podberdo in Oble- ke. Druga fara je bila osnovana u dolini Cerknice pri Sv. Jaroeju, kjer je dandanes pokopališče. Zato se tudi u italijanskih spisih imenuje ta fara .Cirknica" in ne nCerkno". S tem se je odcepil od nekdanje obširne šenvidskogorske fa- re ves izhodnji oddaljeni del z i d r i j s k o okolico uredi. £ cerkljanski fari pa je takrat spadala še današnja duhovnija Nova Oslica in gorenja Davča na Kranjskem, (poslednja pripada še zdaj cerkljanski fari).
U naslednjem stoletju se je pokazala potreba, Se dve novi fari utemeljiti. U bački dolini bilo se je prebivalstvo zelo pomnožilo in zahtevaloje lastno faro. Cerkev so si sezidali
,y Google
— 78 — u prirodnem arediSfu, blizu stare vasi Eneže, in to ravno na pol pota med Knežo in Melioami, (le danes pravijo tistemu mestu npn Poienčurju"). Tam je bila že od nekdaj kapelica, morda sezidana od koeikih plemičev, kakor priča ime cerkve- nega patrona sv. Jurja (namestnika Peruna). Leto, kedaj je bila na Eneži fara utemeljena, nam nt znano, ali izvestno je ona obstajala že koncem XV. stoletja. Blizu takrat so usta- novili tudi faro u Dolenji Idriji, ali Pri fari, ker je bi- la idrijska okolica preoddaljena od Cerknega. Ta nova fara je zadobila večo važnost potem, ko so nalli živo srebro u nemfiki Idriji. Čeravno je ta novi kraj u kratkem prekosil Dolenjo Idrijo, vendar je ostalo tu cerkveno scediSče še do XVII. stoletja.
Vse tolminsko glavarstvo je bilo razdeljeno na občine ID te zopet na desetnije ali dekanije, t. j. skupine po deset faii. Na čelu občine je bil po staroslovenski navadi župan. Ta je moral patrijarhu ali deželnemu namestniku na sv. ^an- gelje priseči, da bode svoje podložne vestno vladal, patrijarhu mimo in zvesto služil, vse. njegove pravice in dohodke krepko branil iPi zlasti .pustote" po svoji moči patrijarhu in cerkvi obderžal. (Pustote ao imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po feudaloem pravu spadala deželnemu knezu).
Župan je predsedoval tako imenovani „dvanajstiji*', t. j. občinskemu starešinstvu, sestavljenemu iz dvanajst mož. Kot znami^e svoje Časti imel je palico (u Nemškem rutu meč) ter branil občinsko mošnjo in ako so imeli kaka pisma. Dva- najstija zbirala se je pod veliko lipo in starešine so se usedli okoli nje po kamnatih stolih. Posvetovali so se ob občinskih stvareh, skerbeli za domačo in poljsko varnost, sodili po sta- rih običajih male prepire med občinaiji in nalagali malo glo- bo ali pa zaperali u Bberlin" (vaško tamnico).
Prebivalstvo po Tolminskem bilo je u srednjem ve- ku še redko. Pred vojno soper Benečane 1. 1287 dal je pa- trijarh Rajmund pervikrat ljudstvo Šteti iz vojaških name- nov. L, 1328 razdeli frijulski parlament 11. februaija vso patrijarhavino na desetnije. Takrat je štelo Tolminsko 82 de- aetnij ali 820 družin, tore 6.000 — 6.000 prebivalcev, izveatno Se jako malo.
Tolminski prebivalci ao bili vsi Slovenci, razen pest u Tolminu naseljenih Italijanov in NemSkorutaijev. Da ao ti nemški naseljenci res iz indijske okolice prišli, priča nam to, da so še do naših časov nekak davek nKafergeld" med seboj pobirali in ga u Indijo pošiljali, naj bi se onde sv. maša bra-
,y Google
le na čast st. Lombertu, da bi jih Bog obvaroval pred go- sencami, žužki in drugim merčeaom, ki jim je poprej vso polj- ske pridelke uničeval. *)
Nemdkorutarji sami pripovedujejo, da so oni največ pri- pomogli b zmagi nekemu nemlkemu cesarju. Da bi poplaJ^ i^ih Hrabrost, dovoli jim cesar, da si smejo kjer hočejo in kolikor hočejo zemlje izvoliti za obdelovanje, ter jim obljubi, da jih oprosti vsega davka. Oni so se odpravili na pot in prifili u svojo sedanjo domovino, ki jim je močno dopadla. Najprej so bo naselili u Oraudu in potem ie le po bližnji okolici. Nemikorutarji terd6, da jih je priSlo iz Tirolskega le 70 ali 76 oseb. Ali to Število je beržkone prenizko.
ffemškonitarji znajo še dandanes svoje tirolsko naredje, a poslužujejo se ga le redko kedaj. Mlajši zarod razume je- dino le slovenski, akoriivno mešajo še vedao z in ž, s iu Š. Iz raznih okolnostij (n. p. slovenskih krajevnih in družinskih imen) lahko sklepamo, da so bili Nemškorutarji s početka Slovenci, in da BO se u bistriški doliui le nepopolnoma ponemčiti, potem pa na Tolminskem zopet poslovenili. Vendar so med njimi še mnoga krajevna in osebna imena nemška, n. pr. Daxkobler, Kusterle, Kemperle, Messner, Stendler itd. Gore se imenujejo: Kautze- neokele, Holderoeck, WeIleaeok, Stadeleck, Hochkobel, Thiim itd. Reke: Eatzenbach itd. Radi zmanjšujejo nemške besede na ie: o. pr. lamperle (jagnje), špringele (zajec), buderle (oven) itd. Tretje primeijalne stopnje ne poznajo, nego iz- ražajo jo s podvajanjem dotične besede n. pr. : spitzig. spit- zig ^ sehr spitzig (zelo oster). U nemikorutarskem narečju vladajo sami šumevci in med temi zlasti ž, ki se rabi za S in ž. U svojo nemško govorico mešajo preveliko slovenskih izrazov n. pr. merchen (merha), koschpen (košpe), tschatscheo (čeča), kluBchacht (gljuh) itd.
Svoje slovensko sbsedstvo imenujejo NemSkomtarji „Ma Slovenjab, po Slovenjem" in med njimi ab slovenske strani nase^eoemu kmetu pravijo: Pri Slovencu. U svojem živenju 80 Nemškorutaiji teži iu okornejSi, pa tudi štedljivejŠi in bolj- ši gospodarji, nego Slovenci. Samo u kerčmo radi zahajajo in sicer tudi dekleta, ki se sploh bolj možki obnašajo. Šh svojimi slovenskimi sosedi na Koritnici živijo NemSkorutarji u vedni zdražbi. Pa tndi med seboj si zabavljajo jeden druge- mu. Nemški EorituitJani imajo zabavljivo pesen na svoje so-
•) Kocijančič n 81 rem Prijatln 185S, a
,y Google
Bede u Orsndu, u kateri jih zmerjajo s ^koipeDbeSIager, nul- lichverschlafajer, krotenverschliker itd. ")
Tudi dtugodi po Tolmidskem ohranil se je Se mareika- ter sled o neBlovenskem prebiTaistru, zlasti u vol^anekih Ra- tih in okoli denvidske gore. Tudi Poličani pri Šenridski gori morajo biti od drugode naseljeno Ijudstro, ker imajo od Tolmincer popolnoma razlitSen typus. Ljudje jih imenujejo , cigane* in pripovedajo, da so 8e naselili u Polici potem, ko je bila celo vas kuga pomorila.
O zna<!aju Tolmincev koncem srednjega veka se pripoveduje, da so bili priprosti, pobožni, poslušni ia da so veliko gledali na svojo čast in ne tako hitro odpufiČali nje- nemu razžalilca. Beržali ao ae terdo svojih navad, oblačili se zmerom jednako in živeli ae od živinoreje. Premožnejši med njimi so bil skopi in z malim zadovoljni. Hčeram ao dajali za doto po nekoliko glav živine in največ Se liro gro- iev (blizu pet goldinarjev). Ali k temu je dobila nevesta pri ženitovanju Se mnogo darov od 8voj>h sorodnikov in svatov. Te darove devali so na veliko pogačo, ki je stala sredi mize, in kdor je največ dal, tega so glasno hvalili. Tolmind so bili takrat zelo babjevemi in so mnogo deržali na copemijo. Zato BO ae vračali svati iz cerkve na ženinov dom po nena- vadnih potih, kar počez čez polje, ter kričali med potjo in z golimi meči po zraku mahali in veje z drevja eekali, da bi de duhove oplaSili. Ljubili so zlasti petje in prepevali o De- vici Mariji in drugih svetnikih, o kralju Ma^ažu in Se o dru- gih narodnih junakih. 'B)
Ifajbolj se je utisnil naSemu ljudstvu spomin na Torke. Se dandanes se nahaja po Tolminskem veliko pripovedij o tnrSkib navalih. Tako je povaodi znan „turSki križ" na tol- minski cesti med Ročinjem in Dolenjimi seli. Pripovedaje se namreč, da so bili kmetje nanesli veliko kamenja na hn- bu, ki ae vleče ob desnem bregu Soče, in ga potem nad Turke apustili, ko so se ti začeli po cesti za Sočo pomikati. Ifa tak način so bili vsi pevemiki pomandrani in u Sočo po- metani razen načelnika, ki je potem križ z meČem u skalo zasekal govoreč: „Pn tem znamenju prisegam, da ne bode- mo na jaz, ne moji nasledniki več hodili, koder bela voda teče in kjer take gore u nebo molž". — To se je baje zgodilo 1. 1478 (po spominskih zapisnikih u Kanala).
- } C. T. CzOraig;, Die vergeiBene deatscbe Sprschiiuel Dentscli-
nith, Zeitschrift d. dentioh-orater. Alpenrereitu 1675, Bd. VI. pg. Zi7
,y Google
— 81 —
U srednjem veku se je namreč Soča sploh le , bela vo- da' ali ^bela reka" imenovala, kakor se vidi iz pisma, ki ga je pieal grof N^ikalaj Salm, pervi austrijski stotnik na ber- vftdki meji, deželnemu glavarju koroškemu "^elzerju. *)
Jako znana je tudi bukovska pripovedka o Turcih. Ti priderejo ravno u soboto proti večeru na verh bukovskega sedla. Ko zaČujejo zvonenje iz cerkvenega -stolpa, spregovo- ri turSki načelnik: „Le buči, buči av. Lenart, Iti niooj bodo moje mule na tvojem altarju zobale in moji junaci iz tvoje Ča6e runje vioce pili !" — Ali ko hočejo Turki naprej, začnejo se mulam noge uderati, tako da se nihče ni mogel z mesta geniti. Tako so se morali razkačeni Turčini veraiti in Bu- kovci so bili rešeni. Še dandanes imenujejo mesto, kjer so se mule pogrezale, ^Zrelo" in u spomin čudnega rešenja zvo- nijo Se zdaj vsaki petek ob treh popoldne. *•)
Blizu jednakega zapopadka je tudi SvetličiČeva pesen »Turški križ" u bački dolini (Janežičev Cvetnik si. slovesno- sti, etr. 151). — Fobački dolini molijo še dandanes pri večerni molitvi, da bi jih Bog obvaroval pred ^grozovitim Turkom".
Blizu vasi Žabce pri Tolminu vidijo se takoimenovane , turške Sance", t. j. od prirode ustvarjeni, terdnjavici podobni okopi. Ljudstvo pripoveduje, da so Turci od tam streljali na tolminski grad, dokler jim neso Tolminci čez goro za berbflt prišli in jih prepodili, ter iz cele okolice izgnali (1. 147-9?) ••*)
Ljudstvo pripisuje Turkom tudi nesrečo, ki je Francoze zadela pri bolškem gradu 1, 1797. čez Koritnico deržal je lesen most, jedina pot u terdnjavo. Ko so^ se Turki pribli- žali, postavijo ljudje luči po gradu, odkrijejo most na sredi in potem zbežč. O mraku priderejo divjaki do gradu in, ker vidijo svetlobo u njem, krenejo naravnost proti mostu. Ali
i 'eden za drugim popada u straSno globočino. Še le ko se
- oiiji približajo, zavohajo nevarnost in nočejo dalje. Usledi
toliko pobitih Turkov bila se je Koritnica baj4 zajezila in še n poznejih časih je metala orožje na dan. ****)
Zaradi njegovih prirodnih lepot, bistrih studencev in zdra- vega zraka obiskovali so tujci že u srednjem veka radi Tol- minsko, zlasti o poletnem Času. Tak imeniten tujec bil je slavni nemški pesnik Hartmann von der Auo, katerega eta gostila patrijarha Gottfried (1182—1195) in Pilgrim
■) Glej Notizenblatt 1S58, pg. 201, in »Sofio" 1676, St. 46, pod- listek. .
- ) EoojaDČiJ, u Slov. BAeli 18S3.
•••) Novice 1. 1862, list 32. ••••) Novice 1. 1862, list 35.
,y Google
(1195— -1204) tut trojem grada Soffnmberg (SclutfffMibmrg) nad CedadcHn. Od tod je obiakal HMimaiin todi Tolmin^ ka- terega apominje dTi^rat a sroji jniuiki peni Ereo. 17)
Dragi ie imenitnejii moi, ki je b^e obiskal Tobiuiuko, bil je najreči ital^anaki pesnik, Dante Allighieri (1266^ 1821). O njem le pripoTeda, -da je 1. 1319 w £aaa patnjariia Pagana u Tolmina biTal in ta nekaj apeToV nye aboije komed^e" (o peklu) zložiL Pripoveda h, da je reKki penmc no6i preživel na tobninskem grada med litea in goaptoi, dneve pa a jami, ki je po njem ime dobila .Dantora jama' (ali ulaika jama). O mraka lo sa bajČ Tečkiat Tideli u ra- deči obleki pred jamo sedeti. *) I8)
U poTeati ,DantoTa jama", niital Ir. Kak (natin^ena n Einspieleijevem Pr^atlu 1. 18&&, 1. 2. atr. 41 in nasl.), ome- qja 86, ka ^udje tudi priporedajo, da je nekd^ n lalaUd ja- mi nek poMavnik prebiTu.
L. 1389 ae je mudil a Tolmina slami padovanaki Tla- dar France Carara, katerega je bil Oalleazso igegore oblasti oropal. Fatr^aib je sloTesno gostil Cararo, da In ga u njegovi neareii tolažil in mu dokaul, da so mu njegovi atari prijatelji zreati oatali. **)
S tem končamo tolminsko cgodonno a srednjem veko.
- ) F. C. (OToniiii), Die PatriuohfliiKrifaer ron Aqiiileja, atr. 144.
- •) Haniano, AmuJi del Frinli, toT. VI^ sd sob. ISS9.
,y Google
TolMiilio pA Aistrijo Ao teoslili rolia.
Po emerti zadnjega goriškega grofa Leonarda poSIje hitro cesar Maksimilijan, ki je bil njegov dedič, iz Augs- burga tri grofe s 300 konjiki u Gorico, naj deželo u njego- vem imenu u posest uzamejo in poklon stanov sprejmejo. Na to poterdijo cesarjevi poslanci 21. junija 1500 deželno pravo in njene predpravice-
Prebivalatvo je z veseljem pozdravilo novo vlado, ker je bilo sito vednih prepirov in bojev ter nestanovitne vlade goriških grofov, ki so navadno zunaj dežele prebivali in se za njo le malo zmenili. Ljudstvo je pričakovalo od nove vla- de krepke brambe proti sovražnemu sosedu, ter upalo, da se bosta red in varnost zopet u deželo povemila. In zares, Uak- similijan je začel koj akerbeti za GoriSko, zlasti za njegovo varnost proti Benečanom, in zato je tudiuterdil goriški grad. Ko je razdelil grofijo u Šestnajst glavarstev, utemeljil je zra- ven tolminskega tudi bolSko kot posebno glavarstvo. Ta glavarstva bila so podrejena deželni vladi ali kamori u Grad- cu, katera je bila postavljena za vse slovenske dežele.
U začetku 1. 1508 začne Maksimilijan (u zvezi s franco- skim kraljem Ludovikom XII.) vojno proti Benečanom za- radi pravice do Milana in ker mu neso hoteli dovoliti prehoda skozi svoje dežele h kronanju u Rim. BeneCani bo se hitro pripravili za napad in ekuSali posebno GoriČane predobiti na svojo stran. Zlasti Tolmince so hoteli pobuniti proti Austriji. Načelnika tolminskih plemičev Leonard- Manzano in Ivan Formentini skličeta Že 23. februarja 1508 tolminske ob- činarje in skleneta ž njimi nekako pogodbo, usledi katere se Tolnunci zavežejo bcaniti beneško republiko proti vsakemu sovražniku.
Po tej pogodbi bi bili morali Tolminci postaviti 620 obo- roženih mož, in sicer 95 z loki in pužicami, 31 s pušami, 177 s kopji (lancami) in 217 s helebardami (npartigiane*), ostali pa z različnim orožjem, U pogodbi so se morali ti vojaki na- dalje zavezati, da, kadar bi se začeli biti eb sovrai^kom, ne
,y Google
— 84 - bi smel uobeden pobegniti na drugo stfan, drugače da bi ga mora] hitro ubiti njegor najbližaji tovariš, in ko bi ta ue ho- tel tega storiti, da naj bi pa njega zadela jednaka kazen od soseda. Po končani vojni bi smel vsakdo ubiti vsakega be- gunca, kjerkoli bi ga našel. Ako bi bilo pa treba prestopiti na zemljo, ki je sovražna beneški republiki, tedaj ne bi smel nobeden omenjenih vojakov cerkvam kaj uzeti, niti nadlego- vati menihov, duhovnikov in nun. ter ne se boriti z mladen- ki pod petnajstim ali se starci nad Šestdesetim letom. Doblje- ni plen bi se bil Imei skupno razdeliti med vse deležnike. *)
S to pogodbo sku^li bo Benečani Tolmince le presle- piti, ker se u njej nikoli ne omenja Austrija, in vendar je bila ona 1. 1508 perva sovražnica Benetek. Kaj so cesarski proti takim spletkam storili, nf znano. Iz poznejšega obna- šanja Tolmincev in BolČanov se vidi. da pri njih neso mnogo opravila beneška mamila. Ko je prišlo do odločilnega tre- nutka, morali so le sami tolminski plemiči se svojimi hlapci braniti grad pred austrijskim generalom, kateremu je Šlo ljud- stvo na roke. Ali 1. 1508 deržali so Benečani vae Tolminsko in Bolško u svojih rokah, ter polastili se celo idrijskih rud- nikov.
Benečani so imeU namreč srečo u vojni z Maksimilija- nom. Njih vojvoda Alviano premaga cesarske, posede u malo doeh vse goriško-austrijske kraje na Frijulskem in ver- ze celo posadko u bolški grad. da bi ta zabranila pošiljanje pomoči Austrijcem po predelsH cesti. Vendar je bU austrijski general Henrik BrunaviŠki posedel prehod, hi veže Ko- roško z Goriškim, torj Predel.
Z 9.000 pešci in 1000 koujiki približa se potem Alvia- no Korminu, ki se je moral po kratkem obleganju udati; rav- no tako se je udala Gorica 22. aprila 1508. Usledi premirja med republiko in cesarjem 11. junija istega leta pride vsa goriška dežela pod beneško republiko. Ali ta izguba ni dala Maksimilijanu miru. Že' 10. decembra 1508 sklenejo cesar,
Sapež, kralj francoski in aragonski ,kambreško ZTezo** soper enečane.
Tako se je začela 1. 1509 nova vojna, u katerej je bilo austrijsko orožje mnogo srečnejše, nego prejšnje leto. U krat- kem Času so pregnali Austrijci Benečaoe iz vse goriške oko- lice, razen iz Gradišča. Da, vojvoda Brunsviški je proderl celo na Frijulsko in začel Yidem oblegati. Ali ker ni tu nič
- ) Uanzano, Aimoli del Friuli, vol. Tli, pg. 105.
,y Google
— 85 — opravil, podal bo je nad Čedad. Od tega je zahteval cesar Maksimilijan, naj mu prepusti Tolminsko, dolcaterega je do- bO pravico po goriSkih grofih. Ali Čedadska oblina je odgo- vorila, da je iisledi tako dolgega posedovanja ona zadohila pravico do Tolmina, in da ga tore ne more izpustiti. Na ta odgovor je Čedad pričakoval silen napad od Austrijcev; zato je u naglici zbral svoje vojaštvo in je poslal k frijulskemu namestniku prosit pomoči 200 mož. 1. augusta 1509 začne vojvoda BrunsviSki Čedad oblegati in na mesto streljati. Ali kmalu se je prepričal, da je mesto predobro uterjeno, in da ima premalo moči za predobitev Čedada.
Zato pusti obsedanje in se poda ob N'ediži na Tolminsko. Tukaj je branil stari grad Kozlov rob Friderik Pormen- tini io še bolj Pavel Formentini, posestnik Cusana in poglavar gemonski. Tema ponudi vojvoda BrunsviSki zelo ugodne pogoje, ako hočeta predati grad cesarskim. Ali za- povednika nesta hotela o tem niČ slišati. Ker se je vojvoda BrunsviSki preslabega čutil, to močno terdnjavo premagati, zato se je podal na Bolško, kjer so prebivalci kazali veliko nagnenje do austrijske hiSe.
Med tem se je že Vid Welzer, deželni glavar koro- Ski, kot cesarski pooblaščenec z boUkim Županom AuguSti- nom na TerviŽu pogajal zaradi predaje. Ko je prišel vojvoda Brunsviški u Boleč, sprejeli so ga radostno tamošnji prebival- ci. Prostovoljno mu izroČŽ grad in okolico ter obljubijo biti zvesti austrijski podložniki s pogojem, da se ohrani njih sa- mostatnost, in da se jim ne nakladajo druga bremena. Ta zvestoba in udanost Bolčanov do Austrije se je ohranila od roda do roda in še dandanes se je ljudstvo b ponosom spo- minje. 19)
Med pogoji, pod katerimi so se Bolčani Austriji podali, bere se, da jim je cesar Maksimilijan dovolil oproščenje od davkov, potem da smejo po svoji volji delati z občinskimi paSniki in gozdi, {katere je pa pozneje deržava za svojo last- nino spoznala). Nasproti temu zavezali so se Bolčani, da ho- čejo braniti grad u soteski proti Benečanom. Za uzderlevanje tega gradu in njegovo uspešno hrambo odmenili ho od vsega bolskega gozdišča le tri gozdne deleže, ki so še dandanes deržavna lastnina. Pozneje so preuzeli Bolčani Se razne druge osebne dolžnosti in službe.
Ko je cesar Maksimilijan kasneje delil Goriško na gla- varstva, dovolil je Bolčanom zaradi njih zvestobe in priver- Žeuosti posebno glavarstvo, ki je imelo take predpravice, ka- kor gradiščansko in tolminsko. Bolški glavar je bil namreč
,y Google
popolnoDU neodviBen od goriSkega ia poSiljal je vse naredbe, politifike ID Bodnijake, u poterjenje DarsTnoet u Gradec, od kodar je tndi dobival neposredno vsa viia povelja.
Ker se je bolfiki grad smatral kot mejna terdnjava pro* ti Beaečatiom, in ker je bilg potrebno obrambo cele meje proti Benečanom združiti u jedni roki, zato je izrofieval cesar bolško glavarstvo gradiSJansko - maranakim glavaijem, ki so bili najvilii vojaiki zapovedniki na beneški meji. To je tra jalo celo pervo polovico XV~I. stoletja, dokler nf izginil strah ia nevarnost pred Benečani. Še le potem je dobivuo BoUko zopet svojegii posebnega glavaija.
Potem ko se je bilo BoISko predalo Austriji, ni se mo- gla benefianska stranka tndi u Tolminu več braniti. Brunsvik prisili branilce tolminskega gradu, da se predajo 3. septem- bra 1509. Načelniki beneike stranke Formentini in Cusani 80 bili od Austrijcer ujeti in so se morali pozneje z denarom odkupiti. S pridobitvijo Tolminu kuučala je beneška vojna za tisto leto. Tudi cesarjev zavemik, francoski kratj, bil je srečen u vojni z Benečani (potolkel jib je 18. maja 1509 pri Agnadellu), in zato so morali ti vee preSnje leto zasedene kraje izročiti cesarju. •)
Po uzgledu Bolčanov in Tolmincev odtergali so se od Benečanov tudi kotarski prebivalci u vaseh Stanoviiče, go- renja in doletij« B o r j a n a (Worgain, Borgogna). 9 e dl o (Sella) in Homec (Comoz) in bo se začetkom 1. 1510 pro- atoToljno podali Austriji, kakor so tudi u cerkvenem obziru spadaU pod kobaridsko bro. U ve^oi spomin tega dogodka izda vojvoda BrunsviSki 22. junij« 1510 u Gorici pismo, n katerem pripoveda, kako so bili omenjeni prebivalci posIsJi k njemu svoje zastopnike, ki so u imenu sovaSčanov prisegli da hočejo biti od zdaj naprej zvesti podložniki Austrije. Za- radi tega domoljubnega čina in ker so ae že takrat pokazali hrabre braoitelje na beneSki meji, dovoli jim vojvoda Bruns- viSki nekatere predpravice, namreč da smejo tudi nadalje Ži- veti po svojih starih običajih; da jim ni treba nobenemu be- neškemu podlozniku nikakih plačil dajati zaradi Bvoje poprej* šnje odvisnosti od Benečanov; da naj plačujejo za naprej svoji postavni gosposki le tri četertioe desetio, ostalo četertiao pa naj za se obderže; da bodo u bodočnosti prosti vsega davka na sol ; in alednjič priporoča vojvoda, naj derži vaakdo omenje- ne prebivalce od tedaj naprej aa prave ia zveste Auatrijce. 80)
- ) SelbBtbiographte Sigmnndi von Herberstein,
A.iittria(wrani, I. pg. 73.
— 87 — Tadi Nemftkorataije so bili tolmiiuki plemiči Benečanom prodali (ali samo zaataTiIiF). Ker eo pa a dolgotrajni vojni med Anstrijo in Benetkami tudi NenifiKorotagi mnogo terpeli, porabili so perro priložnost in podali ae zopet pod atutrijako žeBlo. Zato jim poterdi cesar Maksimilijan vse njib stare pred- pravice, kakor so jib nživali že od patrijarikib Časov. To pismo pa je bilo Nemfikonitarjem tgorelo u nekem požara. Zato so prosili naslednjega anstrijskega vladaija, kralja Fer- dinanda I. (1519 — 1563), da jim z nova poterdi njih pred- pravioe. To se je tudi zgodilo 2. oktobra 1534 ^ Gradcu. *) XI) Eljuba odločilnim zmagam Aastrije in Frane^e 1. 1509 trgala je ie nadalje vojna med Makumilijanom in benefiko repabliko. Ali bojna sreča se ni hotela ni na jedno, ni na dnigo stran odločno obemiti. Še le 16. augusta 1516 je bilo sklenjeno premirje n ^oyonu (poterjeno uBruselja) na osem- aajet mesecev. Malo potem podaljšajo u Angeru premiije na pet let b pogojem, da vsaka stranka obderži to, kar je ni- la a vojni posedla. Tako je priSIa vsa nekdanja goriSka gro- fija zopet pod Austrijo in zraven tega že oglejska okolica in terdnjava Marano n morskih lokvah.
Cas premiija porabila je austrijska vlada za urejenje noTopridobljene dežele. Poleg razdelitve n glavarstva bila je ^jeoa glavna skerb odstraniti is dežele vse tuje življe, ki so bili 6e vedno prijate^i Benečanom. To je bilo potrebno zlasti na Tolminskem, kjer je imel čedadski kapitnl pravioo Župni- ke postavljati. Vlada je začela odločno teijati, da mora ki^ pitul samo take duhovnike za župnike imenovati, ki so aa* strijski deriavljani, ali vsaj dobri prijatelji in zvesti podloiniki naie deržave. Tako je bil vojvoda Brunavižki Že 1. 1509 n Tolminu postavil domačina Martina Stampferja (morda StampaP). Ali ko je vojna ponehala odstranil je kapitnl te- ga župnika, čei da ni bil postavno izbran in poterjen. Zato je poual tolminski glavar Tolbenk Waltenhofer 11. de- cembra 1616 proŽDjo u Čedad, naj bi kapitul zopet Stampfer- ja za župnika postavil. Ali beržkone ostala je glava^eva froiiga brezospežna, ker je bil kapitul že preveč oblasti pa 'olminakem zadobil in se je nčasi celo prederznil, tolminske- ga glavarja pred svoje sodiiče zvati.
Pa tudi cesar je imel nekoliko zanovednikov, ki so od- ločno in brezobzirno postopali z beneikimi priveržend. Tak možje bil herraiki grof Ersto Frankopan (Fnuigipan),
•) gt KtKijanC)^ u 81. Bteli 1853, itc. 69.
iy Google
ki je bil po odetopu vojvode BninsviSkega naJTažn&jSi auetrij- eki vojskovodja in geaeralissimus na OoriSkemin Frijulskem. Oq je dal pobrati dohodke vsem tistim duhovnikom na au- atrijekih tleh, ki so bili beneški deržavljani ali pa republiki prijazDi. S tako nabranim denarjem plačeval je Frankopaa Bvojo vojsko, katero je moral uzderževati na beneiki meji.
Ko ge je bližal konec 1, 1516 ugovorjenega premirja, sklene nemški cesar Karol V. u svojem in u imenu svojega brata Ferdinanda I. 3. maja 1521 u Tormaciji (Worms) kapitulacijo aH pogodbo in mir z Benečani. U tej pogodbi je bilo natanjko določeno, katere kraje morajo Benečani Au- strijcem pustiti in katere Austrijci Benečanom nazaj dati. (Ali te določbe so se ravno tako malo izverŠile, kakor vse druge poprejšnje pogodbe, in tako je obderžal vsak to, kar je bil pred mirom uzel in posedel.) U vormacijski kapitulaciji je bilo tudi določeno, da se morajo Benečani odreči vseh svojih pravic do Tolmina in Bolca, ter njima podložnih vasij, in da se nemajo nič več utikati u posle oaSe deželice.
Ualedi teh določeb prišlo je Tolminsko stalno in kone- čno pod Austrijo. Julija meseca 1521 zapove cesar grofii Frankopanu in vsem glavarjem po G-oriškem, tore tudi tol- minskemu in bolSkemu, da naj uvedejo austrijske podložnike u njih posestva in jim zagotovijo dotične dohodke. Benečani bi bili še zdaj radi nadlegovali in mir kalili. Iz Čedada so poslali glasnika tolminskemu glavarju (in tudi drugim po Go- riškem), da bi ga na svojo stran predobili in pregovonli, naj bi ne prejemal in izverševsl povelj austrijske vlade. Se ve, da je bilo vse to le prazno prizadevanje brez nikakega uspeha.
TJ vormacijski kapitulaciji spominjali so se tudi mejni prepiri u Kotu (,neUa valle di Bergogna"). Taki prepiri so se mod sosedi velikokrat ponavljali, zlasti ob sajmih in cer- kvenih slovesnostih. Tako so se prebivalci kredske, borjan- ske, sedelske in ložke občine že 1. 1506 in 1507 u Vidmu tožili s podložniki beneške gosposke Landri (L'Antro) za- radi meje na gori Mija. Pozneje so kazali austrijski pod- ložniki listino, kot izpis iz vormacijske kapitulacije, u kateri je bila austrijske -beneška meja blizu tako popisana, kakor u glavnem urbarju tolminskega gospostva. Ta listina pa ni res- nična, vsaj ne tako stara, kakor so omenjeni prebivalci ter- dili. Š2) IJ najstarejšem urbaiju tolminskega gospostva pri vladi u Gradcu se bere samo, da je bila meja med Austrijo in Benečijo: cerkev sv. Križa pri Sedlu in potok Rapid (Rompet, Rapide)med Robičem in Stupico (malo južnejSe od današnje austrijsko - beneške meje).
,y Google
Tudi Tormacijeka kapitulacija ni povernila miru aaSi mej- ni deželi. Benečani bo Se vedno gled&li čez mejo na lepo 0oriiko, koje so d že u svojem žepu mislili, katero jim je bilo pa vendar srečno ušlo. Zato neso mogli nikakor poza- biti nanj in čakali so le ugodne prilike, da zopet hlastnejo po njem. U ta namen so vedno skerbeli za ihale prepire in kavsanja na meji, ki nf bila stalao urejena. Austrijski podlož- niki so imeli svoja posestva na Beneškem in beneiki na Au- Btrijskem. Oboji so imeli pravico pasti in derva seči to in onostran meje. To je dalo mnogokrat povoda za pravdanje in tudi pobijanje.
Pri takih okolnostih moral je kralj Ferdinand dobro pa- ziti na beneško mejo ia skerbeti za njeno obrambo, likazal je po mogočnosti uterditi mejne gradove po G-oriSkem in uz- derževal je smerom pripravljen oddelek vojakov u Gradišči. K važnej&im mejnim terdojavam se je prišteval tudi bollki grad in zato je bila njegova obramba izročena uajviSemu vo- jaSkemu zapovedniku na Goriškem, ki je stanoval u Gradišči in vladal ob jednem tudi to glavarstvo (in zraven Še maransko).
Drugi sovražnik naše dežele u XYI. stoletju bil je divji Turek. Čeravno neso turške čete u tem stoletju nikoli več proderle na Goriško, vendar je bil strah pred njimi tudi pri nas še vedno velik, ker so redno plenile po sosednih deželah. Zato 80 zmerom mislili na to, kako bi deželo pred njimi za- varovali. Kar se te obrambe tiče, postopala je goriška de- žela vedno u soglasju s Kranjskim. Obojni poslanci so dolo- čevali red obrambe in po koliko mož naj bode vedno priprav- ljenih, ter koliko naj vsakdo plača za uzderJevanje redne de- želne vojske. Tako so osnovali I. 1522 tudi red, kako naj se vest o turškem napadu po deželi razširja. Iz Senožeč je Šla ta pošta Čez Kihenberg na Gorico in od tod na jedui strani u frijulsko nižino, na drugi pa ob Soči na Tolminsko. •) L. 1539 pošljejo goriški stanovi Kranjcem na pomoč oddelek konjikov pod vodstvom tolminskega gla- varja.
In še u drugi polovici XVI. stoletja bil je strah pred Turki velik ker so ravno takrat najbolje napadali slovenske dežele in so bili priderli celo na Kras. Iz tega namena so bili začeli tudi tolminski grad zopet uteijevati. Starodavna terdnjava Kuzlov rob bila je namreč u teku časa že pre- cej razpadla, Verhu tega jo je bil še strašni potres 26. mar- cija 1511, ki je razrušil mnogo gradov po Kranjskem, po Kra-
- ) Dimitz, OeBcliichte Era<na, II. pg. 101.
— 90 — m in a Furlaniji, hado poikodoval. Tendar m je ie dalo a BJej itanovftti in braniti jo, ker ie 1. 1524 ae Jurij Štam- pa imenike .glavar tolnunskega gradu* (sO^itannB artua Tnl- mini*). Tsakako pa je bil KozIot rob zelo potreben popra- ve, katero mu ju naklonil Ferdinandov naslednik, nadvoj- voda Kar o T. Ta je zelo skerbel sa obrambo tlovenskui deiel in zato tndi Tolmina ni pozabil. Po njegovem prizade- vanju 80 odločili goriftki stanovi 300 goldinarjev za popravo tolminske terdnjave in jih poslali, tedanjemu oskerbsika tol< minske gosposke, Nikolaju Baiarju (Bassaaer). Ali zdi se, da je ta poslani denar za druge stvari porabU, ker iO ga morali deželni stanovi 26. aprila 1594 povabiti, naj se opra- viči, kako je porabil omenjeni denar. Baiaijev odgovor nam ni znan.
Dolgotrajne beneike in tnrike vojske so zelo izprasnile aostrijske denaruice. Zlasti kralj Ferdinand I. je bil u ved- nib denamih stiskab, ker je mnogo potrosil n svojem priza- devanji, da bi se uterdil na ogerskem preitola. Oa bi dobil potrebnega denaija, dajal je u najem in zastavljal svoja po- sestva in deržavna gospostva, po raznih deietah. Tako se je godilo tudi na Ooriikem. Med drugim zastavil je Ferdinand okoli L 1525 boliko glavarstvo in dobodke gradu u boUki soteski za 4000 goldinarjev, gospostvo tolminsko pa za 5280 goldinarjev. *) Sodstvo u Kobaridu in okolici je podelil oe- sarskemu kamomiku grofu Hermesu Purliliornm et Brunerae (ta rodoviua ae je imenovala pozneje Porzia) ter njegovim drugovom Erazmu Bartoldu in Valentiju Talvasouu. To podelitev je poterdil tndi nadvojvoda Ka- ro! u Gradcu 23. julija 1588. •*)
O priliki zastavljenja imenuje se Tolminsko pervikrat , gospostvo' (Herrschaft). Pod to besedo moramo razumeti vse one pravice, posestva in dohodke, katere so imeli nekdaj
Cbrijarhi kot deželni knezi na Tolminskem. Z deželsko ob- tjo dobili so austrijski vladarji tudi vse one patrijarhove pravice in dohodke, ali takoimeaovano gospostvo. To gospo- stvo zastavil je cesar Ferdinand, kakor smo videli. Komu ga je zastavil, tega nam viri ne povedo. Ali dopuUeno je slu- titi, da je bUo tolminsko gospostvo zastavljeno Dornber- g o m, ki 10 86 bili ie u X¥. stoletju na Tolminskem naaetili.
■) Ob«rlsitiier, Oecterraioki Finuuen and KriM;tweaen iiator Pw- diDAod I., u ArohiT f. oeater. Geiohichts^ueUen, XXII. fg. 100.
- ) Ptepii dotifin« liatins «e nabi^A a grofoTakam arUn m Tol-
,y Google
_ 91 — Krog I. 1650 odvzeli so Doroteji Dornber^, hčeri Rftj- munda Dornberlkega, dedoTno pravioo na posestva a Tolmiau u korist njenih bratrancer Fianca, Maksa in Vida, sinov Rf^mundovega brata Erazma. Ta je bil poglavar go- riški n oskerbnik kranjski ter je sprejel 1. 1520 pokloa go- riških stanov a imenu cesarja Karla "V. ia brata njegovega Ferdinanda. France in Yid sta bila večkrat poslanca Fer* dinandnva ter sta upravljala skozi mnogo let goriSko grofijo. Francov sin G aS p ar je bil posIaniSki tajnik pri svojem stri- cu Vidu io njegov sio Gaipar Vid postane i. 1607 tolmin* eki gl&var in grof, kakor bodemo pozneje videli.
Dornbergi bo tolminsko gospostvo raziirili in pomnožili s tem, da so pridobili mnogo posestev in pravic, katere so imeli poprej tolminski plemiči (ie Formentioi, Locatelli in Zucco obderžali so tudi ie pozneje svoja posestva). Tako so Dornbergi počasi združili u svojih rokiib vse one pravice in posesti, ki so priSle pozneje u roke Breanerjev in Coro- n i n o v. Dornbergi so oskerbovali večkrat tudi glavarstvo u Tolminu, t. j. vladali in sodili bo deželico u cesarjevem imenu. Zato bo kmalu počeli smatrati poglavarstvo in go- spostvo kot dve neločljivi oblasti, dasiravno sta bili ie iikoBl celo XYI. stoletje navadno ločeni.
Izmed tolminskih glavarjev XVI. stole^a imamo omeni« ti nekatere važnejše može, ki so izverstno skerbeli za. sebi izročeno deželico in branili njene pravice. Med temi je bil nt^prej Mihael ITeahauser (ali „d<! Neubans", t. j. No- vigrad u Istri), tolminski glavar 1. 1519—1523. Njemu so bile tcrn u očeh prevelike pravice, katere je imel Čedadski kapitul po Tolminskem. Spoznal je, da so te pravice na ve- liko škodo cesarski denarnici, pa tudi nevarne austrijskt vla- di, ker se ž njimi iiri tuji upliv io duh na cesarskih tleh. Zato »e je začel Neuhauser šiloma ustavljati izverievanju ka- pitalskih pravic po Tolminskem. "Si mu pustil naddijakonske oblasti izverievat, Se manje pa nabrano desetino iz dežele iz- važat. Zato se je pritožil kapitul pri tedanjem nadvojvodi Ferdinandu, kot notranjeaustr^skem vladarju. Ta pi&e 21. maja 1523 iz InDsbrucka preustrojitelju Kranjske in Goriške, Erazmu Dornbergu, ter Nikolaju a Turri, glavarju, in Gaiparja pl. Rioheriis, podglavarju u Gra- dišči, a^ stvar preiSčejo in kapitulu dfyo popotno zadostenje, kakor je bil cesar Maksimilijan zapovedal. da se ne sme cerkve- no promožei^e po nikakem jemati ali prikrajievati. *) Ker
- ) LUtitiB n giofovskem arhiTu n Tohnina u ibirkl od 1698.
,y Google
— 92 — je kapitul videl, da ima močno zaalombo pri samem vladarju, prederzQil se je toliko, da jel. 152HNeuhauseria celou Čedad pozval na odgovor. Ali za ta poziv se glavar izvestoo ni zmenil.
Za N'euliauserjem bil je jeden važnejših tolminskih gla- varjev Bonaventura d'Eck (Egkh von Ungrispach) u le- tih 1530 — 1541. Njegova rodovina je gospodovala u Kanalu (od 1. 1511) in od tod si je pridobila laatine tudi na Tol- minskem, Bonaventurin namestnik in podglavar tolminski bil je Jurij d'Egk, morda njegov brat, ob jednem glavar go- riSki. U letih 1538 do 1540 je oskerboval Tolminsko (u Bo- naventurinem imenu P) tudi Nikolaj a Turri, glavar gra- diččanski, maranski in bollki, potem namestni glavar goriiki. tako da je zapovedoval ekoro po vsej goriSki grofiji. Ko je 1. 1532 kuga po Štajerskem in Koroškem tako razsajala, da je več ljudi za njo pomerlo, nego pod turškim mečem, nale- ze goriški stanovi Bonaventuri, naj zapre in skerbno varuje vse prehode u deželo, zlasti pa boHko sotesko, da ne bo nikomur mogoče u deželo priti. U Kanalu so postavili straže, ki so imele nalogo zabraoiti občevanje med Tolminom in Gorico,
Ob času Eckovega vladanja bile so slabe letine in lakot je večkrat žugala. Ako je kapitul svojo žitno desetino iz de- želice odpeljal, moralo je ljudstvo od daleČ pripravljati si ži- veža, ali pa ga niti ni moglo najti. Tudi za gradsko posadko u Tolminu, ki je bila u XVI. stole^u Se precej znatna, tre- balo je mnogo žita. Zato je začel Eck zabranjati izvožnjo Ži:a s Tolminskega, predno bi se deželica ž njim za potrebo preskerbela. Iz tega so nastali dolgotrajni prepiri s kapitu- lom, zlasti ker je ta glavarja Se dolžil, da se utiče tudi a njegovo duhovsko sodstvo. Še le 8. aprila 1538 se je Eck pomiril in pogodil s kapitulom u pričo Hieronima pl. At- t i m i 3 a, podglavarja goriškega, Konrada pl. Orzona, Ga- šparja de Lanteriis (Lanthieri), Bernarda de Rab- bata, Otomarja Neuenhauserja, Frančiška d' Ech in Antona Papeža, Usledi te pogodbe morati so kapitu- lovi pobiralci desetini (nagentes") vse po Tolminskem nabra- no drobno žito u deželici obderžati do sv. Jelarja (in Tacija- na, 16. marca), da je labko vsak glavarjev podložnik čez zimo kupil žita po ceni, ki jo je imelo ob času kupa. Kar se pa debelejšega žita tiče, to so smeli pobiralci u Čedad odpeljati, kader jim je bilo drago, le ako ga je glavar potreboval za uzderževanje gradu u Tolminu, morali so mu ga pobiralci od- stopiti ali vse, ali nekoliko in to po dnevni ceni. ^) Konečno
,y Google
je glavar še obljubil, da se bode skerbno varoval utikati se u dahoveko sodstvo kapitulovo, ako ne bodo poali spadali pred njegovo sodaijo, in ako mu ne pride od cesarja drugo povelje.
Ali kapitulu so postale te pogodbe u kratkem nadležne 10 skuial se jih je otresti. Zato je moral glavar (goriški in) tolminski 27. februarja 1540 zopet ukazati, naj se žito ne iz- važa prezgoda s Tolminskega. Razen tega odstrani tudi neke nerede pri pobiranju desetin in določi natanjko mero, po ka- teri se ima žito pobirati. *)
U tem zmialu je deloval tudi Eckov naslednik u glavar- stvu tolminskem Franc Tburn (,a Turri, Valsassina et S. Crooe, dominuB Vilesse") 1542—1558. Bil je ta ob jednem glavar goriSki in tolminski. Na Tolminskem so bili njegovi namestniki: Andrej Orzoner (d' Orzon) 1547— 1550, Kon- rad Orzoner 1553 — 1556 in Jakob Orzoner 1556— 1558. Čedadski kapitul je bil upeljal za žito nove, veče mere, kakor so bile prejSnje na Tolminskem navadne, ki so Me narejene po uzgledu starega mernika (pisinale), katerega so u Tolminu hranili. Temu se je pa glavarjev namestnik, Andrej Orzoner, močno upiral in tako so nastali veliki pre- piri med njim in kapitulom. Po dolgem prizadevanju in pri- govarjanju BO bili ti prepiri poravnani u Gorici 20. februarja 1549 pričo godiko - tolminskega glavaija Franca Thuma ta- kole: Nove mere se imajo odpraviti in druge pravične nare- diti po uzgledu starega mernikaj zaznamovati se imajo a pe- čatom in izročiti u javno porabo. Pravičnost novega mernika morajo s prisego poterditi tolminski plemiči u pričo nekaterih starejših kmetov iz tolminske okolioe. ^) Dalje je moral pod- glavar obečati, da ne bode nikakor oviral pobiranja desetine po Tolminskem, in da se bode deržal Eckove pogodbe od 1. 1538 glede načina in Časa odpeljatve žita b Tolminskega. Obe- Čal je tudi podglavar, da Be ne bode utikal u duhovsko sod- stvo kapitulovo. Kapitul pa se je nasprotno zavezal, da ne bode kaznoval duhovnikov za njih prestopke pervi, drugi in tretji krat z odstavljenjem ali izobčenjem, nego le z denarni- mi globami. Po tretjem prestopku pa sme kapitul ostreje ka- zni rabiti in, ako je treba, tudi svetovno oblast soper oje u pomoč klicati.
Ob istem Času so poravnali tudi prepir med kapitulom in grofom Franoom Thumom. Ta je bil krepek, brezobziren glavar in braoitelj deželnih pravic. On je miidil, da pripada u njegovo oblast nadzorovati cerkveno premoženje) soditi za-
- ) LiBtma a kapitulOTem arluTD u Čedadu med toltninskimi p
,y Google
— 94 — konske prepire in župnike imenovati. Thurn je naznanil ka- pitalu, da ne bode za naprej nobenega župnika priznal, ka- terega ne bo austrijika vlada za imenovanje predložila, da ne bo puetil nobenemu od kapitula imenovanemu župniku po- svetnih dohodkov uživati, dokler mu on ne izroči posestva teh užitkov.
O vsem tem piitoži se kapitnl do cesarja Ferdinanda. Ta izbere za svoja pooblaščenca gradiStSaoskega glavana Ni- kolaja a Turri in biljanskega župnika Janeza Nutri- «!a, da stvar preiSčeta in razsodita. Ta odbranca skleneta 29, aprila 1553 u Gorici: prvič, da ima kapitul ali njegov nad- d^akon pravico po Tolminskem cerkveno premoženje osker- bovati in o njem rathine sklepati, pa da mora pri taki pri- ložnosti kot nadzornika poklicati tudi glavarja tolminskega, ali njegovega namestnika; drugič, da ima kapitul vso pravico na Tolminskem duhovnike postavljati usledi starih običajev in predpravio, pa da mora dati novoizvoljenemu piemo na tol- minskega glavarja, da ga ta upelje u posest svetnih užitkov; tretjič, da se ne sme tolminski glavar aii podglavar čisto nič ntikati u cerkvene in zakonske pravde, ter da ne' sme duhov- nikom braniti, ako hočejo svoje tožbe in pravde (tudi posvet- ne) pred naddijakQnom razpravljati, kakor je bilo to že po- gojeno med kapitulom in Andrejem Orzonerjem. *)
Ukljub tem jasnim določbam se ni povernilo sporaznm- Ijenje med kapitulom in tolminskim glavarjem. Že 2. augu- sta 1550 se je pritoževal kapitul, da ga Andrej Orzoner ovira u izverievanju njegovih duhovskih pravic. 3. augusta 1553 uzame Konrad Orzoner kapitulu nekaj žita za potrebe tohnin- minskega gradu (z izgovorom „si come li precessori Capitani han tolto').**) Se ve, da je dalo to povod za nove pritožbe.
ISa bolje se nf godilo kapitulu pod naslednjim glavar- jem tolminskim Jurjem della Torre 1563 do 1589, Ta je bil sin Franca Thuma (Torre) in je vladal poleg Tolmin- skega u očetovem imenu tudi grofijo goriSko (ter je pozneje sledil očetu kot goriški glava^. Po uzgledu svojega očeta skuial je tudi on prikratiti pravice čedadskega kapitula. U tem smislu je postopal njegov namestnik, podglavar tolminski Sigmund baron Egckh in Ungrispach. Kapitul je, se ve da, zopet iskal pomoči pri notranjeaustrijskem vladarju, nadvojvodi Karlu. Ta podlje 26. novembra 1569 iz Gradca pismo tolminskemu glavaiju, da ne sme nikakor kapitulu bra-
,y Google
niti dwetine pobirati po Tolminskem, in da, 6e potrebuje žita za ozderžeraiije tolminskega gradu, ma je kapitul prepusti po nizki ceni, kakor je bilo to pogojeno za Časa barona £cha. *)
Izmed bolikih glavaijev Xyi. stoletja omenja se nam samo jeden: Herman Grienhoffer (Grienhover) 1631 — 1541, ki je bil ob jednem tudi poglavar in vojažki naSelnik a Maranu. Stanoval je sdaj tu, zdaj u bolfikem gradn. Ali ta Be nI protivil kapitulu, kakor tolminski glavarji, marvei podpiral ga je proti upornim Boldanom, ko so se ti 1. 1539 prepirali th svojim nepriljubjenim župnikom Gregorjem.
Koncem Xyi. 8toleQ'a zadobi tolminski glavar popolno neodvisnost od goriikega. Ta neodvisnost je bila pripozua- na s tremi odpisi notranjeaustrijskih vladarjev, t. j. od nad- vojvode Karla 10. decembra 1574. ter od nadvojvode Fer- dinanda n. 14. marca 1599 in 19. julija 1600. Tolstoje poterdil tndi cesar Ferdinand m. 19. oktobra 1644. Od- visoost tolminskega glavaija od goriikega je bila po zdaj samo po imenu, u resoici se ni smel goriški glavar nič atikati a pravosodje tolminskega. Poslednji je imel sploh tisto neod- visno veljavo, ' kakor gradiičanski ali bolidi.
Tudi XYII. stoletje naSe zgodovine začenjajo prepiri s BeneSani. Ker ni bila meja terdno urejena, ni m&ajkalo za to nikoli povoda in Benečani so znali vsak tak prepir za se porabiti. Prepričani so bili, da mora QoriSko prej ali slej u njih klobuk pasti, kakor zrela hniSka. Zato so tudi iz majh- nih prepirov napravljali velik hrup in iskali nzroka za vojno.
Jednako upanje do Tolminskega pouzdigovalo jim je morda to. da je bil u začetku XVU. stoletja tolminski gla- var (}ai|>ar Formentini (1598—1606?), načelnik tolmin- skih plemičev, izrastel iz tiste rodovine, ki se je bila sto let Soprej tako prijazna skazala beneški republiki. Ali 1. 1607 ob) tolminsko glavarstvo Tid GaSpar Dornberg, kate- remu je bilo tudi tolminsko gospostvo zastavljeno. Od te- daj naprej pa do I. 1848 bilo je tolminsko glavarstvo in go- spostvo vedno združeno u jedni roki.
Zaradi pretečega obnašanja BeneČuiov bili so mejni pre- bivalci tolminski zelo nznemirjeni. Natomo je, da so iskali zavetja pri svoji gosposki u Tolminu. Borjanci in Sedljani so ■kozi sto let mimo uživali od vojvode Bninsviikega podeljene jim predpravice. Ko sta pa u začetku X'VII. stoletja požar in bolezen med njimi hudo razsajala, i^ubili so doti^o listi-
- ) PrepiB listine u tolminski cbirki od 1. 169S.
,y Google
— 96 — no. Zato 80 ee obemili njih odborniki Štefan KraČina, Peter Prunter in Lorenc Hentc s proSnjo do nadvoj- vode Ferdinanda 11., da bi jim blagovolil poterditi one stare predpravice. U tej proSnji se sklicujejo na zvoatobo in uda- nost do cesarske hiše, obečujejo, da tudi za naprej ne bodo gledali ne na premoženje ne na kri, kadar bode treba to najskrajnejšo breginjsko (borgainisch) mejo braniti proti Be- nečanom ; zadnjič opomnijo &e to, da, ako se jim ta njib proi- nja usliči, bodo se tudi drugi njih sosedi podali pod austrij- sko oblast, ker bodo videli, kako blagodušno poplačuje ona udanost svojih podložnikov. •)
To prognjo poilje gradka vlada 2. juliJH 1614 u Glorico glavaiju Janezu grofu Porzia in Brugn«ra, dajou po- razumljenju s tolminskim glavaijem presodi in potem svoje mnenje o njej izrazi. — Kako je bila ta prošnja rešena, tega se ne ve; ^i težko da povoljno za prosilce, ker so bile bor- jansko - sedelskfl predpravice nasprotne grofovskemu in vladi- nemu dobičku.
Povod drugi benevanski vojni so dali pred Turkom na austrijsko zemljo pribegli Uskoki. Ti so se pečali a pomor- skim roparstvom in zelo nadlegovali beneško kupčijo na ja- dranskem morju. Ker jih Ferdinand II. ni hotel preseliti od morskega obrežja pri Senju na HerraŠkem u notranjo de- želo, začeli so Benečani 1, 1616 vojno proti austrijskun po- sestvom u Primorju. Za svojega vojskovodjo na Goriškem imenuje cesar generala Trautmannsdorfa.
Hitro u začetku druge beneške vojske nameravali 80 Benečani pod vodstvom lektorja Savorgnana ~udi Kobarid posesti, ali spodletelo jim je (januaija 1616). Austrijski ge- neral Trautmannsdorf je sprevidel važnost Kobarida in poslal znatno posadko tjagori, da bi zavarovala pot pomočni- kom, katerih se je nadjal s KoroSkega. Pomoč je tudi u re- snici prišla, ker Korošci ao mu poslali oddelek lovcev. Ali strah pred Benečani je bU tako velik, da so morali konjiki spremljati ta oddelek na iyegovem potovanji. Nevarnost, ki je takret u resnici pretila, izpozna se iz tega. da so bili Be- nečani tudi na Koroško proderli, Tarviž posedli in žugali celo Beljaku.
To je Benečane oserčilo, da so poskušati zopet Kobarid napasti (augusta 1616). Načelnik Erizzo zbere a Čedadu lepo število vojakov (med temi tudi mnogo Slovencev iz če- dadske okolice) in pridere do Kobarida. Tu je stala posadka,
") Prepis te piolnje se nahaja n grot aihim n Tolminn.
,y Google
ki je gtela skoro 1000 pešcev ia 500 Demških koDJikoT, ra- zen tega pa Še domaČe domobrance. Austrijci so bili poBta- vili tabor in ga uterdili z okopi. Ko so začeli Benečani stre- ljati na te okope, eplaSili so se konji In prouzročili veliko zmešnjavo u taboru. Zato predobijo Benečani u kratkem času okope in posedejo Kobarid. TJ svoji jezi zažgejo terg, tako da je večina hiš pogorela. Iz Kobaiida podajo se zmage pi- jani Benečani proti Tolminu. Ali tu bo našli velik odpor pri posadki podpirani od domačih stanovnikov. Keprestano stre- ljanje a tolminskega gradu prisililo je Benečane, da se venie- jo nazaj u Kobarid.
Tu so se utaborili u okopih, katere so bili Austrijci za- pustili, in so začeli uterjevati bližnji hribček Sv. Antona. Da bi ne mogla priti več pomoč Trautm&nnsdoriit s Koroškega, pokvarili bo predčisko cesto in poderli celo most Čez SoČo. *) Trautmannsdorf je dobro vedel, kolika nevarnost mu je žu- gala od te strani, ker sedaj mu je mogel sovražnik za her- bet priti po kanalski ceBti. Zato je nameraval Kobarid Be- nečanom oteti, ali imel je premalo vojakov. Vendar se je bila med sovražniki raznesla novica, da se je Trautmannsdorf podal u Kobarid. Zato je beneški vojskovodja Friuli hitro poslal zdatne pomoči Erizzu.
Strah pred Benečani je bil povsodi neizmeren, pa tudi razdraženost čez nemirnega soseda velika, ne le po vsem Tol- minskem, nego po Goriškem sploh. Cllavni boji te vojne so BO bili okoli Gradišča in ob desnem bregu Soče proti Gorici
Za svojega namestnika postavijo Benečani n Kobaridu Lorenoa Tadisa, Erizzo pa se verne k vojski na Frijul- sko. Da bi se Austrijci maščevali za beneško pustošenje po Berdih, zapove Trautmannsdorf tolminskemu poglavarju, naj napade bližno Benečijo. Zato zbere Tolminski glavar Ga- , špar Dornberg 24. februarja najserčnejie prebivalce iz okolice, zdmži jih s peščico vojakov, ki so se nahajali takrat u Tolminu, in se odpravi ž njimi na!d Čedad. Na. poti požge nekaj beneških vasij in upleni mnogo živine. Ali proti Če- dadu samemu ni mogel nič opraviti, zato se je vernil nazfy na Tolminsko. Da bi se taki napadi še drugib^t ne ponav- yali, okažeta Frančišek Martinengo in Ferrante de BoBsi, katera je bil senat po nesrečnem obleganju Gradišča poslal na austrijsko mejo, saj se sezidata dve terdnjavici med Čedadom in Kobaridom.
- ) Bith, Hiatoria delle guerre del PrinH Trieste 1629), lib. IV.
PK. ISB— 144.
,y Google
Bflueiki nameatnik Tadini nI bil tako serčeo Tojsko- Todja, kakor Erizzo. To ae je zlaati pokazalo 1. aprila 1617, ko BO hoteli Benečani Kanal uzeti in tako pretergati srezo med Tolnuaom in Gorico. Po načertu bi bil imel Tadini ob iatem Čaau po ceati od Kobarida in Tolč oa Kanal udariti, ko bodo drugi beneiki rojaki od Marije Celja in Oorenjega polja Kanal napadli. Ali Tadini ai oi upal tega izpeljati ia zato neso mogli Benečani Kanala osTojiti.
Slednjič se je sklenil po francoskem posredovanju mir a Parizu 6. septembra 1617, kateri je bil poterjen u cesaije- vem imenu u Madridu 26. aeptembra iatega leta. Bene&ani neao dobili ni ped goriškega aveta. Vse njih preuzetne nade 80 bile uničene in aprevideli so, da se ne da ialiti z vlado, katero podpira domoljubje in požertovalnost prebivalcev. Od sedaj naprej so pustili Benečani Austrijo pri miru, ker njih moč je vedno bolj slabela in pelala.
Ko je tako minula zunanja nevarnost, začelo je u de- želid nevarno vreti med ljudstvom. Tolmind eo bili od nek- daj aamoglavni, termasti in upornega duha ; ta^o vsaj so jih opisovali njih tolminski načelniki. Že I 1542 ao ae puDtali Tolminci o priliki, ko so urejevali davčno knjigo in ko so bili po vsej deželi povečali davke. Tudi glavar Gafipar Formentini je imel opraviti s Tolminci 1, 1605. Tolčani 80 se ustavljali grofu in mu neao hoteli plačati novih davkov. Zato pa jim je dal grof zapleniti živino. Ali ToKSani ao se pritožili pri vladi u Oradcu. čeravno se je Formentini nas- proti temu zagovarjal, vendar mu je vlada naložila, naj ne prenagli svojih dejanj, in naj pravično postopa ah svojimi podložniki, da se ne bode mogel nihče pritoževati. *)
Mnogo nevamejlipa je bil pervi tolminaki ^punt" I. 1627. Takrat je bit začel grof zahtevati davek tudi od gDOvin", t. j. novoiztrebljenih njiv in senožetij. Temu pa so , se kmetje močno upirali. Tudi neso bili zadovoljni, da je ^f mesto nekaterih robot terjal plačilo u denarjih, in da je ustanovil novo mitnino na vino. Izvestno je kmete verhu tega lazborila tudi ostrost grofovih uradnikor, ki so te nove davke brez usmiljenja izteijevali.
Se ve, da ae ni manjkalo oseb, katere so znale to ne- zadovoljnost netiti in ljudstvo nagovarjati k upom soper nje- govo gosposko. Taki Suntarji so aklioovali skrivaj Ijudake zbo- re in pri teh imeli do ljudstva neteče in razburjajoče govore. U takih zborih bo se dali Jurij Kobal, Lenart Golja
- > Listin« n grof. arhivn u Tolminu.
in le nekateri drugi volit za poslance do vlade, (!eS da bodo oni prosili za odpravo vinskega davka in za poterjenje starih podložniSkih pravic. Zdi se. da so tudi nekateri duhovniki ljudstvo učili, kako naj se grofu upira, posebno taki, ki so imeli kerčme po svojih hiiah.
Kakor voditelji drugih kmečkih puntov po Sloven- ekem, tako ao tudi tolminski šuntarji pobirali od kmetov po- seben davek za puntske namene in so razdelili na vsakega posestnika denamo naklado. Ali nabrani denar so tolminski vodite^i večinoma le za se porabili. Tak voditelj je bil To- maž Kragiilj (EhraguU), ki je očitno na tolminskem tergu k zbranemu ljudstvu govoril in ga Suntal. Pravi voditelj vse- ga upom pa je bil Jarnej Maurič. Ta je ljudi najbolj Suntal, okolo sebe zbiral in jih podpihoval proti grofu in nje- govim uradnikom. On je tudi pobiral od ljudi puntsko na- klado.
Glavar Dornberg naznani, se ve da, ta dogodek no- tranjeaustrijski vladi u Gradcu. Na to poSlje cesar Ferdi- nand n. posebno komisijo u Tolmin, ki je začela na licu mesta zakonito preiskavo (sOrdentliche Inguisitions- Procesa"). Njen pervi nalog je bil, razne pritožbe sprejemati, zagovar- jarga poaluSati. zlasti pa začetnilce upora in glavne iuntarje preslikati. Dornberg je, se ve da, tožil svoje podložnike zlo- čina ustanka (punta); nasprotno pa so se podložniki pritože- vali o stiskanju in nepostavnem izterjevanju desetin od strani zemljiškega gospodarja. Ko je komisija svoje delo doverSila, poslala je svoje poročilo notraujeaustrijski vladni in dvorni kamori u Gradec.
Usledi tega je odločil cesar u Gradcu 26. februaija 1628, da morajo tolminski podložniki od novin, katere so po- samezne občine po 1. 1600 ukljub gosposkinim prepovedim iztrebile, in tudi od tistih, ki so Že u urbarju zapisane, od katerih se pa do zdaj še ni nič plačevalo, svoji postavni go- sposki, t. j. baronu Dombergu, odrajtovati vse desetine in ro- bote, kakor bode to posebno pooblaščen komisar primemo in pravično odločil. Vendar pa se imajo te novine u urbarju posebej zaznamovati *) in za naprej ne sme nihče oovin tre- biti, dn^ače bode kaznovan telesno. Dalje so dolžni tolmin- ski podložniki dajati vsa plačevanja in robote baronom Dom- berškim, kakor so u urbarju zaznamovane, in kakor so jih že od nekdaj dajali tolminskim ^avarjem. Cesar je spoznal Dorn- bei^a za nekrivega glede dolžitve o zatiranju svojih podložnih
- } To se je tudi zgodilo, kakor se vidi iz urbarja za 1. 1633.
,y Google
— 100 — in zf^j^otovil ma prsTico, da sme kakor dmgi zemljifiki gospo- darji robote in ablŽDoati za groforsko kuhinjo (.Enheldienst") primemo premeniti m deoareka plaJSeranja. Podložniki pa ima- jo pravico svoje pritožbe (,gTaTamina)soper groforske urad- nike ulagati na postavnem mestu.
Potom sledi kazen za Suntarje in voditelje apora. Jurij Kobal, Lenart G^olja in njih dnigovi zaslužili so sieer cesarsko nemilost in za uzgled drugim prav ostro kazen. Toda cesar jih pomilosti in le obsodi, da morajo srojo gosposko za od- puščanje prositi, stroike komisije in nekatere terjatve Doin- bei^T poplačati, ter po krivem iztenani denar ljudem po- verniti. Kragulju nfy se uračuni za sazen že prestam zapor in naj prosi tum on JDomberga za odpuSčanje. luLurii pa mora pOTemiti od podložnikov nabrani denar in za vselej zapustiti goriiko deželo. Kot glavni upornik bil je tore iz domovine pregnan (^bandisirt"). Zadnjič je bilo ostro zabranjeno, da se kmetje ne smejo veČ zbirati brez gosposkinega dovoljenja, drugače bodo kaznovani na telesu in na premoženja. *)
Iz tukaj navedenega se vidi, -ia kazen za pnnt 1. 1627 oi bila posebno velika, in da se tore tudi pnnt nf bil posebno nuiiril med Tolminci. Premalo zagotovljene pravice pred. go- gpodarjevim nasilstvom in nekatere od njega npeljane novosti eo bile glavni uzrok kmečkega nemira. Ko bo pa bili ljudje bolje podučeni, pomirili so se in ndali u nove davke.
Tudi s če^dskJm kapitulom imel je Dombei^ svoje prepire. Novi gospod Tolnunskega je težko prenaSal zraven svoje ie drugo, skoro mogočnejSo oblast na Tolminskem. Za- to se je prizadeval kapitulove predpravice kolikor mogoče omejiti in svoj upliv povečati. Iz tega uzroka pritoži se ka- lutul do cesa^ Ferdinanda 11., da Doraberg neče u novo upe- hati župnika Vicentina, katerega so bili Cerkljani 1. 1629 sirovo izpodili; da nadleguje kapital pri pobiranju desetin, in mu zabranja izvažanje žita, katero se ni do sv. Jelarja u Tol- minu prodalo; da zabranja desetino po sv. Jurju oddajati a dtmaru tistim, ki jo do tedaj niso plačali n bls^, kakor je to stara navada; da se nekoliko časa sim kapitulu izroČqje dabo in meSano Žito ; da so začeli grofovski uradniki, ki po- birajo žito za kapitul, od nekoliko časa sim zahtevati po SO cesarskih zlatov za svoj trud, (zato prosi kapitul, naj bi smet imeti svoje lastne pobiralce, kakor jm ima hidi rosački opat); da glavarski pobirači ostajajo več let z desetino na dolgu, in
- ) Original te ruaodbe le nah^k u graiki registratnri, a prepis
n grofovikem arhivu n Tolminn.
,y Google
— 101 —
da kapituloTO j^to za se porabljajo, kakor bi bilo občinsko blago.
Qiei& na vae te pritožbe sapove cesar Dombergu 28. oktobra 1630, naj nemudoma upe^e župnika Vicentina, ter mu vae oduzeto blago poreme in vso Škodo poplača, (objed- nem naj pa tudi poroči, zakaj je bU Vicentini izpojen); naj ne nadleguje kapitnla in mu ne brani izvažati žita, kadar in kamor mu je drago; naj se derži stare navade, da kdor nI SToJe desetine do sv. Jurja oddal, plačati mora za njo dotičuo ceno; da se mora kapitulu lepo žito oddajati, in da se mora tore zmerom poprej kapitoloTemu namestniku pokazati; naj grof odpravi norost, po kateri se plačuje 30 zlatih gUvarakim pobiračem, in naj poroča s kako pravico so njegovi uradniki to upeljali; naj odstrani vse nestavnosti gled^ priderževanja kapitulovih desetin. U ostalem naj stori grof vse, kar je prav in naj ne nadleguje kapitula ter mu ne dela napotij z upe- Ijevanjem novoetij, nego naj skerbi, da se mu ohranijo vse njegove predpravice.
Ali Domberg je bil prepričan, da kapital sega predaleč n srojib zahtevah, in zato nf maral hitro izverSiti cesarske za- povedi. Zato se kapitul 1. 1631 z nova pritoži aoper grofovo nasilstvo. Na to odgovaija cesar 2. maja 1S31, da je bil že 2. oktobra prejšnjega leta zaukazal, naj se vsa ta stvar prei- šče in kapitulu pravica stori, da se mu ne bode več treba pritoževati soper vedno kračenje njegovih privilegij. Da bi se tema u okom priSlo, odloČi cesar, da ima vsakratni goriSki glavar biti ona inštancija, kateri naj se podajajo vse pritožbe od obeh stranij, ter, ko bi on ne mogel, ali ne hotel prito- žeb spiejeti, glavar gradiSčanski iu vojaSki polkovnik u Oo- rici. Tem zapore tore, naj u vsem zadosti terjatvam čedad- skega kapitula, katere so opravičene usledi njegovih starih predpravic. Oni naj tudi po pravici reSujejo prepire med bol- Škim glaraijem in kapitulom. Važnejše in bolje zamotane stvari pa naj naznanjajo notranjeausti-ijski vladi. *)
Dorubergi so vladali malo časa na Tolminskem. Zadnja potomca te nekdaj mogočne rodovine sta bila Earol Dorn- berg in nai OaSpar vid, dedni kamomik pokneŽene gro- fije goriSke. Ker ni imel nf jeden nI drugi pravnih možkih naslednikov, obljubi cesar Ferdinand II. gospostvo in glavar- stvo tolminsko že 1. 1626 Maksimilijanu Breuner-ju, baronu u Stdbingu, Ernauu iu Kammersteinu, dedne- mu kamomiku u Austriji pod Anižo. ter njegovim pravnim
- ) Liatins se nahaja n zbirki kapitulovih privilegij o
— 102 — možkim dedičem, in to zaradi posebne zvestobe in njegovih zaslug za cesarsko bišo. Eo umerje 1. 16S3 Vid GaSpac Dom- berg, prosi Breuner še jedenkrat cesarja za omenjeno pode- litev, sklicovaje sena popreJSnjo obljubo. Ker je bil po smrti Dornbergov zopet cesar pravni gospodar Tolminskega, izpolni Breunerju prolnjo zaradi njegove posebne zvestobe in skerb- nega službovanja, zlasti pa zaradi natančnega oskerbavanja pred kratkim podeljenega mu predseduiStva pri uotranjeau- strijski dvorni kamori u Gradcu.
Tore podeli cesar u Gradcu 15. septembra 1633 Hak- similijanu Breuaerju ia ujegovimmoikim postavnim na- slednikom kot ^beneficium" gospostvo in glavarstvo tolminsko z vsemi njegovimi dohodki, viio in nižo sodnijo, ribarstvom, občinami, gozdi, regaliji in z vsem, kar k njemu spada, kakor je je posedoval baron Domberg. U podelilnem pismu obljubi cesar, da hoče on sam iz svojih stroškov u mirnem in vojsk- nem času skorbeti za potrebne vojake kot stražnike u pre- važnem mejnem gradu soper Benečane (t. j. na Kozlovem robu).
Cesar pa priderži-za se (t. j. za cesarski erar) tolminske gozde, ki so bili že pod Dombergom ločeni od glavarstva in gospostva, ter podrejeni gozdnemu uradu za Frijulsko u Go- rici. Domberg je imel pravico iz njih potegovati samo po- treben les za kurjavo in zidanje in čez to potrebo nI smel sekati. Ker je pa Breuner cesarja prosil, da bi tudi gozde pridružil njegovemu beneficiiu, zato mu dovoli Ferdinand, da sme iz tolminskih gozdov pobirati vsa suha in odpadajoča der- va, pa tako, da ne poškoduje gozdov, nego jih obdeiži u do- brem stanu, da bode vedno mogoče iz njih dobivati potrebne- ga lesi za vojaSke namene. Odpadajoče vejevje sme tore Brenner rabiti za žganje oglenic, ali za kar se mu bode ko- ristnejše zdelo, toda vedno le z vedenjem gozdnih nradoikoT a Goi'ici in proti plačevanju določene takse.
Breuner mora nadalje za to skerbeti, da bodo tolminski podložniki vedno pripravljeni za potrebna dela {„Saubfahrten') a idrijskih rudnikih, kader bode to zahteval idrijski oskerbnik {„Verwoaer), se ve da le proti primernemu plačilu, kakor je to navadno tudi a drugih deželah, kjer se rudniki nahajajo.
Slednič priporoča cesar Breunerjem, naj ostanejo vedno zvesti cesarski hiSi, naj trezi cesarskega dovoljenja niČ ne pro- dajajo, tudi naj nikakor ne dopuSČEgo, da bi kedo kaj odter- gal od tolminskega glavarstva, .posebno pa Benečani ne". Sploh naj izpolnujejo do cesarja in njegovih naslednikov vse one dolžnosti, koje so dolžni vazali svojim gospodarjem. Ka-
ivGoogIc
~ 103 — dar pa izmeije prari možki rod BrenneijeT, takrat naj pripis de Tolminsko zopet ceBarju, da on po svoji vo^ji in previdno- sti razpolaga s tem dednim gospostvom in glavarstvom. *)
U soglasju s tem podelilnim pismom zapove gradka vla- da 20. januarja 1643 goriškemu glavarju grofu Francu Lau- thieru, naj naznani dedičem Dornbergovint, da predajo ur- barje tolminske glavarskemu administratorju Maksimilija- na Preinerju, ker so omenjeno gospostvo po emerti Doro- bergovi dobili baroni Breunerji.
Tako je prišlo Tolminsko u oblodt Breuoerjev (Breiner). Ali oni neso nikoli u Tolminu stanovali (uek baron Brenu^r je bil 1. 1653 kapitan teržaSki), nego postavljali so u naSi deželici le oskerbnike, ki so u njib imenu vladali in davke pobirali. Tak oskerbnik je bil 1. 1642 Janez Korbi6 (Hans Ehdrbitsch). Ta je imel prepire z bolškim glavarjem Jurjem Filipom Qero zaradi meje med tolminsko in bolško oblasto. Tudi ta meja je bila le bolj splošno zaznamovana in nikjer natančno dolot^ena.
Največi prepir je bil glede Cez-8o(Se. Ta kraj je spa- dal po glavnem urbtuju od 1. 1607 k gospostvu tolminskemu, n Bodnijskem obziru pa k glavarstvu bolikemu. Kajemnino od svojih zemljišč in posestev ter za ribarenje u SoJJi morali 80 plačevati CezsoJSani tolminskemu grofu. Po to najemnino pa je moral grof ali njegov namestnik sam hoditi in to pervo nedeljo po prazniku rojstva M. D., ko Je bil u Čezsoči sajem. Pri tej priložnosti moral ga je vaški 2upan sprejeti in pogo- stiti, kar 80 mu pa vaščani potem povemili. Drugi dau zju- traj Je pobiral grof najemnino in popoldne so volili novega župana. Vsak hišni gospodar Je stopil pred grofa (ali njego- vega namestnika) in mu povedal ^u uho" ime tistega, kate- rega je on želel za Župana. Ako sta imela dva jednako ^- 80V, odločil je grof s tremi glasovi za tiat^a, ki je bil qjema po godu. Tretji dan odšel je novoizvo^eni župan z osmimi priseženci u Boleč k tamošnjemn glavarju (ali oskerbn ku) in ta ga je priznal in poterdil s tem, da je novi župan prisegel njemu u roke. Tako se je vedno godilo po etarodavnej na- vadi,
Korbič in Gera se pogodita o mejnih prepirih 3. decem- bra 1643 takole: pervič, 6era priznava da Čezsoča pripada k tolminskemu urbarju, ali da sodstvo in apelacija tiče gla- vaijn bolškemu; drugič,- polovica ribonosne vode Soče do Je- lenjega roba (nasproti Serpenici) spada gospostvu tolmin-
- ) IsTiruik u Oroden, prepis u grof. arhifu a Tolminu.
— 104 ■— skemu ; tretjič, u ostalem naj obvelja meja, kakor je bila ure- jena 1. 1607; četertiČ, gled^ Bodnije FeteiiBtain od koba- ridskega mosta do potoka Faniz (Pouizp) naj ostane prepir nereden. SledojiČ si zagotovita oba glavarja sosedsko prija- teljstvo, dobro sporazumljenje in u sili uzajemoo pomoČ. *)
Gled6 sodnije „Poteastain" nam ni nič podrobnega zna- no. Grad tega imena se je nahajal u hribih nad Čedadom. Verjetno je, da je spadalo nekdi^' Teraovo pod njegovo ob' last. Drugi pa misI6, da je bil tudi med Kobaridom in Ter- novim grad istega imena na mestu, katero smo omenili gore str. 12. Naj si bo že kakorkoli, izvesmo je le, da so si to sodn^o u XVII. stoletju lastili bo1£ki glavaijl in jo tudi res- nično izverievall, čeravno so temu ugovaijali tolminski gla- varji. Ti so mislili, da imajo pravico do Tomovega, ker je ta kraj spadal vedno h Kobaridu, zlasti u duhovskem obiini.
Gore omenjeni Filip Jurij Gera je bil najvažaej^ vseh bolSkih glavarjev in je vladal svoj okrt^ blizu trideset let 1612—1643 (P). Rod plemeoitib Gera naselil se je okoli 1. 1371 iz uzhodne Frankonije (Ostfranken) na Koroško. Ttt 80 bili Gere poglavarji knezoSkofa bamberskega u Volfs- b e r g u in oskerbniki drugih bamberških posestev na Korolkem. Pervi tak glavar in oskerbnik je bil Jurij Gera, ki sije pridobil grad Strassfried (umeri je po 1. 1402). Pozneje so si pridobili Gere še druga posestva na KoroSkem in Aa- Btrijskem ter ustanovili bolnico u Beljaku, kjer so se večkrat mudili. Rajmund pl. Gera je bil od cesarja Rudolfa II. 5. decembra 1589 u baronski stan pouzdignjen z dovoljenjem, da ume njegov rod tudi za naprej le ime , gospoda" nositi u zna- menje svojega starega plemstva. Rajmund se je oženili. 1564 z Marijo Ano pl. Lembach in je umeri 1. 1607. Iz tega zakona porodil se je kakor četerti sin Jurij Filip, gospod na Strassfriedu in "VValterskirchnu, cesarski svetovalec in glavar bolški, oženjen z Magdaleno pl. Ficin, bivšo pridvorsko gospo. Sin tega zakona Jurij Rajmund je umeri u cesarski bojui službi 1. 1641. Ž njim je izmerla ta veja Ger. Ves rod je zameri u možkem pokolenju u sredi Xyill. stol e^ a.
Gerino delovanje na BolŠkero je bilo jako mnogoverBtno in uspešno. Najpoprej je znatno popravil in morda z nova prezidal bollki grad u soteski, kjer je on tudi navadno sta- noval. Ker terdnjavica nf imela vode, iskal je tako dolgo po špranjah bližnjega skalovja, da je zasledil studenec. Do njega
- ) Listina a grofoTskem arhivu a Tolminn,
,y Google
— 105 —
i'e dal napravit primerno pot in zavarovat ga pred aovražni- Lovim očesom, vainost novo učveričene terdojavice ae je po- kazala a drugi benedki vojski, ko je posredovala vojaško po- moi iz Koroškega na Ooriiko.
Spominek svojega delovanja *) postavil si je Gera sam z napisom i^ezanim u kamen, ki se dandanes vidi ob novi cesti ravno nad najdenim studenoom. Ta napis se glasi u nemSkem jeziku : ,Der "VVolI Gepora Herr — Georg Phillip Her Von— Gera & Hat Die Festung Dals Pavt Vnt Renovirt Vnt Die Baeer— Er Fonten Im 1. 6. 1. 3. Jar." Ta u kosma- ti nemidini sestavljeni napis bi se glasil slovenski : ,Blago- rodni Jurij Filip gospod iz Gere je pozidal terdnjavo in po- pravil, ter naiel vodo u letu 1613." Pod tem napisom vidi ae tudi Gerin gerb, predstavljajoč jelenje glave.
Kakor tolminski glavarji, upiral se je tudi Gera samo- oblastnim naredbam čedadskega^ kapitula. Ta jo hotel 1. 1619 odstaviti starega in priljubljenega boUkega župnika Janeza Stranla in mesto njega imenovati nekega Benečana. Bol- čani so prosili Gero, naj se on potegne za njih župnika, in ta piSe 23. maja 1619 kapitulu, naj ne upeljuje nepostavnih novostij s tem, da če prestaviti župnika o binkoštih, mesto o božiiu, kakor je bila stara navada, in naj ne dela proti volji ftustrijskega vladarja, ki neče tujcev za župnike. To da on (Gera) u prijaznosti svetuje kapitulu. •")
Proti pobiranju desetine je postopal Gera u istem smi- slu, kakor Kck, Thuru in Dornberg. Zato je začel ka- pitul tudi njega pri cesarju tožiti. Ferdinand II. odpiSe na to goriškemu glavarju z Dunaja 9. aprila 1631, naj oddaja boliki glavai' posebej in nepiikrajSano kapitulovo desetino, in naj ne upeljuje nikakih novostij.
Ali ker to nf pomagalo, pošlje kapitul nove pritožbe na cesarja, da tudi bolški glavar slabo oskerbuje desetino po svojem uradnika Strasgiiete (Strausgiitl), ter da jo zelo neredno predava in kapitulu s tem jako škoduje. Zato prosi ponižno za odstranenje teh nerednostij, ter da naj se mu do- vol^o za Tolminsko in Bollko posebni nabiratelji desetine, kakor se je to tudi rozački opatiji od nekaj časa sim dovolilo. Ka to pošlje cesar Ferdinand II. 2. maja 1631 iz Gradca pi- smo bolškemu glavarju, u katerem tudi njemu zapoveda (ka- koi' istega dne tolminskemu Dombergu), naj izroči kapitulu
- ) Wi8sgril], Schsuplatz doB niederoeBt. Ad»la, Bd. 111. pg. 'JSS Bq.
- ) Listina u kapituUkem arbivu u C«dadu.
— 106 — prideržano desetino, naj ga pusti a mirnem uživanja njegovih pravic in naj odpravi va^orŠne novotaiye. •)
Ta vsestransko za blagostanje svoje deželice uneti po- glavar ustavljal se je tudi brezusmiljenemu pokonievanju bol- Ikib gozdov, ki se je bilo začelo že u SVI. stoletju. Ali škoda, da Qera nt imel potrebnih sredstev, tako pokončeva- nje ustaviti, ali vsaj omejiti.
6eria naslednik u poglavarstvu bolSkem postane Jakob Vaccano (Taccani) di St. Passo, (vkdin svetovalec a Oradcu in popre] Škofovski komisar u Terstu), 1643 — 1648. Ta je skerbel zlasti za natančno določenjepoglavarstvene me- je. Ob njegovem Času (1. 1648) prepirali eo se Bolčani z Rezjani in Terbižani zavoljo paše na meji med Prestrel- nik-om in Pred SI o m, zlasti pa u plauini Prevala ali na gori Bober, katero so Benečani imenovali Fort, Terbižanci pa CMatschat. Bolčani so hodili takrat iz Možnice tudi čez mejo past, zlasti u terbižko planino ,Pod sneženim ver- hom". Ali usledi nasprotne pritožbe so morali to se ve da opustiti. *•)
Tolminsko je med tem vladal u imenu Breunerjev Ka- rol Formentini (1647 — 1651). Breuneiji neso bili posebno zadovoljni s^ svojim novim gospostvom, morda za to ne, ker jim nf toliko neslo, kolikor so pričakovali. Usledi posebne pogodbe morali so izplačati dornbergkim dedičem 61.300 gol- dinarjev, ker je bilo nekdaj tolminsko gospostvo Dombei^m zastavljeno. Da bi tore ne izgubili vsaj te svote, obemeta se Haksova sina E a r o 1 Gottfriedin Ferdinand Ernest Pra^ner 1. 1649 do cesarja Ferdinanda III. s proS^jo, naj jima spremeni tolminsko glavarstvo iz beneficija u allo- dium, t. j, naj je jima izroči kakor dedno in pravo lastnino.
Gledč na zvestobo in zasluge, katere so si Breunerji vedno pridobivali za cesarsko hišo ; dalje gledč na zvesto služ- bovanje Maksa Breunerja in tudi nasedanje brezmadeŽDO ob- našanje Karla Gottfrieda; zlasti pa zaradi tega, ker so morali Breunerji omenjeno svoto izplačati Dorabergom in imajo tore nekako pravico zahtevati Tolminsko kot allodiumj spremeni cesar 26. februarja 1649 na Dunaju gospostvo io glavarstvo tolminsko iz beneficija u allodium in ga izroči omenjenima bratoma Breuner kot dedno lastnino, odpustivSi jima ostalo svoto, katero bi bila morala še doplačati za ta allodium. Ob jednem pridruži cesar Tolminsko goriškemu urbarju kar se
- ) Listine a tolminskem grof. arhivu n ibirki od 1698.
- ) LiBtina u grofovakem arhivu u Tolminn.
— 107 —
ti<!e plačeTanja spIoSoih doneakoT in deržavnih daTkOT, kateri naj se iz Tolmina u Gorico poSiljajo. *)
Tako BO postali Breunerji pravi gospodarji Tolminskega, kakor je bilo meato Čedad u Xy. stoletju. To svojo novo pravico ao porabili Breunerji u to, da so skušali prodati gospostvo in glavarstvo tolminsko. Kot kupca so našli Petra Antona Coroniaa. Ko se med seboj pogovori, izdasta Ana Itegina Breuner, udova ranjcega Maksa ia poobla- ščena varuhinja svojega mlajšega sina Ferdinanda Erne- sta, ter Earol Oottfried Breuner 18. septembra 1651 u Gradcu takoimenovani permutacijski list, u katerem izroiSita
Eo takrat navadni obliki grofu Petru Antonu Coroninu, ot pooblaščencu svojih bratov Janeza Pompeja in Ja- neza Baptista, gospostvo in glavarstvo tolminsko s presta- rim gradom , Kozlov rob", in to z vsemi pravnimi pristojbi- nami, s pripadajočimi terdnjavami, tergi, vasmi, občinami, hi- šami, pristavami, travniki, gozdi, rudečo in černo divjačino, z libnjaki in ribolovom, z vsemi gosposkinimi pravicami in re- gal^i, s privilegiji, sloboščinami, mitnicami, nižim in kriminal- nim sodstvom in globami od naloženih kaznij ; z razsodbo per- ve in druge inStancije, z odvetništvom (cerkvenim), s pravico praznike dovoliti, neutralne kraje določevati, kjer se ne sme bojevati itd., itd. ; sploh vse tako, kakor so bUi Bceaneiji Tolminsko kot allodium iz cesarjeve roke prijeli. KoaeČDO si Se zagotovita obe stranki nzajemno brambo in si garantu- jeta jedna drugi svoja posestva. SS)
Na posebni listini bila je zapisana pogojena svota in način, kako jo misli Coronini plačati. Vsega vkup so imeli terjati Breunerji od Coronina 46.590 goldinarjev. Od teh pla- čal je Coronini u gotovini 12.500 fl.; za 20.000 fl. bil je porok grof Straasoldo in za 15.000 grof Fetazzi ter za obresti od teh svot lest po sto. Da bi Coronini vsaj deloma popla- čal svoj dolg Breunerjem, prepustil jim je svoj grad (Edelsitz) Dambschach (oa Koroškem P) s pristavo uredi in z drugi- mi posestvi. **)
Pripoveduje se, da so bili Coronini iz počatka italijan- ska rodovina, U se je n XYL stoletju naselila u Gorici. Tu se je razcepila na več vej. Ustanovitelj tolminske veje je bil Orfej Coronini, najmlajši sin Ciprijana starejšega, sve- tovalca cesarja Ferdinanda. Tolminski Coronini so se pisali
■) Listina u priratnem arhivu notarja D.r Premersteina.
- ) LiBtiaa u priTAtnem uhiru notarja D.r Premersteina u Tolminu.
— 108 — ,baroDi u PrebsJiini (Pr&watsoh) iu Oradiikuti, gospo- dje u Rubijah in TileSa". L. 1687, 23. oktobra, pon- zdigne oeBar Leopold Coroniae u atan grofov nemškega ce- sarstva.
U zamenjevalnem pisma med Breunerji in Coronini ome- nja se zadnjikrat ^prestari grad Kozlov rob*. Od sedaj na- prej oe eliSimo nič več o njem. Izvestno je začel že u drugi polovici Xyil. gtole^a razpadati, ker se Coronini neso več zmenili za njegovo popravljanje. Sedaj leži že 200 let u raz- valinah in drevje raste po njem. Kazvaline tega slavnega grada je lepo popisal preČ. g. župnik Ca rli u goriškem ,G1 a- su" 1. 1874.
Coronini sq navadno po leti s^anovidi m Tolminu n ve- liki hiši (tudi nS^ imenovani), kjer so zdaj c. kr. aradnije. Po zimi pa so se selili a Gorico, kjer so imeli svojo lastno hišo u magietratski ulid blizu stolne cerkve. Ž njimi so se mnogokrat mudili na Tolminskem in uživali čisti zrak u hlad- ni senci drugi jilemiči, prijatelji ali sorodni Goroninom. Ob takih prilikah napravljali so velike pojedine in trosili mnogo denaija. Ualedi takega zapravljivega življenja morali so pod- ložni kmetje toliko več plačevati in hujŠe terpeti.
Pregovor pravi, da vsaka nova metla dobro pometa. Tu- di novi gospodar in glavar u Tolminu, Peter Anton Co- ronini, začel je ostro in nataLko gledati na izverševanje svo- jih pravic. Kjer se mu je le zdelo, da terpi DJegov žep kako škodo, postavil se je na pete in skušal stvari predruga^iti se- bi na korist. Najpoprej se je lotil Nemškorutarjev, ki so bili usledi svojih starih predpravic oslobojeni davkov. Orof je zahteval, naj bi pozdaj tudi oni plačevali desetino in laude- mij od prodanih posestev (hiš in zemljišč). Ker so se pa Nemškorutarji tega stanovitno branili, zaČel jih je Coronioi tožiti. Ali zdi se, da je grof pravdo izgubil, ker Kemškoru- tarji ostali so tudi za naprej prosti od davka. *)
Na drugi strani poskusi Peter Anton Coronini tudi s čedadskim kapitalom svojo srečo. Že cesarju Ferdinanda po- slal je bil poročilo, n katerem popisuje hirajoče blagostanje u onih &rah, ki so čedadskemu kapitulu podložne, in ga opo- minja, naj pazi, da bode Čedadski kapitul svoje dolžnosti iz- polooval, kakor n. pr. da popravlja cerkve onih podložnikov, od katerih dobiva cerkveno desetino. Nadalje grof ni hotel
- ) „ProceBaua Vicinornm et hominum de Nembscherutb enb jn-
risdictione Tulmini oam Perill. D. Petro Antonio Coronini eto." Olej : Koojanei^, SIot. Bčela 1853, pg. 69.
,y Google
— 109 — mi eliSati o kapitulovi pravid duhoTnike postavljati, nego mi- slil je to ptaTioo sebi pridobiti. Pri tem se je sklicoval na nek nkaz od 17. au^eta 1613, iSeravno je drug odlok od Id. septembra 1614 in ie starejSi temu podoben od 26. no- vembra 1569 priznaval vse kapitulove pravice na Tolminskem. Salje je grof odrekal kapitulu slobodno razpolaganje o nje- govem premoženju, kakorSno je bilo sicer dovoljeno vsakemu beneikema podložniku u Tolmina iiveSemu. Konečno se je atikal grof tudi u strogo cerkvene pravice kapitula. Tako je hotel kapitulov naddijakoa meseca junija 1659 pregledovati cerkev in duhovščino kobaridako. A grof je poslal k tej vi- zitadji kakor svojega namestnika nekega nerazumnega ilove- ka, kateri je z naddijakonom tako sirovo postopal, da se je moral ta brez uspeha domov vemiti.
Na te pritožbe kapitulove odgovori cesar Leopold iz Požana 28. augnsta 1659 ter poterdi odlok cesarja Ferdi- nanda m. od 16. septembra 1651, u katerem se priznava kapitulu duhovno sodstvo in pravica Stolne dohodnine. Toisto ponav^a tudi c. Leopold in poterjuje, da ima kapitul popolno pravico izverBevati duhovno sodstvo in vizitacijo po Tolmin- skem in Bolikem, ter da sme prosto razpolagati s^ svojimi dohodki. U tem smisln zapove cesar Coroninu, naj pusti ka- pital pri mirnem uživanju vseh njegovih pravic *)
Ali kljuba tej zapovedi Coronini nf nehal kapital nadle- govati. Zato poSlje ta nove pritožbe do cesarja Leopolda. Cesar prizna x nova 22. septembra 1661 u Ebberstorffa kapitalu vse ujegove stare pravice ter zaukaže grofu, naj mu izroči zaplenjeno premoženje, za kar se je bil kapital celo a Rim pritožil. Zapovedal je pa Leopold kapitala, naj ne oddaje pobiranja svojih desetin po javni dražbi tistemu, ki bode za 1^0 največ obečal, nego naj jih sam pobira; ali pa ie jih že po dr^bi oddaja, naj se zgodi to vselej pričo groCa.
Nadalje priznava cesar tudi kriminalno sodstvo kapita- lovo nad duhovniki, ali proti tema, da mora pri vsakem slu- tSaju prositi tolminskega grofa za svetno pomoč, in da ma naznani vso pravdo. Vizitacije bo dovoljene kapitulu le u stro- go dnhovskih rečeh, posvetne pa mora vedno vladi naznanjati, da jih tudi ona zaukaže in dopusti, če bodo potrelme. Tadi n^ se kapital vedno derži svoje obljube, da bode za vikaije na BoUkem in Tolminskem postav^al le aastrijske der- žav liane, kakor je tudi pred nedAvnim imenovani tolminski Ža[Hiik ZanatiČ rodom Solkanec. (Ali te dolžnosti ga
- ) Listina n grot arkivu u ibirki od L 1
,y Google
- 110 — oslobodi cesar ie 12. decembra 1661). DeželDi glavar goriiki ima dolžnost paziti, da Be bodo te določbe izpolnorale. *)
Ker so Coronini vedno pisano gledali kapitulove pred- pravioe in jih skušali kolikor m<woie omejiti po aegledu gla- varja Thuma, obeme se kapitul 1. 1693 do cesarja Ijeopolda s prošnjo, da bi mu poteriUl vse njegove stare pravice na Tolminskem. Ali cesar hotel se je ob vsem dobro podučiti in zato poprafia goriškega naddijakona Erižaja in tolmin- skega grofa za njih mnenje. Kr^ajevo poročilo od 14. mar- cija 1694 pravi, da kapitul soper škofovsko navado vsako leto obiskuje podložne mu cerkve in to vselej s pet ali šest ose- bami, katere morajo dotifne cerkve prehranjevati. Čeravno nema kapitul nobenega nadd^akona stalno na Tolminskem, vendar okozuje, preiskuje in sodi neprenehoma, ter sili au- strijske podložnike pošiljati njih pritožbe u beueSko deržavo, kar duhovnikom veliko sitnostij in težav prizadeva. Tako pu- sti austrijska vlada vsako leto več tisoč goldinoijev u tujo denarnico brez svoje koristi. Kapitul se tore po krivem pri- tožuje, da mu cesarske oblasti kratijo njegove predpravioe.
Svoje poročilo sverSuje Križaj tako-le: ^Jaz mislim, ka bi bilo samo to potrebno, da bi postavil čedadeki kapital za svojeg»i naddijakona austrijskega podložnika, in da bi ta oprav- ljal u njegovem imenu vse posle, kakor ima tudi rosački opat svojega naddijakona na austrijski zemlji. Tendar bi jaz ne mislil drugače, nego da Vaše ce8srskoYeličanstvo poterdi vse kapitulove predpravice, ker <<eravno je on do sedaj svojo oblast pretiroval, delal je to po stari navau, kakor takrat ko je bilo Tolminsko Se čedadsko in zato je rabil svojo oblast z dobro ves^o.*
Tudi tolminski grof je odposlal svoje pojasnilo. Ali on ni sodil tako nepristransko, ker je le krivice poudarjal, ka- tere BO se Tohniocem godile s tem, da so bili siljeni zaradi svojih dubovskih pravd hoditi u tujo deržavo in s tem mnogo troSiti. Poudarjal je nadalje neizmerne stroške, katere so imele cerkve njegovega glavarstva ob Času kapitulovih vizi- tacij, ko je petero do šestero Ijadij celo po dvakrat a leta na Tolminsko prihajalo cerkve pregledovat in se na njih stro- ške gostit. "Sa ta način zapravljalo se je cerkveno premoženje.
Toda pokroviteljstvo, katero si je znal kapitul na dvoru pridobiti, premagalo je prostodu&no resnico, katera je hotela ustaviti zlorabo kapitulove oblasti. PapeŠka pisma, poterdila austrijskih vladarjev in še druga, ravno tako moČna kot skriv-
- > Listin« D grof. arhivn n tbirki od 1. 169a
,y Google
na, sredstva pripomogla so kanonikom, da so kljaba vsem zlo- rabam in nerarnostim njih vladanja dosegli, kar so želeli. L. 1698, 13. marcija, poterdi cesar Leopold vse kapitulove pred- pravice, ali to se je zgodilo zadnjikrat, ker ie osemdeset let pozneje razpadlo je kapihilovo gospostvo na Tolminskem.
L. 1661 (ali že 1660) umerje Peter Anton Coronini in sledi mu istoimni sin Peter Anton, oženjen b Terezijo grofico Strassoldo. Ob njegovem Času izgubila se je bila neodvisnost tolminskih glava^ev od goriSkih. L. 1661, 8. au- gusta, sklene eesar Leopold, da mora tolnunski glavar podlo- žen biti goriškemu. Zato je po sedaj graika kamora poSiljala tdtminskemu glavarju vse odloke in ukaze skozi gonlko po- glavarstvo. Soper to se pritoži 1 1698 nasladnji tolminski grof Jakob Anton Coronini 1687 (P)— 1734. Usled tega odloči cesar 10. septembra 1698, da morajo vsi viSi uradi svoja povelja, bodisi poIitiSka. Bodisi upravna, tolminskemu grofu naravnost po&iljati. *)
Čeravno bolško glavarstvo nf bilo dedno, kakor tolmin- sko, vendar je bilo pnšlo u drugi polovici XVII. stole^a skoro popolnoma u oblast baronov Zemljerjev (Sembler). Žeime kaže, da je spadala nekdaj ta rodovina med slovensko plem- stvo. Pervi boUki glavar iz te rodovine je bil Janez An- drej (1675?~1690), katerega je bil cesar Leopold u baron- sld stiui pouzdignil s priimkom „von Scharffenstein". Ta si je bil sezidal hiSo u Bolcu nad tergom, uzporedno s farno cer- kvijo sv. Urha, ter napravil poseben hodnik od svoje hiSe do cerkve. Storil je veliko dobrega ubogim in cerkvi. Pokopan je a cerkvi sv. Urha. kjer se Še vedno vidi njegova spomin- ska ploSča. Njegov sin Julij Feliks Zemljer je bu 1700 — 1718 boliki glavar in zadnji možki te rodovine. Njegova h6i seje omo^la z grofom Ferdinandom Attemaom iz 8 v. Križa in od takrat se je začela imenovati ta rodovi- na Attems-Senvbler. Od Zemljerjev bo podedovali Attem- si vse posestvo na BolSkem.
Tudi pod Coronini se nf godilo dobro tolminskim pod- ložidkom. Stiskanje in zatiranje ubogih kmetov bilo je tako veliko, da se Se dandanes naše ljudstvo z grozo spomiqje onih Časov, čeravno se grof Janez Ignac I. 1738 u nekem pi- sma do vlade u Gradcu hvali, „da Se tistih dohodkov vselej ne te^a, kateri mu po pravici gred^", se vendar ne sme ta- kim izjavam preveč verovati, in tudi če je grof resnico go- voril, bila je to le nenavadna izjema.
- ) Liatina u grofovakem arblru u Tolm
,y Google
— 112 — Eskor veaka „8ila silo rodi", tako eo si skuSali tudi tolmiDski "kmetje večkrat aami pomagati in z javnim uporom breme olajSati ei. Kjih grofoTski gospodje so dolžili Tolmin- ce, ^da BO k puntanju nagnjeni." '*) Dalje so terdili, da tudi duhoTičina iunta kmete Boper grofe. To je deloma res, ker duhoTniki so bili popolnoma neodvisni od grofovskega sodstva in sluSali aamo Čedadskega naddijakona. Ker sta pa bila grof in nadd^akon u vednih prepirib med seboj, zato je prav na- tomo, da so duhovniki gledali dkodovati grofom, ^er so le mogli, Saj jim ni moglo nikakor po volji biti, da so se grofi utikali u oekerbovanje cerkvenega premoženja.
.Tendar se ua^i kmetje neso puntali le proti svojim po- svetnim oblastnikom, nego tudi prott duhovnim, t. j. proti svo< jim župnikom. Da, Tolminci so se bili prederznili o boži£n leta 1&5T celo kapitulovemu uaddijakonu BOperatavIjati se, ali o tem nam ni nid natančnega znano. Cerkljani so se 1. 1538 — 1540 zelo pritoževati aoper svojega nepriljubljenega župnika Florjana in prosili tolminskega glavarja Bonaven- turo d'Eok, naj zahteva od kapitula, da odstavi tega žup- nika (18. oktobra 1540). **) Mnogo hujie postopali so Cer- kljani 1. 1629. Takrat so bili svojega župnika Nikolaja Vicentina sirovo izpodili iz njegovega stanovanja in iz ce- le fare ter mu vse njegovo premoženje vergli na ulico. Ea- pitul je večkrat prosil tolminskega glavaija Dornberga, nf^ Vicentina zopet upelje u njegovo faro, ali vse zastonj. Zato se je kapitul obernil nacesaija in tazapove 28. oktobra 1630 ostro tolminskemu glavaiju, da naj nemudoma upelje Župni- ka u Cerknem ter mu poveme vee oduzeto blago in popla- jfa T80 ikodo. ••*)
Tudi Bolčani so se 1. 1638 in 1539 sirovo obnaSali pro- ti svojemu staremu in novemu Župniku, za kar jih je njih glavar Herman Grienhoffer ostro strahoval. L. 1675 pa so posnemali tudi oni Cerkljane in so vergli svojemu ž^- oiku Jurju Klinkonu iz ŽabiČ vse pohiStvo na ulico. Ne- so ga mogli terpeti in neso ga hoteli priznati za svojega žup- nika ter 80 mu zadrževali postavno beramjo. Na pritožbo £edadsk^a ki^titula zapove cesar Leopold 13. julija 1675 iz Oradoa bolSkemn glavaiju Janeza Andreju Zemljerju,
- ) U onenjeni promemoriji iz Gorice 5. decembr«IT3S piGe grot
Janez Ignac o podmelikem Inpniku dtefauu Oolji : ,B oon oio tr instillondo naovi eemi di ribellione in questi Villani, purtraqpo inoli- DKti bIIb medesima."
- ) Listina u kapitul ikem arhim n Čedadu.
- ) Liitina a grofavtkem a^va n Tolminu, u ibiAi od L 1698.
,y Google
— 113 — nftj V80 stvar preifiče in o ojej poro6a. Usledi tega Bestavijo Bolčoni tožbo aoper Elinkona in jo poSljejo vladi u Gradec Tlada izroči sedaj prelfikavo poaeboi komisiji. Ali ker se je kapitul živo potegal za sTojega vikarja, izvestno je skoro, da so BoItSani pravdo izgubili. *)
Tudi SetiTidskogorci so se bili 1. 1699 nperh proti svo- jemu župuiku z geslom: ,butica, štor' pravica !~ (za: pravico!) Uzdignili so ga šiloma ii njegovega staaovanja in ga neeH 2ez &rao mejo ter mu branili nazaj.
Očitni upor proti grofu Jakobu Antona Coronina se je bil unel poČetkom XV1U. stoletja. Glava tega upora je bil nek Simon Golja s Eneie. Ta je Ijadi luntal pro- ti grofu in zapeljeval 8^ slepilnimi obeti. Ali kme^e neso mogli nič opraviti prott grofu; zato se je podat Golja z iiek- terimi drugimi somi&ljeniki na Dunaj pred cesarja Leopolda, da bi se oade pritožili aoper stiske in krivice, katere terpi od strani svojih gospodov. Toda vlada je bila prepričana, da so se kmetje brezi azroka uperli svojej postavni gosposki. Zato je dala nektere omenjenih poslancev zapret in jih ukle- njene k javnim delom obsodit. Golja pa in Se nekateri so srečno uoesli pet6. Toda prišlo je cesarsko povelje u Tolmin, naj tudi te zaprti. Ker se pa Golja ni več prikazal u doma- čiji, obsodijo ga, da mora izgubiti vse svoje precej veliko premoženje, katero je pripadlo deržavoi denarnici. Ob časa velikega punta 1. 1713 Golje ni bUo na Tolminskem, ker se je bal za svoje življenje.
Grofje bil prepričan, da so pri tem uporu zlasti duhov- niki kmete šuntali. Coronini je predložil vladi jedno pismo, iz katerega se razvidi, da je nek duhoven župana učil, kako naj se ta ustavlja grofovim ukazom. Preiskovalna komisija je tudi izrekoma poterdila sodelovanje duhovSČine pri tem pantu in zato je nekatere duhovne pokarala. **)
Ali vse to je bUo samo pripravljanje za veliki ^tolminski pant" 1. 1713. Na sosednjem Kranjskem so se kmetje več- krat šiloma upirali svojim grofom tlačiteljem, ali na Goriško se taki punti ue^o nikoli razširili. Tudi ob času velikih upo- rov slovenskih kmetov 1. 1515 in 1573 ostali so bili Goričani mirni, če pomislimo to in znano poterpežljivost našega ljud- stva, ki radovoljno prenaša, dokler more, razumeli bodemo, da je morala biti velika krivica, ki je razžalila pravočutje Tolmincev. Sedaj neso bile cerkvene desetine ali grofovska
- ) Listina n kapitalskem arhiva u Čedada.
- } Iz koncepta grofave promemorije do vlade I. 1738.
- 114 —
flftčila, uego deržETni davki, ki bo kmetom kri ugreli, 'ravi uzi-ok je bil ta-le.
Leta 1706 upeljejo po vsem GoriSkem davek na meso (5000 fl. od vse grofije) in na vino (7000 fl.). Temu noTema davku BO ae Tolminct staaoTitno upirali, zlaeti od mesa neBo hoteli nič plačevati. Za vino pa so morali mitnino plačevati, če 80 ga hoteli piti. SploSni davkar za GoriSko bil je nek Bandel, oBter človek, ki nf nikomu pnzanaial. U izterjava- nju davka bi] je silno natančen, in kdor bi bil ostal le kaj malega na dolgu, kaznoval ga je brez usmiljenja, naj je bil gospod ali kmet. Ta vsestranska pazljivost in natančnost je mnogo koristila Bandelovemu žepu. Sin ubogih stariSev je u šterih letih tako obogatel, da se je začel oblačiti kakor naj- veča gospoda. Posebno pa njegova žena je z dragoceno ob- leko prekosila najplemenitejše gospe. Zato je začelo neza- dovoljno ljudstvo Bandela dolžiti krivičnosti in odertije. Po celem Goriikem so godernjali, da to nikakor ne gre, ka bi jedni stradali, drugi pa od njih žuljev sijajno živeli.
Bandel je imel okoli sebe veliko davkarskih pomagačev, ki so ga nadomestovali ter z dejanjem in svetom podpirali. Število takih pomagačev je rastlo od dne do dne. ker ae nI nikdo tega posla branil, vedoč da pri tem obogati Ti po- magaČi so pa imeli zopet svoje namestnike, in tako je vse mergolelo davkarjev. Zato pa je tudi nevolja med ljudstvom vedno bolj rastla. Obrekovali so te davkarje, da je bilo kaj, ter pitali jih z „odenihi in pijavkami."
Tolminci so bili že nekaj let z davkom na dolgu, in Bandel jih je zastonj opominjal, naj ta svoj dolg poravnajo. Tudi Bandelov brat, ki je bil župnik na Šenvidski gori, mt- govarjal je kmete, naj se udajo in poplačajo zaostale davke. Toda kmete je to prigovaijanje tako razjezilo, da izpode žup- nika iz fare in mu zažugajo, da naj se ne prikaže veČ, če ne mu bode Se hujSa pela. (Ta dogodek je morda ravno tisti, kakor gore opisani od I. 1699).
Med tem se je na Tolminskem natihoma snoval upor proti Bandelu. Središče tega upora je bila idrijska dolina, zlasti 9v. Lucija, Idrija, RoČe in Šenvidska gora. Tudi Tre- buSarji, Cepovanci in BaojŠkari so se počasi pridružili. Kakor 1. 1628, tako ao tudi zdaj nekateri ^untarji (Ivan Gradnik, Gregor Kobal, Lavrencij Kragulj, Martin Munih itd.) ljudstvo zbirali, pregovarjali in zahtevali od njega denar za puntarske namene. Znamenje za zbiranje so si dajali sh zvonom. Vsa upor ae je eooval na skrivnem, tako da niti
,y Google
— 115 — tolminski grof uf niČ od njega zvedel, posebno ker bo je ta- krat u Gorici mudil.
Povod uporu je dal zopet Bandel sam. Hotel je Tol- mince prisiliti, da mu plačajo zaostali davek. £o pridejo Tol- minci sredi marca 1. 1713 po svojih opravkih u Gorico ter se ho£ejo z nakupljenim žitom in soljo mimo domov vemiti, ukaže jih Bandel prijeti, ter s konji in polnimi vreiami ured na goriški grad zapreti.
Kakor blisk se je raznesla ta novica po Tolminskem in razgrela kmetom kri. Mahoma se jih zbere 500, oborožijo te z dolgimi lesenimi palicami in kosami, ter se podajo na pot u Gorico, 27. marca zjutraj. Pri solkanskem pokopališču lih sreča tolminski grof Jakob Anton Coronini, ki se je bil z baronom Orzone u Tolmin namenil. Grof praSa kme- te, kam da gredd, in ti mu odgovori, da eo namenjeni u Go- rico, da naredijo z Bandelom račun zaradi njegovih stiskanj in krivičnega obnalanja proti Tolmincem. Grof jih je skuSal potolažiti in pregovoriti, da naj se vernejo domov, ali vso zastonj. Zato se obeme grof in odjezdi hitro u Gorico ter pove vso stvar deželnemu glavarju Leopoldu Adamu Strassoidu. Ta se precej napoti z nekoliko dragoni in 40 mušketirji u Solkan. Od tu poSlje najprej dva poslanca do Tolmincev, da bi jih praiala po uzroku prihoda. Ti odgovori, ka so priSli zahtevat, da se izpusti njih rojaki iz zapora. Na prigovarjanje poslancev, naj določno izreko svoja zahtevanja, ker jim nauzočni glavar izveetno ne bode kratil njih pravic, odgovori Tolminci, da 6e le takrat razložijo svoje pritožbe, kedar ee dogovori z ujetimi rojaki.
Ker se poslanca dolgo nesta vemila, poda se glavar ose- bno k apomikom. spremljan od dragonov in mušketirjev. Pri- zadeval ai je na vso moč Tolmince pomiriti, ali tudi njegove besede neso imele zaželenega uspeha. Zato ukaže glavar zbra- ne razkropiti in največe kričače ujeti. Ker neso hoteli Tol- minci odstopiti, začeli so vojaki med nje streljati. Pri tej priležnosti je bil jeden Tolminec ustreljen, dva u Sočo pah- njena, 25 so jih pa ujeli. Vsi ostali so zbežali po cesti proti Sv. gori. Ujete so odpeljali na goriSki grad, kjer so mimo in brez mermranja preiašali sramoto, ker jih je glavar zago- tovil, da se ne bode nikomu nič Zalega zgodilo. Se tisti dan umaknil se je tudi Bandel z vsem svojim imetjem na goriški grad. Tudi vse GoriČane je osupnil ta dogodek.
Raznesla se je bila novica, da hoče drugi dan blizu 5.000 Tolmincev in Kanalcev u Gorico pridreti. Zato ukaže goriški glavar, naj posede solkanski klanec jeden oddelek deželnih
,y Google
— 116 — . bramboTcev, podpiran od nekoliko mušketiiier. Ali ko so se razkropljeni Tolmiaci drugi dan zopet zbrali in z novimi pri- Slici pomnožili, sporazumeli so se brambovci z uporniki in se jim pridružili, mušketirji pa so morali u Gorico zbežati in naznaniti, kaj se je godilo.
Kmalu potem pridejo tudi Tolminci na Travnik. Ta obetopijo glavarjevo hiio in začnejo od njega zahtevati, naj izpusti ujete rojake ter naj jim izroči zaperte konje in blago, dlavar jim ponuja konje in blago, ako se boČejo mimo do- mov veroiti. Ali uporniki neso bili s tem zadovoljni, nego ao hoteli tudi svoje rojake osloboditi. Ko elavar vidi, da Tol- miud ne odstopijo od svojih zahtev, obide ga strah in sklone umakniti se na grad. Svoje vrednosti id dragocenosti spravi na tihoma a kapucinski samostan in skrivej se poda skozi Podtum na grad.
Goričani so imeli s početka velik strah pred Tolminci. Ali ker so videli, da nobenemu meš«!aDU nič zalega ne storč, začelo jih je zanimati vedenje Tolmincev. Ti so bili strogo disciplinirani. Ostro je bilo med uporniki prepovedano, ka- teremu koli OoriČanu kaj zalega storiti, če se to posebej ne ukaže. Kdor bi le hlebec kruha uzel in bi ga ne plačal, ta se ima koj na mestu ustreliti. In res se ni nikomur mč za- lega zgodilo, razen Bandelu.
Z grada je bil začel glavar novo pogajanje e TolmincL Ti so zahtevali od njega, naj jim izroči Bandela, da se bodo ž njim pobotali. Ali glavar jim samo obljubi, da hoče na- tanko preiskati, kpliko je Bandel preveč uterjal, in da to ho- če Tolmincem vestno povefniti. Med tem so se podali neka- teri na Studenec in so začeli razdirati Bandelovo hiSo. Ker je bila zaperta, odkrili so streho in poprodali iz biSe vso po- sodo po nizki ceni. Bandela ni nihče branil, tako ae je bil Že vsem pristudil.
Sedaj zahtevajo Tolminci z nova svoje ujete rojake. Ker ni bil glavar precej pri volji to željo izpolniti, žugali so mu, da si bodo aami poiskali pravico šiloma, in da bodo tudi nje- mu hiSo razdejali. Freetrašeni glavar uvidi sedaj, da se ne da s Tolminci nič opraviti, izpusti jim še jetnike in da pis- meno zagotovilo, da bodo Tolminci po sedaj slobodni pristu- jenega davka. Izpuščene jetnike so sprejeli uporniki z neizre- čenim veseljem in upitjem. U procesiji šli so vriskajo Čez Travnik.
28. marca zvečer začeli so se Tolminci vratJati proti do- mu. Nekteri so se obemili čez sočki most u Berda in za- nesli iskro upora tudi med Brice, katere so našuntali proti
,y Google
— 117 — grof" in ilandelu. Drugi so ostali 3e do 29. u Gorici, Hoteli 80 razdajati Še hiio grofa dellaTorre, ali bilo je že pre- pozno. Qradiičanski glavar je bil poslal 300 TOJakOT na po- moč goriškemu. Ta je ukazal tudi Štiri tope z vso posadko z grada ua Travnik spraviti. Grad pa je izročil, meščanom ia Študentom u varetvo, Omenjena straža je ostala tri dni na Travniku, dokler neso Tolminci popolnoma odfiii. Nazaj grede razrušili eo tudi hiSo kanalskega dacrrja, ki je pobiral u Ban- delovem imenu davek na vino. *)
Domov prišedši znesejo se Tolminci nad onimi, ki se neso hoteli upornikom pridružiti Id u Gorico iti. Jednemu poeujejo hišo, drugemu poberejo posodo, tretjemu izpijejo vi- no itd. Dober uspeh u Gorici opijanil je Tolmince, da sami neso vedeli, kaj bi počeli. Malo dnij po dohodu iz Gorice zbere se zopet kakih 600 Tolmincev in Kanaloev, ki jo sku- pej urežejo proti Solkanu. Iz Gorice jim pošljejo zopet dva konjika nasproti, katera jih prašata, po kfy' so zopet prišli. Ko Tolminci rasJože svoj namen (kakošenP) in obljubijo, da bodo mirni ostali, verneta se poročnika k glavarju. Misliti je, da BO se tudi Tolminci na to domov vemili.
Med tem se je bil upor razširil po Berdih in ne dol- go pozneje tudi po vipavski dolini, zlasti u Rihenbergu. Saj so imeli kmetje povsodi jednak uzrok pritoževati se Čez tlaičenje od strani svojih groFovskih gospodarjev. Na zadnje so se tudi Devinci uzdignili proti svojemu grajščaku in ta- ko je postal upor skoro občen po vsem Goriškem. U tej stiski prosi goriški glavar u zvezi z drugimi grajščaki pomoči z Du- naja. Vlada pošlje koj 700 Hrovatov ter nekaj pešcev in konjikov. Ti so u kratkem času vipavske upornike ukrotili in polovili.
Kakih osem dnij pozneje poči u mestu z nova glaa. da 80 Tolminci že zopet na potu u Gorico z namenom, da Hru- vate prežen6, plemiče pobijejo in jetnike rešijo. Tolminci so se bali, da bode glavar tudi' ž njimi tako postopal, kakor z Bihenberžani. Dolžili bo ga nepoatavnoeti, češ da si prilastu- je izvršujoče oblast, katera gre samo cesarski komisiji. Glavar se prestmši pred Tolminci in pokliče berž Hrovate iz Rihen- berga ter jih pošlje u Solkan. Tudi korminski grof in sodnik zbereta kakih 400 moŽ in jih peljeta verh Sv. Martina, ker so nameravali Tolminci tudi a Berda udariti. Ali ko so ti slišali, da so jim Hrovate nasproti poslali, ostali so nySe domi. Dasiravno se nčso Tolminci veČ ganili, pošljejo ven-
- ) Primeri goriiki list KL'l8onEo 1878, 26. muCB, Appendice
,y Google
— 118 — dar čez osem dnij Hrovate na Kanalsko in Tolminsko, kjer se nastanijo po vseb vaseh. Hrano so jim morali kmeti de- loma sami dajati, deloma 12 Gorice robotaje prinašati.
Ker so ee Tolmicci mimo obnadali, ostali so HroTati le nekaj dsij med njimi. U tem času bo ujeli sedem natSelni- koT opora in potem so odSli nazaj u G-orico. Ali OoriČani so se 6e vedno bali Tolmincev in zato si izprosijo na Dunaju novo četo vojakov, od katere podrejo jeden oddelek mi ko- baridsko mejo.
Tolminci so strahoma pričakovali izid preiskava, ki se je imela začeti proti načelnikom pimta. 29. julija dospe u Go- rico sodnijska komisija in u kratkem se začne preiskovanje in zasliševanje. Pritožbe soper Bandela so trajale veČ tednov, na grajSčake in njih sodnike so letele ostre pufiice in Tol- minci so mnogo tožili soper svoje župnike. Toda upornikom je vse to malo pomagalo. Po stari okrutni navadi primorali so jih z natezanjem in različnim terpinčenjem, da so obstali in priznali svoje uporno vedenje proti svoji postavni gosposki. Meseca aprila 1714 je bila kocečna obravnava. 150 Tohnin- cev je bilo obsojenih za več časa u zapor na goriški grad. 18. aprila se je oznanila obsodba glavnim šuntaijem, t. j. na- čelniku tolminskih puntarjev Ivanu Gradniku, šestindvaj- setletnemu mladenču, ter Gregorju Eobalu, Lovrenca Kragulju in Martinu ilunihu, da bodo razčetertjeni in njih premoŽenje zaplenjeno.
Kazen nad obsojenimi Tolminci se je izverSila 20. apri- la na Travniku onde, kder stoji sedaj steber sv. Ignacija. Od- sekali so jim najpoprej glave in potem razčetertili njih tolesa. Pojedine- ude so potem obesili pri Solkaou, u Panovcu in u K roj in i. Drugi dan so usmertili Štiri druge Tolmince in 23. aprila so obglavili zadnje tri: Matijo Podgoruika, Andreja Lahajnarja in Valentina Lapanjo. Vsi tolminski župani so morali nauzoči biti pri izverševa^ju ob- sodbe. *)
Tako se je everSil za naio deželico žalostni upor. Ka- zen je bila ostra, glede na to, da so bile pritožbe Tolmincev opravičene. Na drugi strani se pa nf nič storilo za zboljšanje B^nja stiskanih kmetov. Kakor pri vseh drugih uporih, tako tudi pri tohninskem neso gledali na to, da bi odstranili naj- poprej uzrok upora in ga za bodočnost nemogočega naredili, nego* hoteli so le z ostrostjo kazni ostrašiti kmete pred vsakim
- | Tolminski pimt je popisal sedanji tolminski dekan preC goip.
Josip Kragelj a gori&ki „Doiuoviui*' I. 1B67.
— 119 — Jednakim početjem. Tako uf ostalo atiakanim podložnim tudi zdaj drugo, nego upanje u boljSo bodočnost in mirno prena- fianje sedanjosti.
U spomin na ta dogodek pa je ostal Tolmincem pride- vek npuntarjev", in s to psovko zmerjajo goriški pobalini gor- ske prebivalce sploh.
Ali tndi pozneje nahajamo sledove puntanja med Tol- minci. Sin gore omenjenega pnntaija Simona Oolje, Šte- fan dolja, je Študiral za duhovnika in postal okoli 1. 1727 župnik na Eneži. Farna cerkev je bila takrat Že u Mel- oin, a župnikovo stanovanje ie vedno na Eneži. Ker se je Golji zdelo predaleč pod Melice hoditi, sezidal je na Kneii novo cerkvico sv. Jurja in to, kakor je on terdil, na svojem posestvu in s^ svojimi denarji. U resnici pa mu je ljudstvo veliko pomagalo pri tem delu. Eo je hotel Oolja zraven cer- kvice 8e hiSo sezidati, kakor je on rekel, za cerkvenca, pre- povedal mu je to Dovi grof Janez Ignac Coronini (1734 — 1754), pervii ker je imel samo grof pravico dovoljevati BOva zidanja, *) in dni^č, ker bi bua imela nova faiSa stati snnaj vasi, kar pa tedaj na Tolminskem zaradi mnogih ne- prikladnostij nI b.io dovoljeno. U novi cerkvici pa je oprav- ljal Golja vso božjo službo, kakor poprej u Melcih, in celo milodčino, ki je b^a namenjena za farno cerkev, porabljal je za olepianje cerkve na Knezi, tako da so začeli nekateri fa- rani soper to mermrati.
U kratkem je dobil Golja Se več priložnosti, grofu na- sprotovati. Grof je namreč tolminskim kerčmarjem sam vino tBgni\, in le tisti je smel na drobno prodajati, ki je imel dovoljenje od njega, drugi pa nihče ne. Bila je pa takrat navada po Tolminskem, daao tudi duhovniki ljudem vino prodajali. Zlasti se je to godilo o keretih, porokah in pogre- bih, ko BO duhovniki po cerkvenem opravilu kmete u svoje stanovanje vabili, ter jih z vinom in raznimi jedrni gostili. Zato so pa terjali od dotičnih njih bogastvu primemo plačilo, in tolminski grofi so duhovSčino dolžili, da nalaič tako dela, da bi si s tem kaj prislužila. Izveatno bilo je nespodobno, da so kmetje po duhovskih hišah popivali in se večkrat pi- janili ter mandkake nerodnosti uganjali. **)
- ) Primeri točko 6. grof. ipomenioe od L 1740, u „DoBteTlrili 6t. H.
- ) „Easendo facile il comprendere le abbrUoheite e gl' inconve-
nienti, ene Buoceduno in que8te ocea^ioni chiamate d' allegreiza tra qne- ■ti Villani incolti e proclivi ad ogni eregolamento. ^t intanto U Pieraiii devono applaudire, o almen diBsimulare, per nou dis^starii et bIIob- tanarli della laroCuitiiia",pt8Tigiof u eroji pfomemogi do vlade 1. 1738,
,y Google
— 120 —
Zato je izdal ecot Janez Ignac 16. januarja 1738 okaz, katerega je dal razglasit na KneŽi sred vaai u pričo zbranega ljudstva, da oe Bme lohče ve<! o oikaki priložnosti od knežkega župnika vina kupovati pod kaznijo od 25 goldi- naijev. Z drugim jednakim iikazom od istega dne prepove grof Štefanu Golji vino na drobno prodajati. Sledoifi prepove 29. augusta 1738, da ne sme nobeden njegovih podložaikov kateremu duhovniku u tolminskem glavarstva pomagati vino voziti ali prinaSati brez izrečenega dovoljenja grofovego, ki se ima za vsak slučaj posebe prositi.
A Štefan G-olja ne le da se ni zmenil za take prepove- di, nego je o kerstih in porokah ljudi Se celo vabil in klical n svojo kilo, in če se je kateri branil, rekel mu je, da hoČe on zanj globo plačati, če ga bode grof kaznoval. Tako je CK)lja u resnici povemil žnpann na Koritnici globo od 25 gola., katero je moral grofu plačati. Grof je bil namreč pre- povedal, da ne sme noben cerkven ključar o prilikah vizita- cije pred naddijakona priti brez posebnega dovoljenja grofo- vega. Zahteval je, naj bi naddijakon le Ž njegovo vednostjo in njegovim posredovanjem občeval s ključarji. To prepoved je ovadil omenjeni koritniSki župan Golji, in zaradi tega, ka- kor tudi zaradi dru^b nepokornostij, dal ga je bil grof vreči n najglobokojii turu in obsodil ga k omenjeni globi. Ko je pa Župan spoznal svojo krivico,' izpustil ga je grof precej.
Štefan Golja zloži potem pritožbo soper grofova nasilstva in ^iše u njej njegovo prepoved o zidanju cerkvencove hi8e na Sneži in o prodajanju vina, ter ravnanje a koritnigkim žu- panom ; vse to se ve da tako, kakor bi župnik imel pravo. Omenil je nadalje, da mu je grof jedenkrat zabranil cerkvene račune aklepati b^ svojimi ključai^i, in slednjič, da ga je bil grof jedenkrat u Tolmin povabil in ga prav dobro pogostil, — potem pa ga u svojo kancelijo odpeljal in pri zapertih durih prisilil, da je nekaj podpisal, kar je bilo soper njegovo vest m prepričanje. — Na to pritožbo posvari gradka vlada tolmin- ekega grofa 3. septembra 1738 in mu zažuga, naj se za na- irej varuje jeduakih nasilstev, ki dajajo povod pritožbam stis-
- aaih podložnikov.
Grof se je ekuSal, se ve da, opravičiti u posebni (Že večkrat omenjeni) spomenici iz Gorice 5. decembra 1738, Ear se tiče cerkvenih računov, pravi grof. je bil zvedel, da so se pod prejSnjim njegovim oakerbnikom, ki je preveč zaupal vestnosti dotičoih duhovnikov, godili veliki neredi u cerkve- nem oskerbnidtvu, in da je tore sedanjemu oskerbniku naložil ostreje postopati. Ta se je podal u Melice ob Času, ko je
E
bilo napOTedano sklepanje cerkvenili račimov. Ali ko pride tja, Eve da je letoa župnik Oolja proti dosedanji navadi klja- iaije k sebi na Enežo povabil. Zaradi tega je ukazal oskerb- nik pregledovanje radonoT ustaviti, dokler ne bode tudi on ETBTea.
Qrof nadalje razlaga, da upornost dnhomikoT podpira novi naddijakou Foramiti, proti kojemu se ne more brani- ti, ker vlada ne posluša njegovih pritožeb iu mu ne odgovarja na njegova poročila. *)
Zaduji sledovi upornosti med Tolminci pojavili so se 1. 1787, koso na podlagi nove mere preračuoili zemljilki davek. Temu davku, kakor tudi mnogim drugim prikladam, ustavlja- le so se z vso močjo občine tolminskega glavarstva, , gnane ' od ujib vedno kljubujočega ia termoglavega duha", kakor pravi goridki zgodovinar Morelli. „Toda uzgledi dn^^ih »od- ložoikov iu prepričevanja glavaijeva podvei^Ia so jih pokor- ščini in postavi'.
Tudi grof Janez Ignac je ime) hude prepire s kapi- tulom kot namestnik svojega starega, še do 1. 1741 u Oorid živečega očeta Jakoba Antona. Eapitul je imel pravico svojo desetino ali u blagu pobirati, ali pa u aena^ih po kupu, ki ga je imelo dotično leto žito iu Živina- Zato je običaval po- biranje desetin prodajati po javni dražbi onemu, ki je največ ponudil, in sicer ali vso desetino samo jednej osebi, ali pa pojedine njene dele ra/JiČnim osebam. Iz tega pa so nasta- jali mnogi prepiri med kapitalom in tolminskimi podložniki. Tolminski grof je imel pravico soditi te prepire in po zasli- šanju obeh Btrauk določiti, kar je bilo pravično iu spodobno. Ker se je ljudstvo pri grofii pritoževalo, da mora kapitula preveč plačevati za desetino, zato objavi grof 1. 1735 svojim podložnim razglas, u katerem jim ostro prepoveduje, da ne smejo za žitno desetino več kalior ^2 lir ali 4 goldinarje in 24 krajcarjev (takratnega denarja) plačevati. To je bilo za 24 krajcarjev manje, nego je kapitul zahteval in je ljudstvo do sedaj moralo plačevati. Kdor bi pn bil desetino že plačal in tore 24 krajcarjev preveč dal, ta naj si to odterga pri pla- čevanju desetine za naslednje leto.
Soper to prikrajševanje in omejevanje kapitulovih pra- vic glcd6 določevanja cene za desetino pritoži se kapitul pri cesarju Karlu VI. (1711 — 1740). Ta da kapitulu prav in zapove grofu (30. julija 1735), naj prekliče svoj razglas in naj pusti kapitul pri mirnem uživanju njegovih pravic. — Orof
- ) Grofov koncept spomenice se naii^a d tolminekem arhivu.
,y Google
— 122 — je rekuriral prod temu odloka ia skušal dokazati, da ima on prav^ ker brani svoje podložnike pred kriviČulm zadraDJem. Ali cesarja ni mogel prepričati, in zato je cesar ponovil svo- jo zapoved ie jedenkrat 3. septembra 1735.
Ker je videl kapitni, da je cesar na njegovi strani, to- žil je fie na dalje grofa, da moti kapitnlovo sodstvo in se utika D cerkvene račune. Tožil je, da grof je prepovedal kapitn- lovim pooblaščencem nanzočnim biti pri sklepanju cerkvenih računov, da je ukazal cerkvenim oskerbnikom vse knjige ia zapisnike pobrati, da je ostro prepovedal knjige in zapisnike naddijakona pokazati ; potem dolži grofa, da neče več dajati naddijakonu navadnega ^generalmandata, t. j. pisma, n k^ terem je grof dovoljeval, da sme naddijakon tolminske cerkve pregledovati, ali pa pred svojo sodnijo zvati tolminske podlož- nike, bodisi kot obtožence, bodisi kot piiče; da je prepovedal nekemu Ivanu Juvaniču pod kaznijo od 25 goldinarjev prikazati se pred naddijakonom zavoljo neke zakonske pravde ; daje prepovedal občinama Doblar inNem&ki verb (Kiiti) pod kaznijo od 25 goldinarjev prikazati ae pred naddijakonom gled6 svoje pravde z volčanskim župnikom zavoljo pode- ljevanja 88. sakramentov; in da še druge duhovske prepire spravlja pred svoje sodišče. Zato prosi kapital cesarja, oaj grofii take nepostavnosti prepove, naj prekliče grofove nared- oe in naj mu zapove, da pusti kapitul pri mirnem uživanja njegovih starih pravic. Cesar usliši kapitul ter izpolni u veem njegovo željo 3. aagasta 1735. *)
Sedaj ni ostalo grofu drugo nego mirno pogoditi se s kapitulom. 2. maja 1736 skleneta grofa (stari In mladi) s ka- pitulovimi poslanci (med njimi je bil tudi Foramiti) u Go- rici pogodbo, ki je končala skoro dveletni prepir med kapi- talom in grofom Pojedine točke le pogodbe so tako uravna- ne, da je dobila vsaka stranka nekaj pravic, pa tudi vsaka popustila nekoliko od svojih prenapetih zahtevanj. ^)
Ker je cesar Karol VI. tako dobro poslužil kapitiila, hotel se je tudi ta proti njemu hvaležnega skazati. Ali to je bilo le na videz, ker u resnici je kapitul le na svojo korist gledal in hotel z malo žertro odvemiti veliko nesrečo, ki mu je pretila, od kar se je austrijska vlada pog{yala z beneSko republiko in papežem o ustanovitvi nove škofije u Gorici za austrijski del nekdanjega oglejskega patrijarbata. S tem se je bližala nevarnost, da izgubi kapitul svoje duhovno gospo-
- ) Na Tsa dolžeaja kapitulova odgoTori grof ie le a cponteniol 1.
1 740, glej „DoBtaTke", It. 4l.—
,y Google
— 123 —
atvo oa Tolminskem. Da bi to nevarnost kolikor mogo£e od- vernil, ponudil jo kapitul eam, da bode svojega naddijakona za Tolminsko vselej imeooval izmed austrijsnli podložnikov, in da bode ta n Tolminu stanoval.
Grofova poročila so bila namreč vendar nekoliko o£i od- perla vladi, iniato je prepovedala 25. maja 1736, da kapitnl ne sme nobene fare vizitirati brez posebnega dovoljenja od vlade in tolminskega grofa. Ali kapitul poS^e u Gradec dva pooblaščenca, da bi rekurirala proti temu, sklicovaje se na svoje stare pravice in zlasti na to, da je on neodvisen od oglejskega patrijarba u Vidmu, ter da se kot ud de- želnega zbora u Gorici ne more smatrati za tujca. Da po- kaže svojo udanost do cesarja, obljubi, da hoče svojega nad- dijakona za Tolminsko u Tolminu nastaniti. — Vlada odgovori (27. junija 1736), da je sicer kapitul kot društvo austrijski deržavljan, ali da njegovi pojedini udje so vendar le tujci ; a ostalem pa da prejema kapitulovo ponudbo z ozirom na splo- šni zakon (^univerBalobservanz'), lu je u notranjeauatrijskih deželah navaden, da imajo tuje duhovske gosposke postaviti domačega namestnika za izverševanje vizitacije in duhovskega sodstva po austrijskiti deželah. Zatore ima 'tudi kapitul ime- novati domačega naddijakona, le za sedaj se lahko izjema dovoli, ako nema med svojuni nobenega austrijskega podloŽ- nika. Konečno poterdi Karol vse kapitulove pravice s pogo- jem, da bode vedno postavljal samo dobro izučene župnike, so lepega obnalanja. Kljubu temu znal se je kapitul ne- stanovitni vladi tako prilizovati, da se mu pri nobenem ime- novanju naddijakona ni delalo napotje, akoravno je postavljal tujce na to častno mesto. Mariji Tereziji so bih od ka- pitula trije tuji naddijakoni priporočeni in vsi trije bo dobili poterjenje. U istem Času, ko se je po vsem Goriškem po- stava razglašala, da ne sme noben benešk podložnik dobiti kake cerkvene službe u Austriji, vladal in sodil je Čedadski kapitul nad 20.000 duS tolminskega okraja,
Kapitul se je po dogovoru 1. 1736 še dve leti obotav- ^al izpolniti svojo obljubo gledč naddijakonovega stanovaliSča. Kot svojega naddijakona za Tolminsko je sioer imenoval že L 1737 Andreja Foramita, doktorja sv. pismi in oboje- ga prava, katerega je tudi austrijska vlada poterdila, čeravno je bil tujec; pa Fontmiti je prišel Se le 1. 1738 u Tolmin in se tu stalno naselil. Od sedaj naprej kapitul nf zbiral več vsako leto svojega naddijakona za Tolminsko, nego naddija- kon je ostal do smerti u svoji službi. Od 1. 1737 pa do 1. 1782, ko je cesar Jožef II. zaterl kapitulovo duhovno oblast
ii
— 124 — na TolmiaBkem, bili so vsega ukap Štiri naddijakoni a Tol- minu, namreč Foramiti (1737 — 1752), JožefMarija Ma- ronus (1753—1763), Janez Erstitelj Campeie (1763 —1772) in Peter Janez Noltinghen (1772—1782, 13. auguBta), lep mož in izvereten musdkar. Ali nobeden teb nI bil auetrijsk podložnik in poslednjega, Noltinghena, je vlada L 1772 le poterdila z izrecno opazko, ka priJSakuje, da bode kapitul za naprej aamo auetrijske podložnike imenoval za nad- dijakone. Tudi drugega pogoja se kapital ni deržal, da bodo namreč naddijakoni vedno u Tolminu stanovali, ker vsako zi- mo 80 se ti preseljevali nazaj u Čedad z izgovorom, da sa gredo tja zdravit. Tako se vidi, da je kapitul res delai, kar je sam hotel.
Komaj se je bil novi naddijakon u Tolminu naselil, že ao se ponovili oni straloi prepiri med kapitulom in tolminskim grofom. Uzroki tem prepirom so bili stari, namreč širjenje naddijakoneke oblasti na škodo cesarskih pravic. To širjenje je bil kapitul začel že 1. 1734 proti jasnim in točnim določ- bam austrijske vlade. Zato se je tolminski grof Širjenju ustav- ljal, in nastalih prepirov nI mogla poravnati niti pogodba od 2. maja 1736. Usledi te je bil zadobil kapitul sicer nekaj več oblasti, pa vendar bistveno je bilo vse pri staram ostalo.
L. 1737 je naddijakon zopet poskuSal svojo oblast raz- širiti. Bil je namreč običaj, du je grof tudi duhovne pozival pred svoje sodiSče u neduhovakib osebnih pravdah, ali kadar jih je potreboval kakor priče, da so mu kaj razjasnili in svo- je pričanje s prisego poterdili. To so duhovniki vedno radi delali in kapitul se ni nikoli poprej temu ustavljal. Nasproti pa je potreboval naddijakon posebnega dovoljenja od grofa, kadar je hotel katerega neduhovnika pozvati kakor pričo pred svoje duhovno sodiSče. Vse to zdaj ni bilo več naddijakonu po godu. Tudi iz tega nastale prepire bi bila imela porav- iLati pogodba od 2. maja 1736. AU ko so imeli dogovor io sporazumljenja napisati u javno listino, prinesel je naddijakoa Foramiti nove pritožbe soper grofa na dan in dogovoijanja so se razbila.
Ko je bil grof 1. 1738 nekega duhovnika za priČo po- vabil, zahteval je naddijakon, da bode on tega duhovnika iz- praSeval in da ga on v prisego uzame. Ker grof ni hotel tega dovoliti, zato prepove naddijakon duhovniku prikazati se pred grofom pod kaznijo odstavljenja od njegove službe („sub poe- na suspensionis"). Zato uloži grof pritožbo soper naddijakona pri dvomi kamori 12. aprila 1738. Njegov opravnik (agent) u Gradcu je vso stvar podvizal, pa vendar ni dobil grof ni-
,y Google
— 125 — kakega odgovora. Zato prosi zopet 15. augusta, naj mu dvor- na kamora odgovori, ,da pomiri razbarjeno ljudstvo in po- pravi pohojialue, kolikor je a njegovi moči*. *) Ali grof je zastonj vlado zaklinjal. Še dve leti je uada^eval brezuspedni boj 2 naddijakonom, potem pa se je ndal u svojo osodo.
Zelo važen dogodek za naio deželico u X'VIU, stoletju bilo je konečno urejenje deržavne meje proti Benečiji. Da bi se odstraotli večni mejni prepiri, ukazala je cesarica Ma- rija Terezija (1740—1780) natančno določiti, kaj spada pod Austrijo in kaj je beneško. To se je na Tolminskem zgodilo u letih 1751—55 in sicer tako, da so tndi zdaj ostale
?ri Benečiji občine Breginj, Logje in Livek, ter daje Irenka stalno priSla pod Benečijo, akoravno je ie do leta 1760 spadala pod volčuisko foro. To mejno čerto so Se je- denkrat pregledali in poterdilj 1. 1771.
Pa tudi med Bolikim in Tolminskim onemali bo se po- gostoma hudi mejni prepiri, zlasti med Ternovci in Dre- žničarji, potem med Drežničaiji in Cezsočani. L. 1735 naloži vlada tolminskemu grofa, naj ne nadleguje bolfikih pod- ložnikov, in naj jim poveme storjeno fikodo. Tako so imeli Bolčani tudi z Rezijani mejne prepire. Julija meseca 1757 jHidejo benefiki podložnikd z one strani £anina u bolSka
flanine in pobijejo onde vso živino, ki so jo na paii naŠli. aradi tega prestopijo nekatere tolminske (?) občine septem- bra meseca istega leta beneško mejo in se hudo maščujejo nad bližnjimi Benečani. L. 1766 se ponovi prepir zaradi Če z- soČe. BolSka gosposka nf hotela več priznavati čezsoČkega Župana, ki je bil izvoljen u pričo tolminskega grofa, nego po- stavila je sama druzega. Temu se je z vso močjo ustavljal tolminski grof. Zato gaje tožil 1. 1766 in 1767 boUki sod- nik Anton Hilost de Mildenburg u imenu svojega gla- varja, da kali mir na meji. Ali Bolčani so izgubili to pravdo in BO zastonj rekurirali proti vladini razsodbi.
Pri urejevanju mej so se tolminski grofi vedno potego* vali za svoje podložne in branili možko njih pravice. Tako le zagovaijol grof Janez Ignac Sedlane u njih prepiru z Ložani zaradi gore Mija (1. 1736). Prizadeval si je, ljudi pomiriti in ogniti ae kolikor mogoče prepirom z Bene&ini. Ali takratni goriški glavar Anton grof Rabatta zapove 12. maja 1738 tolminskemu grolu, da se ne sme utikati u dolo- čevanje mej. To razžali tolminskega grofa tako, da že dru- gi dan odgovori u Gorico, ka on dobiva svoja povelja narav-
t
•J Primeri „DiMtavek" St. 46.
,y Google
— 126 — nost od cesarske rlade u G-radcu, ne da bi dla skozi roke goriškega glavarja, ia da ako se tolmiDski podložniki proti njemu pritožujejo, poliljajo svoje pritožbe naravnost vladi a dradeo, ter da se o teh pritožbah sodi ali u Gradca ali na Dunaju. AU kljubu temu ponovi Rabatta srojo zapoved 21. maja i. 1. Soper to protestira grof odloJino 24. maja in pravi, da je vedno dobival in dobiva vse ukaze naravnost od vlade, kakor tudi on vsa svoja poro<Jila neposredno vladi poiilja.
Usled tega se obeme Rabatta do vlade in ta zapove tolminskemu grofu 25. junija 1738, naj se opraviči, zakaj ne elufia ukazov goriškega glavarja, ker vendar leži Tolminsko u okrožju goriške oblasti *), ter da se ima za naprej varovati vsake nepokoruosti in nasprotovanja proti goriškemu glavaiju. — Na to odgovori grof, da je sicer res, da leii Tolmin na Goriškem, in da se zato tudi deržavni davki u Gorico plaču- jejo, ali vendar da ne spada in nI nikoli spadal pod oblast ^riikega glavarja. Ko je bilo tolminsko gospostvo Se vladino in oekerbovano od GaSparja Formentina, dobival je tudi ta povelja iz Gorice, Ali zaradi tega so nastali prepiri in zato je vlada 1. Ia99 določila, da je tolminski glavar vedno bil in je neodvisen od goriSkega, kakor gradiSčanski, razen kar se tiče apelacije u civilnih pravdah *•). Druga gospostva na Go- rskem 80 bila sicer podrejena goriSkemu glavarstvu ob £asu, ko BO preila u roke zasebnikov, Tolminsko pa je ostalo tudi potem neodvisno, kakor se vidi iz podelilnega pisma na Dom- berga od i, 1607. Na isti način je preSlo u roke Breuuer- jem in potem kot allodium Coroninom. Določeno je bilo si- cer, da naj Tolminsko davke plačuje u goriško stanovsko de- narnico, ali u ostalem pustili so Tolminskemu njegovo staro pravo, katero je vsak novi vladar z nova poterjeval- Gori- ški glavar je ^icer mnogokrat poskušal Tolminsko pod svojo oblast spraviti, ali ob času Ane Breuaerce izdal -je bil cesar pismo, u katerem prepoveduje Tolmincem pod kaznijo na pre- moženju in življenu priznavati za svojega gospodarja katerega drugega, kakor omenjeno Ano Breuner. (Yse to dokazuje grof z izvirnimi priloženimi listinami.) Ko je bila cesarska kamora 1. 1698 prenehala grofu povelja naravnost pošiljati, pritoži se .on soper to, in prišel je odlok, da se mu imajo neposredno pošiljati (navE^a listino). Le kadar bi bil goriSki poglavar od
- ) „es8endo Tulmino indiaputabilmente entro di Confini della U-iu-
riaditione di Oorizia e viene in oonseguenzs, che aia anco sogetto a oo- testa Cel. Bapresentanza."
■*) „eic«ptis causia Civilibus Subditonun in Apellatioiiis Judioio." (Listina u grofoTBkem arhivu).
— 127 — vlade posebej izbran komisar za kak poseben pose], tedaj je tolminski grof dolžan priznati ga za svojega Ti§ega. Zato pro- si grof, naj se mu poterdijo njegove stare predpravioe, in naj se mn tudi za naprej vsa povelja naravnost pošiljajo. To se je tudi zgodilo.
Med tem pa je vlada tudi izraJEala svoj dvom o tem, da je Tolminsko kot allodij gospostvo Coroninov. Zato so mo- rali ti svoje pravice do Tolmina zopet dokazovati in, ko so bili to z veljavnimi listinami storili, poterdi jim cesar Franci, na Dunaji 24. junija 1754 Tolminsko kot dedno lastnino.
Po 1. 1753 začela je bila gralka vlada zopet svoje uka- ze pošiljati tolminskemu grofii po goriškem glavarju. Zato se obeme grof Janez Ignac 1. 1754 s prošnjo do ljubljanske namestniške kamore. naj bi spoStovala predpravice tolminske- ga glavarstva. AH ker tega n{ hotela storiti, pritožil se je grof nai-avnost na cesarja, 23. maja ]754. *)
Ali grofova želja se ni vefi izpolnila, ker vlada je bila sklenila vso upravo austrijskih dežel temeljito preustrojitL Usledi tega je izgubilo Tolminsko svojo samostalnost kot po- sebna notranjeaustrijska deželica, in tolminski grof je postal odvisen od novoustanovljene okrožne oblasti u Gorici ter po- zneje od namestništra u Terstu. Zato sta naslednja dva tol- minska grofa tega stoletja, Jakob Anton (1754 — 1773) in Peter Anton (1773 — 1798), brez posebne važaosti in zgo- dovina jih le redko kedaj omenja.
Ka Bolškem so bili po smrti Zemljerjev važnejši gla- varji: Henrik grof Orzon (1726 — 1741), gospod u So- vodnjem in Ruacu, tajni svetovalec in vicedom na Koro- škem. U njegovem imenu je vladal Bolško stari oskerbnik Urban Krsto "VVasseniznig (VaŠeniČnik), ki je blizu 40 let oskerboval ta okraj (še do 1. 1760) in se mnogo pravdal 8 tolminskimi groii. Za Orzonem postane bolški glavar in zapovednik terdnjave Albert grof Ed lin g, baron de Saul- burgo, gospod iu sodnik u Ajdovščini, 1742—1750 (P). L. 1757 zastavila je bila vlada tudi bolško glavarstvo grofu Francu Gorgu. Ali že čez tri leta (tore 1760) pride šol- sko zopet u oblast cesarske kamore. Vendar je ostal Oorgo tudi de na dalje bolški glavar. U njegovem imenu je osker- boval okraj Janez Kerstitelj Damiaui, javni c. kr. no- tar u Bolcu (še do 1. 1778 bil je on oskerbnik bolški).
U drugi polovici preteklega stoletja zgodile so se tudi pri nas važne premembe glede uprave in sodstva, upeljane po
- ) Tse tu omenjene listine ae Dahiijajo prepisane u grof. arhivu.
— 128 — veliki cesarici Mariji Tereziji in ojenem duhoTitem sina Jožefu H. (1780—1790). Marija Terezija astanovi 1754 za TBO goriiko deželo posebno okrožje ali gkresijo", obatojetSo iz deželnega glavarja in osem glavarstvenih svetovalceT. Nar men te ^kresije" je bil, zlasti kmetom na roke iti proti Ua- ienjn gradskih veleposestnikov in njib uradnikov. Natomo je, da je ta gosposka zelo zmanjSala tudi oblast tolminskih gro> fov. Jožef II. je pridružil 1. 1783 goriiko okrožje novonsta- nov^enemu namestoifitvu u Terstu, (poprej je spadalo pod kne^o kamoro o Ljubljani).
Cesar Jožef II. je bU blag človek, imel je dobre misli, ali hotel je vse prehitro izpeljati. Ljudstvo ga nf umelo in ce- lo sovražilo gaje, ker je bil pregloboko segnil u verske reži, (dal je samostane odpravit in veliko manjših cerkva zapret). Da bi okrepčal kmečki stan, osloLodil ga je vse osebne pod- ložaosti in robote, ter dal preustrojiti urbarje (I. 1781 — 1785). Prepovedal je mučenje obtožencev in updjal nov sodnijski red ter popolnoma ločil sodstvo od uprave, tako da so posta- li sodniki neodvisni. UsTed tega izgubili so pojedini grajSčaki pravico soditi, ld mesto njih je vlada upeljala veče osrednje sodnije, pri uas u Tolminu in Bolon.
Glede Tolminskega bUa je najvažnejSa Jožefova novo- tarija, da je 1. 1782 popolnoma odpravil duhovno oblast če- dadakega kapitala in, kar je bilo najhujSe, zaplenil mu celo vse njegove dohodke na korist novo ustanovljenemu verskemu zalogu, čei da ne sme nobeden tujec kakorŠnekoIi oblasti iz- verčevati na austrijski zemlji. Kapitulova duhovna oblast pro- fila je popolnoma na 1. 1751 utemeljeno goriSko Škofijo. (Tudi že poprej bil je kapitulov uaddijakon samo komisar goriškega škofa.) Kar se pa tolminskih dohodkov tiČe, prizadeval si je kapitul na Vso moč, da bi dosegel preklic zaplenjenja. Čerav- no je bilo s početka vse zastonj, vendar kapitul ni obupal, nego zanašal se je na ugodnejši Čas. In zares, po dveletnem naporu posreči se mu 1. 1784, da vse svoje prejšnji dohodke na- zaj dobi, samo je moral obečati, da plača vsako leto 800 goldinarjev za tolminsko šolo.
Kako strogo je pazil cesar Jo£ef na svoje podložne go- sposke, da so natanjko veršile cesarska povelja, vidi se iz te- fi, da je dal 1. 1786 po svojem komisaiju Alfonzu Ga- rij.elu grofu Portia preiskat gospostvo ter vse &re in duhovščino na Tolminskem. Vsi župniki, ključarji in župani morali so priti pred njega s^ svojimi zapisniki o rojenih, mertvih, poročenih, o cerkvenih dohodkih, o plačevanjih in dolžnostih itd.
,y Google
Jožefov naslednik Leopold II. (1790 — 1792) je od- pravil po večem njegove prenaredbe in upeljal zopet Marija- Terezine zakone. Po kratkem vladanju sledil mu je cesar Franc II. (1792—1835), ki je hitro u začetku evoje vlade, 1. 1793, poterdil Bolčanom njih stare predpravice giedč opro- ičeBJa od davka.
DOSTAVEK.
A. Imenik vseh iz listič zuanih tolminskih glavar- jev od 1. 1509 do 1798: 1509 — 1510 Henricns, Dux PranaDichy et Luneburgi.
1515 — Johaonee de Castelnuovo, oskerbnik glavarstva.
1516 — Wolfgang Wa}teQhofer, glavar. 1519 — 1523 Michae] de Ifeuhaus, capitaneus. 1528 — 1526 Georgius Stampa, capitaneus.
— 1532 Bonaventura d' Egk, capitaneus. 1533 — 6eorg d' Egk, Vicecapitaneus.
1538—1540 (27. Febr.) Kiclas a Turri, oskerbnik glavarstva. 1540 — 1541 Bonaventura d' Eck, capitaneus. 1542 — 1553 (25. aprila) Franciscus a Thurri, capitaneus. 1547 — 1550 AiidreaB de Orzon, vicecapitaneus. 1553 — 1556 (6. marca) Conradus de Oizon, capitaneus. 1556 — 1558 Jakob de Orzono, vicecapitaneus. 1558 — 1562 Tito Dorimbergo, oskerbnik glavarstva. 1563 — 1589 Georg della Torre-Talsassina, capitaneus. 1569 — Sigmund Freiherr zu Egk und Ungrispach, oskerb.
1571 — Pietro Campana, vicecapitaneus.
1581 — 1582 Elias de Naochoite, lut^otenente. 1594 — ITicolans Baldassar Raasauer, oskerbnik.
1597 (?) — 1605 Caspar Formentini, capitan.-us.
— 1608 Pietro Urbano Neuhaus, capitaneus. 1608 — 1633 Vid Oaipar Domberg, gospod in glavar. 1634 — 1648 (?) Maksimilijan Breuner, gospod in glavar. 1642 — Hans Kbdrbitsch, davarstven oskerbmk.
1648—1651 Kari Oottfried in Kari Emest Preyner, gospoda
in gbvarja. 1649 — 1651 Carlo Formentini, luogoteneote. 1661 — 1660 Peter Anton Coronini, go^od in glavar. 1660—1687 (P) Peter Anton C, poprejšnjega sin, goiepod in
{^avar. 1687—1734 (t 1741) Jacob Anton C, gospod in ^avar. 1734 — 1754 Johaan Ignaz C, gospod ld glavar. 1754 — 1773 Jacob Anton C, gospod in glavu. 1773—1798 Petor Anton C, gospod in glavar.
,y Google
— 130 —
B. Imeidk boUkib poglavarje t, ki so u listinah omenjeni :
1509 — 1510 Henrik vojvoda BransviSki.
1510 — 1514 Krsto grof Fraokopan. mejni sapovednik.
1514-1516 NicIoB Salm, mejni zapovednik.
1531 (P) — 1541 Hermann Orienhofer, capitanena.
1538 — 1540 Nicolaas de Tnrri, oskerbnik.
1613—1643 Georg Philipp von Gerra, glavar.
1643 — 1648 Jaoob Vaccaai (Taccano), glavar.
1675 — 1690 Johann Andreas Sembler, glavar.
1695 — Leopold Edler von Stubenberg, oskerbnik.
1699 — Georg Cbristian Strassgietb (Straasgietl), namest-
nik Zemljerjev.
1702—1718 Juliua Felix liber Baro de Sembler von Sohar- fenstein, glavar.
1719 — Ferdinand Rechbach, oskerbnik.
1726 — 1741 Heinricb Graf von Orzon. glavar.
1739 — 1741 Urban Cbristian 'WasseDizaig, oskerbnik.
1742—1751 (?) Albert Graf EdUng, liber Barode Saulbui^, glavar.
1750 — Franz Xaver von 'Walbnin (Walbflng), oskerbnik.
1758—1761 (?) Albert Anton Rodelli, poglavar in sodnik.
1757 — 1763 Conte Francesco Gorgo, glavar.
1766 — Anton Uilost de Mildenbnrg, poglavar in sodnik.
1777 — Johann Baptist Damiani. oskerbnik.
C. Imenik nam poznanih naddijakonov tolminskih:
1524 — Canepis (?). archidiaconus austnacus, commisB«- riuB et reformator imperialis.
1525 — Chriatophoma de Caballis, archidiaconus in mon- tibuB.
1338 — Thomas Faloidius, archidiaconus.
1539 — Bemardinus de Puppis, archidiaconus.
1540—1541 Thomas Falcidius, arcbid.
1541 — Francesco Maniuius, archid. substitutus.
1541 — 1542 Zacbarias de Maninis, archid.
1542 — 1543 Bemardinus de Puppis, archid.
1548— NiGA16 Padavino, arohid.
1549 — Nicoli Trovomala, arohid.
1550 — Ambrosius Simoteo. archid.
1551 — Giovaoni Autonio Rebugio. archid.
1553 — Francesco de Portu, an3iid.
1554 — Thomas Falcidius, arohid. 1647— Fabritios del Torre, arohid.
,y Google
— 131 —
1670 — DominicuB BasBUs, arcMd.
1671 — Oiuseppe Cusano, archid. 1686 — Alessandro Piseuti, archid. 1702 — Francesco de Brandis, archid. 1731 — Franceeco de Brsodis, archid.
1737 — 1752 Dr. ADdreas Foramiti, archidiaconus a parte im-
perii. 1753 — 1763 Dr. Josephue Maria Maronue, archid. 1763—1772 Dr. JoauDee Baptista Campeis, archid. 1772—1782 Dr. Petnis JoanneB Noltinghen, archid.
mitiiTiii razmem u Tolmiisken
OD- XVI. DO XVIII. STOLETJA.
Od zunanjih dogodkov do notranjega razvijanja naSe deželice vodijo drb mejai prepiri, ki eo se redno ponav- ljali, odkar 80 bili u voruiaciJBkem miru tako nerazločno po- stavili meje med austrijsko deržavo in beneško republiko.
Že u glavueni urbaiju tolmiDske gosposke so meje le načez opisane. Izpisek iz tega urbarja, napravljen u Gorici 6. februarja 1607 (ko so Tolminsko zastavljali Dornbergu) zazna- muje tolminsko-beneško mejo tako-le : „\J Sedlu cerkev sv. Kri- ža, ob Nediži potok .slovenski" Rompet Rapid imenovan. Proti Livku sega Tolminsko do polovice livSke gore; proti Klobučarju je meja verh gore Kolovrat, od tod gre k skali na gori VogrinC (Ogrincbe, današnja meja med Tol- minskim, Kanalskim in Fnjulekim). Proti Doblarjn je meja verh gore Zaponice in gore Vogim (P), kder mejijo Tol- minsko Kanalsko in Benelko. Drugod! dela mejo med Tol- minskim in Kanalskim potok VoginŠček (Vogischa?)"
Nič bolje ni bila u glavnem urbarju meja zaznamovana med Tolminskim in Kranjskim. „Potok Sala in ^t^^^j^ j^' zero" pri Kobili loči Tolminsko od Vipavskega. Proti go- sposki Loka je meja kraj „Novorisla njiva" (P) do kamna tam gori; potem na vrhu Oslice do potoka H ab ovca (Q*rbiwze) in do vode Kopačnica; kraj blizu RobidniŠkega berda do potoka Ho t a vije (OattaugliaJ ; proti Sorici potok Dav- Ča; potem kraj Petrovo berdo, kjer spada jedna biSa pod
,y Google
— 132 — Loko, dve drugi pa pod Tolmin ; dalje nauzgor do verh gore BatSa (Voich, Votsch). Potem začenja meja proti gosposki Bled (Fela) in derži od verha gore Bačado verha gore Slap- Bik- (?).•)
Iz tu opisanih mej se vidi, da na beneSki stram si se y&6 prištevala Tolminskemu Dren k a, paČ pa še vedno Do- blar. Proti Kranjskemu Begalo je Tolminsko mnogo dalje, namre£ na jugoizhodu do gorenje Idrijice, proti izhodu pa do potokov HobavČa, Kopačnica, Hotavlje in Dav6a. Tako je imelo Tolminsko, čeravno mu je Se manjkal Livek, Breginj in Logje, vendar za 410 G kilometrov več sveta, nego dan- danes.
Ali idrijska okolica, obe Oslici in Leskovecod- teigali so Be u XYIII. stoletju od Tolminskega usledi politič- nih razdelitev Marije Terezije. Žena Florjančičevi karti kranj- ske Vojvodine od 1. 1744 prišteti so omenjeni kraji h Eranj- akemn razen viaočine Vojski, katera je bila ostala še pri Tolminskem. Pa tudi ta nova meja ni bila stalna; zato se
?orodijo 1. 1771 prepiri med Tokninskimin gospostvom nem- ke Idrije. 21. julija omenjenega leta poda se mejna komisija na zemljišča, o katerih ao se prepirali, in najde mejni križ verh gore Na strojnici, katero Idrijčani imenujejo , Okro- glo goro". Od tod naprej določijo mejo u ravni potezi do kraja Konjski rob (Cognize Rob ?) in potem čez Konjice (Coguiza) mimo studenca Laputnik (LaltudnikP) čez Okto- glico u Opnem (?) do Debelega berda pri Idrijici (ns severozahodu od nemSke Idrije) **)
Mnogo hujši in dolgotrajnejši so bili prepiri o beneški meji. Dolžnost to mejo varovati imeli so tudi na tolminski strani goriški glavarji. Ali ti so se malokada zmenili za tol- minski del beneške meje in prepuščali so vso stvar tolmin- skim glavarjem (izuzemši goriškega glavarja Antona Rabatte 1. 1738). Pa tudi ti neso mogli nikoli zabraniti strašanskih mejnih prepirov in pobojev.
Ze teta 1506 začeli so bili sedelski, borjanski in kredski občinarji veliko pravdo z Loi^ani in landrij- skimi podloiniki zaradi paše in dervarenja na gori Mija. Sodnija u Yidmu (!) določila je 11. decembra 1508, da imajo oboji pravico po vsi Miji skupno (promiscue) pasti in derva seči. Na to so se opindi Sedlani pri vseh svojih poznejših
- ) Itfiti iz glavnega urbarja u grofoTikem arhivu u Tolminu.
■*) Zapisek o tem se nabiga u grofovsken arhivu a Tobnino.
,y Google
— 133 —
Srepirih. *) Ali Ložani zsbteTali so ves zahodni obronek M^« o Terhuaca za se in terdlli, da je bilo tako dogovorjeno u nekem opisu austrijeko- beneške meje I. 1521 o priložnosti Tormaoijakega miru. Sedlani pa neso hoteli o tem mi slilati in so zagotavljali, da imajo ooi drugo pismo z dnigadnim opi- som meje. Toda tega pisma neso mogli nikoli pokazati. Ter- dili so le, da ao jim painiki na Miji neobhodno potrebni, in da so oni sami od nekedaj brez beneSkib podložnikov na Miji pasli in sekli. Vendar se je pa u tej zameSani pravdi vedno bolj pokazovalo, da zahodni obronek Mije pripada austrijakim podložnikom.
Eljubu tej cedoločenosti bilo je u ZVI. in perrf polo- vici X.VII, stoletja Se precej mirno na tolminsko-benedki me- ji. Se le 1. 1663 slišimo pritožbo od strani beneSkih podlož- nikov, da so Sedlani prestopili mejo svojih posestev. Tedaj jo vlada spoznala potrebo, da se uredi beneSka mej& u Kota (pri Logih in Branju). Ukazala je tore 1. 1688 ntg se snide mejna komisija, pri kateri bi imel zastopati deželne stanove gonSke grof Anton Lanthieri. Ali ta komisija se je opet rozfila brez uspeha.
L. 1694 uname se hud prepir zaradi planine Razor ali Uobič na Miji, katero so bili beneški podloiniki okoli polovice XYII. stoletjaRobiču prodali. Toda oni so terdili, da so mu jo le zastavili, ker se je bil RobicS ziivezal pla- čevati jim neko najemnino. U Tolminu pa so dokazali (L 1765), da Robič plačuje najemnino od omenjene planine že ve6 nego sto let tolminskemu nibanu. Planina Ruzor je se- gala na južni strani M^e do Fredola, ozke doline, ki se bliža NediŽi pn Logih in pri Stupioi. Do tam so Austrijd pasli in sekli, kakor je bilo 1. 1765 dokazano.
HujSe se je razonel mejni prepir 1, 1706. Od tedaj naprej pa do I. 1772 slifiimo skoro vsako leto, kako siaustrij- ski in beneški podložniki drug drugemu nagajajo, kako drug drugemu drva sekajo in plenijo, kako rubajo živino na paii in se učaai celo pobivajo. 2^J 26. septembra 1707 zapove vlada tol- minskemu grofu, naj napravi mapo o mejnem svetu in zlasti o mestu najveČih neiedov. To zapoved je morala vlada 1. 1709 ponoviti in grofu naložiti, naj poSlje mapo z obiii-nim poročilom o mejnih neredih u Gradec.
L. 1734 ubije nek austrijsk podložoik iz Sedla beneSke- ga kmeta iz Logov o priložnosti, ko so dtlali mapo nekega
- ) TJ nrbsrja od 1. 1607. je od SedlonOT opomnjeno: ,.S
ihreD Plaembbeeueeh und BebOlzniiK auf dom TenelianiBcheD".
,y Google
— 134 — paSnika. 11. junija zapove ceear £arol tolmioslcemu grofii Jakobu Aatonu, aaj vas dogodek natančno opi6e iu mesto nariše, da se bode videlo, na katerem svetu se je umor do- godil, naj vse stori, da se ubojnik ujame in zapre, sicer pa naj skuša mirno iu prijateljsko živeti z Benečani, ter naj ne povraduje sile ah silo. Toisto ponovi cesar 21. augusta 1734 in mu naloži, naj z le^Jimi besedami zahteva zadostenje od Benečanov zaradi tolikih nadlegovanj.
Da bi se mogla konečno meja urediti, sklenila je vlada napraviti nove mape vseh mejnih krajev. L 1735 naroči zem- Ijemercu Ivanu Zorzu. naj nariše pogorje Kolovrat in Matajor. Ali to je bila težka naloga, ker Benečani eo se tema protivilt. Ko so zagledali cesarskega zemljemerca, za- čeli so zvoniti in zbirati se ter žugati mu. Kljubu temu sov- ražnemu mišljenju doverSil je Zorzi svojo nalogo zadnjega ju- nija 1735 in sicer na Kam ne m.
NajsilnejŠi je postal mejni prepir u letih 1736 do 1739. Sedlani so se veduo opirali na odlok od 11. septembra 1508 glede gore Mija, in Ložaoi so nasproti tetdili, da je ta gora njih izkljuČljiva lastnina, in da Austi-ijci nemajo tam nobenih pravic. Da bi svoje pravice u dejanju pokazali, rubili so jeden drugemu živino. Da bi se ta hudi prepir vsaj za ne- kaj časa polegel, bila je resna volja austrijske in beneške vlade ; zato skleneta mejo začasno urediti, pa tako. da se no- benemu ne bodo kalile njegove pravice, samo da se poverne mir in složnost med sosede. Ložanski poslanec za urejenje meje bil je Jožef grof Pianese (di Piano), austnjski pa tolminski grof Janez Ignac, kakor namestnik svojega sta- rega očeta Jakoba Antona, Ta dva sicer nesta mogla prava meje določiti, ali da bi ljudi pomirila, predložila sta glede na obojestranske zahteve sledečo mejno Čerto: ,0d Kediže naj gre meja ob potoku „Zs Unelkovim lazom" (aa uneloouao lasu?) in potem u ravni Čerd po sredi gozda U osojnioi do verha imenovanega Naklobučajnici, od tu do visočioe Mlinart (ali Meline). Ta čerta naj velja kakor meja za paš- ujo in sekanje, le travniki na jedni ali drugi strani te čerte naj ostanejo tistemu, katerega so bili do sedaj. Za Mlinar- tom naj ostane dolina Razor Ložauom, kakor je to tudi po- prej bilo. in sicer do stana Robičeve planine; ta pa naj ima svojo pašo u drugem delu omenjene doline. BobiČu se pri- poroča, da ne sme svojega stanu prestavljati na drugo mesto".
Da bi se mir bolje uterdil. določila sta nadalje poslui- ca: pervič, austr^ski in beneški podložniki ne smejo jeden drugemu rubati niti maščevati se jeden nad drugim zaradi
,y Google
— 185 — rubeža, nego vsakdo naj kririco, ki se mu zgodi, naznani ero- jemu poBtaTnemu sodniku : drugi6, ae sme nikdo za paSo od- meujenih prostorov spreminjati ti polja in verte (niti delati ds- vin iz ^komunje"). niti zmasjSevati občinskih paznikov ter segati u pravice goaposkine j tretjič, na svojih travnikih sme vsakdo pasti po koinji; četertič, naj vsakdo pozabi in odpu- sti vse do sedaj etoijene Škode brez povračila, kakor bt se ne bile dogodile, in naj vsakdo molči od vseh sovražnih pri- tožeb.
Ali austrijski podložniki oeso bili zadovoljni s to raz- sodbo in BO bili zelo nevoljni, ker jim je bilo ukazano zam- bano živino (110 koz) povemiti. Da nočejo priznati nove me- je, pokazali so s tem, da so začeli hitro pasti na dru^ strani meje. Kmetje iz Kreda, StanoviSČ, Sedla in Fodbe- le pritožijo se soper novo mejo pri goriškem glavaiju, grofu Antonu Rabatti. Ta pošlje 12. maja 1738 tolminskemu grofii zapoved, da se nema utikati u mejne stvari, in niy pu- sti pritožujočim se podložnikom mimo uživanje njih pravic, dokler ne bode viia oblast drugače določila. Ali tolminski grof ni hotel sprejeti tega povelja, ker al bil od goriSkega grofa odvisen, Čeravno je bil ta dolžan celo beneško mejo varovati. Rabatta ponovi svojo zapoved 21. mfqa in zažuga grofu pod kaznijo 100 ogerskih goldinaijev (gOngari"), naj na meji ne upeljuje nikakih novotarij.
Eer je tolminski grof tudi sedaj oporekal proti zapove- di goriSkega glavarja, zapove graSka vlada 25. junija 1736, naj se grof opraviči, zakaj se je utikal u mejne stvari, in o teh razglasil patent svojim podložnim. Ta odgovori (14. ju- lija 1788), da je imel od vlade določno nalogo, pomiriti se z beneSkimi podložniki, in zato da je posredoval, ko se je me- ja urejala, in zato da je moral tudi svojim podložnikom raz- glasiti, kaj se je sklenilo, (glej gore str. J25 — 127).
Ko so kmetje začasno razsodbo natanjko razumeli in sprevideli dobro voljo grofovo, nehali so ga tožiti u Oorici. Med tem pa so se nadaljevala rubanja in pobijanja med Sed- lani in Ložani, Austrijski podložniki so se pri tem opirali na grofovo povelje od 2. msrcija 1737, naj se Kredci, Borjanei in Sedlaai z vso silo upirajo Benečanom, ko bi ti hoteli me- jo prekoračiti in Škodo delati na austrijskih tleh. Cesar sam je bil naiAreiS grofu zapovedal, naj silo s& silo odbija.
Tako eo mejoi prepiri trt^sli nadalje. Yse to je opisal in z mejno mapo razložil Janez Kerstitelj Damiani, javni DOtar, 19. oktobra 1749 n Kobaridu. Med drugim piSe Damiani tako-le: .Ker nI moja od Idrije (Judrio)do Uče-
,y Google
— 136 — j e (Utsoha) natanko določena, gajajo se pogostoma prepiri med obojestranskimi podložniki. Večkrat ai mbajo žiTino : OToe, koze in vole, kadar mislijo, da je na paii predalei za- ila. Zgodilo se je tudi, da so prišli beneiki podložniki na auBtrijska polja ter odnesli žito iu druge pridelke u STOje va- si. Zlasti pa so si lastili beneški podložniki (iz Stupioe, Uer- sina, Loga in Brišč) gozd „U Široki dolini" ob Cerni vodi pod goro Mija. Tudi po drugih gozdih so Benečani večkrat sekali derra, ali Austrijci so jim jih navadno zaplenili in od- nesli. Tako BO ei iztrebili tudi senožeti na auetrijskih tleh in 80 sploh smatrali vse kraje ob Nediži od Kobiča in kapelice av. Jelarja nauzdol kot svojo lastnino".
Eer je prihajala razdraženost in razburjenost na meji vedno veča, bila je dolžnost vlade tem večnim razporom a okom priti z natančno uredbo in določbo meje. Iz tega na- mena eella se je 1. 1751 mešana komisija austrijsko-beneika a Kobaridu in že 23. oktobra beremo o novem mejnem na- čertu. 28) Ali vendar se je urejevanje meje uleklo Se škod Štiri leta in ie le 6. novembra 1755 podpiSeta konečne do- govore austrijski komisar feldmarSallajteuant grof Harrsch in beneški poslanec Janez Dona to. TJ podpisanem proto- kolu je meja natanjko zaznamovana in s pridjano mapo raz- jasnjena.
Fo tem takem se je začenjala nova meja pri mlinu ob Idriji, l^er se stekata potoka JavorŠček in Idrija (od Benečanov imenovana ^Zapotem") in je peljala ob posle^i oau^or mimo kraja Robovnica (tudi ^Sief&nco, Chemiza" imenovanega) do visočine Sleme gauge uEolovratu. Od tod je šla meja po verhu Kolovrata do Kuka. Vendar se je dala beneškim podložnikom iz gorenje in dolenje Drenke pravica, derva sekati za domačo potrebo tudi na austrijski strani, ali proti temu, da plačuje vsak hišni gospodar po je- den goldinar na le.o gozdnemu uradu u Qorici.
Od Kuka Sla je meja nauzdol proti livškemu sedlu in potem vodoravno poprek obronka mimo skale Pod kolom in da^je do kamna n znožju hribčeka Sabljerica. U ta kamen eo udolbli po komisijinem sklepu gerba obeh deržav (kar se Se dandanes vidi). Od Sabljerice peljala je meja mi- mo hribčeka Fortin in potem po herbtu nauzgor proti Ma- tajoiju („na verh Polic", kakor pravijo Austrijci). Potem je Sla meja u ravni čerti proti eeveiju do kraja Smrečje ia od tod zopet u ravni čerti na jugozahod do izvira potoka Helnik (dandanes ^Fočivalmk" ali »Bela" imenovanega) in ob tem do Nediže.
,y Google
— 137 —
OnitraD Nediže peljala je meja ob potoku Rojana in potem skoro u ravni čerti nauzgor 2ez Mijo, kjer je najviSe mesto ,Na prevalu" imenovano; od tod nauzdol do Nediie in potem onstran te reke do poti pod hribom sv. Helene in do fiele, ter na dalje do potoka Romafik (ali .Eoroiki laz, CoroBeolaz") in ob tem nauzgor do izvirka ter dalje do Stola (nem6ki .Plassenberg* , morda plazai breg. imeno- vanega). — Tu opisana mejna Čerta je tista, ki 6e dandanes mej) občine Volče, Eamno, Idrijsko, Kobarid, Kred in Sedlo, ki 80 bile pred 1. 18)4 mejne občine proti BeneČjji.
Jlejna komisija sklenila je bila na dalje, da se imajo povBodi ob tej meji postaviti vidna znamenja, da se imajo ni^ staviti kamni, zasaditi veczeli, izkopati jarki, sezidati zidovi, ter urezati križi u Živo skalo. Nadalje je bilo sklenjeno, da naj ostanejo posestva, katera imajo Austrijci na benedkem svetu in Benečani na austrijskem, tudi za naprej u rokah do- sedanjih lastnikov. Vendar pa naj se obojnim podložuikom dopuiča in priporoča, ta posestva zamenjevitti jedao za drugo.
Ali tudi s to ureditvo Se neeo bili dokončani prepiri ob meji, ampak so se ponovili že 1. 1751, toreprej, nego je bila meja konečno urejena. Razdražene in prepira navajene mej- ne sosede bilo je zelo težko krotiti. Zato je morala komisija sa luejjevanje meje skoro neprenehoma zborovati. L. 1756 je sklenik, da vsako dritgo leto u mesecih od junija do septem- bra se ima meja z nova obhoditi in pregledati, mejna zname- nja se imajo ponoviti in vse nepovoljnosti odstraniti.
L. 1766, 18. julija, dodelata zemljemerca Janez An- ton Capellaris od auatrijake in Tiberio Uajeroni od beneške strani mapo gore Mija in njene okolice, in to u Ko- baridu (aalle Linee Con&iali della Schiavonia").
L. 1771, 28. septembra, zaukaže cesarica Marija Tere- lija fie jedenkrat, naj se snide mejna komisija u Kobaridu pod predsedniStvom F om p e j a barona B r i g i d a. Beneška republika je poslala tja kot svojega poslanca Antona Bra- gona. Ta komisija se je pečala zlasti s postav^anjem onih gvidnih znamenj" ob poprej določeni meji. Konec svojega delovanja naznani 7. julija 1772 in razglasi, da če ima keao kako posestvo u drugi deržavi, naj dokaže svoje pravice do njega u šestih mesecih.
,y Google
— 138 —
L. 1772 in 1773 uname se tudi velik prepir zaradi pla- nine Kukanja ali Verb na Miji, o katevi so beneški pod- ložaiki terdili, da so jo bili Eredcem 1. 1498 le zastavili; to- da neso mogli dokazati Bvojih pravic do te planine. ^) — Fri- godilo 80 je tudi, da so si kmetje iz Iderskega lastili neke livSke senožeti. Ali benefika komisija se je pritožila soper to pri austrijeki, in ta je obsodila Iderce, da so morali poplačati storjeno Škodo (1. 1773). — Pozneje se ne sliii več o mejnih prepirih med Austrijci in Benečani.
Istočasno pa je imelo Tolminsko ie druge mejne prepi- re z goriSkim in bolikim glavarstvom. Z Ooričani so se Tol- minci prepirali večidel zarad Loma in zarad planine Na vratih,
Lomljani tolminski in kanalski imeli so že od nekdaj navado skupno pasti in sekati po obeh občinah. To so jim bile priznale in poterdile tolminska in kanalska gosposka Že 1. 1695. Da bi se pa vsem prepirom u okom prišlo, sesta- vili 80 komisijo za natančno urejeoje meje in ta je 20. maja 1706 u Kanalu natanjko opisala mejo med Tolminom in Ka- nalom in to od Soče do verh Pregona. Tendar je poro- dila uzajemnost painje in sekanja marsikateri prepir med oboj- nimi Lomljani. Zato prosijo 1. 1738, na^ se jim razdele paš- niki in gozdi (kakor n. pr. Terh Spilja in drugi), da bndo mogli vsak zase bolje varovati svojo posest. To le jim je tudi dovolilo in izveršilo 17. oktobra 1738. — Pozneje (1. 177S) nadlegovali so Lomljani Bačane in Iderce s tem, da so jim na meji živino rubali. Proti temu je bila razglašena globa od 25 goldinaijev.
Mejni prepir med tolminsko gosposko in Če^ovaDom unel se je 1. 1744 največ zaradi planine ,Ma vratih", ki je pripadala nekdaj goriškemu plemiču Uais-Khienburgu, u XYIII. stole^u pa grofu Strassoldu. Pozneje se je nase- lilo oa istem mestu veČ družin, ki so si hiše sozidale. Prava meja med omenjeno planino in občino Slap bil je potok G- re- benik pri rutu „U občnih". To mejo so tolminski grofi tu* deržali kljubu napenjanju Strassolda. ^)
Kič blaži neso bili tudi mejni prepiri med tolminskim in bolškim glavarstvom. Kakor povsodi, tako so zlasti na BoU Skem ekerbno pazili na okrajne meje in terdovratno branili vsak prestopek teh mej. Da bi vsak podložnik natanjko po- zobI okrajne meje, oznanjal jih je vsuo leto uradnik bolške gosposke na Serpeniei in to na sajem sv, Floijana, ko se je tam zbralo premnogo Ijudij od vseh stranij Bolškega. He* je so bile ljudstvu tako prebrane, kakor so se nahajale a ce- oarekem urbarju u Bolca, u slovenskem jeziku opisane. 31)
,y Google
Mejne prepire zavoljo TernoTega omenili emo že zgo- re na str. 103 n. Ali mnogo hujii prepiri bili so se uneli med TemoTci in Crežničarji zaradi paie u Prebejku (Pie- velku) na podnožju Polovoika. Ker Je Temovcem pade pri- manjkoralo, prOBili eo Drežničarje in tolminskega grofa Coro- nina, da bi emeli goniti svojo živino u Prebejek. U apora- Kumljenju z Drežničarji dovoli grof Temovcem, da smejo go- niti svojo drobnico (koze in ovce) iez 8060 in pasti u Pre- bejku. Ternovski in drežniiki pastirji naj bi tu skupaj pasli in stanovali, u prijateljstvu med seboj živeli in zafiio živino iadoToyno sprejemali u svoje staje. Ali kmalu so postali Ter- Dovci kot jež u lesičji jami in začeli zahtevati tudi pravico derva seči u Prebejku. Iz tega so se porodili dolgotrajni pre- piri, ki so se ulekli skoro skozi celo XYIII. stoletje. ^) Naj- hujši je bil prepir od 1. 1750 do 1779, Ka zadnje so morali Ternovoi vendar odnehati, ker so je tolminski grof krepko potegnil za (^'einifike pravice.
Silno hudi so bili tudi prepiri -med Drežničarji in CezBoiSani zaradi planin Za grebeni pri Slaliuku in Qo- lobar za Javor<Skom. „Za grebeni' so bili Drežničarji Že leta 1695 zanibili živino in pobrali sir. Zato so se obemih Čezsotiani do tolminskega grofa in ga prosili, naj zapove svo- jim podložnim, da povemejo zaplenjeno blago. — Velik prepir mej Drežničarji in najemniki golobarske planine trajal je od leta 1736 do 1772 in napolnil cele kupe pisem u tolminski uradniji. U Čezsoii je bil takrat (I- 1742) župan Ivanec 6opi (Zopy).
L. 1766 se uname hud prepir med prebivalci čezso- Skega Loga in Drežničorji zaiadi meje pri Jeleujem ro- bu ^i ,U prevejoi". Kavno tega leta prepiral se je tudi bol- Ski glavar s tolminskim zaradi T&Iitve iezsolkega župana (glej gore str. i 25).
Ako hočemo dobro razumeti DOtFanjein posestne razme- re naSe deželice u XYI. in naslednjih stoletjih, ozreti se moramo de jedenkrat na sploioo ustavo in upravo naših dežel. Odkar je priSlo Oorifiko pod Austrijo, bilo je pridru- ženo takoimenovanim „iiotranjeau8trijskim deželam" (Štajerski, Koroški in Kranjski s Terstom in Reko) ter je imelo s temi deželami skupno vlado u Oradcu. Pri tej vladi imelo je Go- riSko jednega zastopnika, kateremu je bila zlasti dolžnost sker- beti za obnunbo beneške meje. Njemu neposredno podložen je bil glavar bolški (kakor sploh vsi mejni glavarji) in veči- noma tudi glavar tolminski, ki si je bil pridobil neodvisnost od goriškega glavarja, poterjeao z raznimi cesarskimi dopisi.
,y Google
— 140 —
Kav se tiže bolfikega glavarja, opisal je pjeROve pravice in dolŽDOBti 1. 1719 Ferdinand Rechbaoh, kije bil sam bolSki glavar, u knjižici imenovani: ^Observationee ad 8ty- lum curiae G-raecenBis etc. Ampletii", Tu beremo : „Boliko glavarstvo nt dedno ali zastavljeno. Glavarja imenuje cesar po nasvetu dvorne kamore. On ima dolžnost braniti terdnja- ▼0 u tamofinji soteski in vladati kmete. Pod njegovim po- veljstvom stoji jeden bombardir (topničar) in Itirje vojaci, katere plačuje vlada. Glavar ima soditi o dvilnih in krimi- nalnih stvareh, a pritožbe Čez njegove razsodbe u]^|;ajo se naravnost pri vladi u Gradcu, — Ker je večina Bolčanov pod- ložna urbaiju rosačkega opata, in ker je ta opatija zopet od BeneSanov odvisna, mora glavar dobro paziti, da ne nastane podložnikom kaka Skoda iz te razmere. Tsakikrat, ko opat umeije, dolžan je bolgki glavar napraviti inventar in apeljati sekvester £ez vsa posestva rosačkega opata*.
Jedoake dolžnosti in pravice je imel tudi tolminski gla- var, le da je moral ta braniti podložniike pravice proti če- dadskemn kapitnlu, mesto proti rosaŽki opatiji. Kakor je ime- lo Bolško u po(!etku XTI. stoletja iste glavarje z Gradišfiem in Maranom, tako so tudi Tolminsko takrat upravljali navadno goriSki glavaiji. Tako je o. pr. 1. 1515 vladu Tolminsko Ja- nez de Castelonovo, podglavar goriiki; 1. 1S33 Jurij d'Egk, glavar goriSki; I. 1547 — 1550 Andrea d^Orzon, tudi glavar goriški.
Glavar (ali njegov namestnik) je vodil vso notranjo upra- vo deželice, pazil na zunanjo varnost, varoval meje, pobiral vse dohodke in davke za deželnega kneza, bil je tudi sodnik n civilnih in kriminalnih stvareh, le da se je smelo od njega prizivati na vlado u Gradec. Zato se je imenoval glavar «nB- kerbnik in sodnik" (eapitano e gastaldo, Pfleger und Riohter). Od tolminskega glavarja je bil odvisen oskerbnik (^il Ter- bessero 1" Yerweser) idr^ske okolice, dokler je ta spadala pod Tolminsko.
Važna je bila tudi vojafika oblast glavarjev ob času, ko so se vedno ponavljale vojske z Benečani, in ko so Turki neprestano Žugali našim deželam. Se 1. 1766 prepove grof, da se ne sme pri nobeni priložnosti ali cerkveni slovesnosti streljati, ako ni poprej gosposka dala dovoljenja. To prepo- ved je bil grof zato razglasil, ker je bilo streljanje znamenje nevarnosti, da se sovražnik bliža, tore da bi se ljudstvo ne plaSilo brez uzroka. U tem času de nI bilo stoječih voj- B^k, nego imeli so samo nekake domobrance, imenovane ,čer- nide". Vsak domobranec je moral služiti osemnajst let (od
,y Google
— 141 — 18. do 36. leta). Ali ti neso opravljali stalne elužbe, nego ostajali so navaldiio doma. Samo k Tojaikim vajam ao se zbi- rali vsako leto za malo časa in jedenkrat k velikemu pregle- du (.musterung"). Orožje, kakor tudi obleka, teh domobran- cev bilo je zelo pomankljivo. Vendar so se skazali ob Časa nevarnosti kot dobri vojaki, zlasti ko je bilo treba u deželo priilega sovražnika izgnati. Kadar pa je bilo treba vojakov za kako vojno zunaj dežele, takrat so dali kakemu izkušene- mu stotniku ^patente", da je smel nabirati dobrovoljce in ure- jevati polkovnijo.
Okoli I. 1750 začeli ao upeljevati stalne vojske, in k te- ma so nabirali novince jednakomerno iz vseh dežel. L. 1755 so pervikrat pozvali k vojaikomu naboru tudi u deželi stana- joče tigce. B početka neso naberali vsako leto vojakov, nego le kadar so imeli potrebo ; kmalu pa so začeli redni, vsako- letni nabori. Ali grofi so imeli pravico od vojaščine oprofiČati in zato so navadno puičali plemiče in bogate, ubogim stari- šem pa so učasi jedrne sinove jemali. Kmečki mladenči so BO zelo bali vojaSke dolžnosti, zato so mnogi izmed njih ute- kali na bližnje Beneško, ker tam ni bilo splošne vojaščine, dragi pa so se kolikor moeoče doma skrivali. Zato jih je bilo treba .loviti" s tem, a& so bdEeoemu palico pod noge vei^li. Okoli 1. 1760 — 1770 zadeli so dajati vojake tudi Nem- Skomtarji, ki bo bili poprej vojaščine prosti. Pripoveduje se, da so bili postali nemŠkorutarski mladenči zelo preuzetni, in da BO učasi tako razsajali, da jih ni bilo mogoče krotiti. Da bi jih malo postrašil in u bodočnosti lože berzdal, da župan Laka Kikli jednega u vojake. Od takrat dajajo tudi Nem- ikorutarji redno svoje novince. *)
L. 1786 prosi tolminski grof, naj bodo od vojaščine opro- ščeni vsi oni Tolminci, ki so stalno nameščeni delalci u Idriji, ali kot dervarji, ali kot rudokopi. Ta grofova prošnja se je tudi usliSala.
Ako je kdo od vojakov pobegnil, naznanile so to voja- ške oblasti grofu, in ta je moral ostro paziti na take ljudi ter, ako BO imele premoženje, zapleniti ga na korist deržave. TJ tem smislu je potem grof vso stvar naznanjal županu be- gunj^evemu in ta je mor^ viSo zapoved izpeljati.
Tolminski grof je imel tudi svoje posebne vojake, da so varovali grad, uzderževali javni mir, zapirali nepokoraike in pomagali pri eksekucijah. 8e 1. 1739 omonja se .vojak tol- minskega graidn". Te vojake je ljudstvo navadno le .biriče"
- ) dteL KooJMiči«, BI. Btela 1853.
,y Google
— 142 — ali ^galijote" imenOTalo, ker so bili u reanici ljudje, katerim se drugo delo nf ljubilo.
Sodstvo so izverievali razen glavarja tudi nekateri drugi zemljiški gospodarji uad svojimi kmed. (To so bile ta- koimeaovaue ^patnmouijalae sodnije".) Tako je imela lodo- vina Cuk svoje sodstvo u Kobaridu. Staremeelu in na TernoTem. . Tolmutaki grofi imeli so začasno svojo po- sebno sodniško uradnijo tudi u Kobaridu. Zato jih imenuje neka listina od 1. 1767 celo ^grofe kobaridske".
Cesarica Marija Terezija je uvedla nove spremembe gle- d6 uprave in sodnije. LoČtla je popolnoma aoduijsko oblast od politične. Celo goriško grofijo je razdelila u dve o>:rožji (goriško in gradiščansko), ter ji [)'>dredila kamori u Ljubljani (I. 1747). Ka čelu deželne uprave stal je glavarstvun sv&t (Consiglio capitanale) u Gorici. Sestavljen je bil iz osem sve- tovalcev pod predsedništvom glavarjevim, in imel je sodnijsko ter politiško oblast u svojih rokah. Ude deželne sodnije je imenoval vladar. Cesar Jožef je ustvaril za Gorico in Terst nameatništvo u Terstu, odvisno od dunajske vlade. To je bila važna sprememba za ustavo in upravo naših dežel. Na ta način je prenehalo Tolminsko biti deželica za-se in bilo je pridruženo grofiji goriški ter s to ured ilirsko - austrijskemn Primorju. Cesar Leopold II. je bil sicer zopet upeljal gla- varstven svet za Goriško, ali to ni premenilo nove ustave. Tako je tudi sodstvo ostalo za vedno ločeno od uprave, ka- kor je bil cesar Jožef 11. naredil.
Usledi teh sodnijskih sprememb je moral tudi tolminski grofi. 1766 postaviti za svoj okraj posebnega izučenega sod- nika, kateremu je plačeval na leto po 1200 goldinarjev. Nje- gov pomočnik bil je nekak preiskovalen sodnik, imenovan -Bodija". Razen tega uzderževal je grof u svoji sodnijski urad- niji še jednegs kancelarja s 500 goldinaiji letne plaČe, in tri aktuarje s6 150, 100 in 60 goldinaiji. L. 1790 poterdi vlada to urejenje tolminske sodnije.
Apelacijsko sodnijo sa slovenske dežele postavil je bil cesar Jožef II. u Celovec Ta je zahtevala I. 1788 od tolminskega grofa, naj razdeli svoj sodniški okraj na dva. Ali grof se je močno opiral temu in dokazoval, da tega nf potreba, pač pa da bi to njemu prouzročilo veliko stroškov. Tako. je ostala za vse Tolminsko do 1. 1848 le jedna sodnija. U Bolcu pa je vlada sama preustrojila sodnijski urad po no- vih zahtevah časa.
Sodnijske obravnave postale 80 bile u preteklih stoletjih zelo dolge. Pisalo se je mnogo in razpravljalo po malenko-
,y Google
stilih fonnuish. Zsto pa je bilo potreba zvedenih iu izuče- oih pisaijev, kateii ao ee notarji imenovali. L. 1762 ime- nuje se kot javni cesarski* notar u Bolcu Janez Kerstitelj Damiani in 1. 1767 Teter Anton Frassinelli. Usledi strafinih mejnih prepirov med Austiijci in Benečani naselil se je bil I. ITdl celo u Breginju javni notar. L. 1758 kaznu- jejo nekega boISkega podložnika, ker je bil dal svoje javno pismo zunaj okraja napraviti, in ne pri svojem domaČem no- tarju.
Pod glavarjevim nadzorstvom obderžale ao bile ob č i n e svojo malo samoupravo in najniže sodstvo, kakorino so imele u srednjem veku. Pravilnik (itatut) za Tolminsko iz XV. sto- letja obranil je bil svojo veljavo in je bil podoben pravilniku drugih občin na Frijulskem. L. 1586 sestavijo poseben pra- vilnik za goriško grofijo (popravljen 1. 1605 in 1651), in ta je veljal po zapovedi cesarja Ferdinanda II. tudi za druge z Goriškim združene okraje, tore i za Tolminsko.
U XTI. stoletju zudobila je bila tolminska občina zelo važne pravice. Goriiki zgodovinar Uorelli piie, da jej je bilo dovoljeno usledi tridentioskih dogovorov za urejenje me- je med Austrijo in Benečijo, da sme soditi svoje občinaije n drugi inStanciji gledč mejnih prestopkov in glede dolžnosti za obrambo terdnjave u bolški soteski. Zato pa se je morala vlada zavezati, da prepusti dohodke vseh na Tolminskem le- žečih gradov na korist te občine. (Te določbe neso prav ja- sne in nikjer se ne bere, da bi bila tolminska občioa take pravice u resnici izverševala).
Poleg tolminske bila je najvažnejša nemškorutarska
občina, kakor se jidi iz tega, da je bila tudi ona posebej
Čedadcem zastavljena (glej zgore str. 87). Nemškorutarski
- župan je imel precej veliko sodnijsko oblast nad svojimi ob-
činaiji in je bil zelo spoštovan.
U ostalem je obstajala Še vedno feudalna ustava, kakor u srednjem veku. Lastnik zemljiška bil je samostan, cerkev ali pa plemič: kmet ni bil druzega, kakor najemnik in rob teh lastnikov. Akoravno je bil zemljiški gospodar na Tolminskem večinoma grof. na Bolškem pa rosački samostan in nekoliko tudi vlada, vendar se je nahajalo poleg teh Še mnogo manjših posestnikov po našej deželici. Nekateri teh plemičev so imeli svoje hiše na Tolminskem in so uČasi tudi tam stanovali, navadno pa u Gorici ali Čedadu, ter hodili na Tolminsko stanovat samo ob letnem času. K takemu dežel- nemu plemstvu imamo prištevati: Dornberge, Formenti- ne (sprejete med deželne stanove goriške 1. 1541), Kneze
,y Google
- 144 — (1541), Černce(1546), Čuke (1569), Breunerj«, Coro- Dine, Zemljerje (1627), Nemizhofne (1737), Bravni- iarje de Braunthal itd.
Tolminski grofi (Dombei^i, Breunerji iu CoroDini) bili so gospodarji zemlji&ča na Tolminskem; kot laatniki gospo- stva imeli so pravico terjati rabato od sTOJih podlojbikov. Orofova zemljiS<^ so ležala po vsem pravem Tolminskem in Cerkljanskem in Id^ekem, nadalje u Doblarju, u Kobarida in po kobaridskem Kotu ^agor do Sedla, potem u Čezsoči in celo u Bolou (neka planina, mlin in žaga). 33)
Kfy'teža za kmečke podložnike bila je rabota. (Jrofovi podložnibi so morali 82 grofovekili zemljišč u dolini in na go- rah obdelati, izorati, posejati, požeti in pokositi Vsak pod- ložni kmet moral je izorati sedem leh in pol, požeti pa tri lelie, kadar je prišla versta nanj. £ setvi moral je vsak ra- botar poslati po jedno žensko. Vseh rabotnikov za taka dela je bilo 82, t. j. na Kamnem 8, na Volarji 6, u Doljah 6, Zatolminom 6, u Žabicah 2, u Poljubina 16, a Vol6ah 15, na čiginju 9, na Kozarskem 6 in o Modrejcah 6. U jeseni je moralo 22 rabotnikov orati in žito sejati, u postu je mo- talo 8 rabotnikov sejati rž, bob, turfiico (sirk, soi^) in kore- nje (carotte) ; o sv. Mohom je 24 rabotnikov sejalo repo, ka- pns in ajdo (saraceno). Za vse to, kakor tudi za privsžanje gnoja, dajal je grof rabotnikom male darove.
Orofoveke travnike u dolini pokosili so navadno u pol dneva in zato so dobivali kosci 60 funtov težek sir, katerega so morali Kamenci grofu dajati od svoje planine Zaslap. Seno 80 poeniili in pograbili o ugodnem vremenu n dveh poldne- vih in Foljubinci eo morali seno domov speljati. Zato pa so smeli spomladi in u jeseni pasti grofove travnike Dobrave blizu Poljubinja. Te Dobrave užival je vedno najstarejši ud grofovske rodovine. Kositi so jih morali : Versenci, Poljubinci Modrejiaai in Lomljani; grabsti pa: Idrijčani, Slapljani, Ho- drejani, Kozarš6ani, Čiginjci, Volčani, ŽabiJSani in vsako dru- go leto tudi Doljani. Travnike po gorah kosili so jedno leto Poljani, drugo pa Zatolminci, in za vsake domov pripeyane vlake »ena plačal jim je grof po osem soldov.
Tudi vino so morali podložniki grofu u raboto voziti is Gorice n Tolmin. Ta rabota je bila precejšna, £e se pomisli, da je grof tegnil vino tolminskim kerfmaijem. Da, celo u Bubijo in VileS morali so Tolminci rabotati svojim gro- fom, ker 80 imeli Coronini tam doli svoja posestva. Ali to se je smelo k večema dvakrat na teto zgoditi, in grof je mo- ral vsakemu rabotniku petico darovati.
ivGoogle.
— t45 —
Taka rabotanja bila so uzrok velikih pritožeb, da grof Btinka in odira svoje podloinike, se dandanes je povsodi zna- na pripoved o kmetica, ki je Sel zjutra rabotat z lepim pa- rom Toli£ev, a zvečer prinesel le koŽo domov. Vendar i?, listin nam je znan le jeden primer, da se je 1. 1737 relki župan Jožef Bevek pritoževal soper preobloženje kmetov z rabotami od strani tolminske gosposke.
Poleg Coroninov imeli bo na Tolminskem največa po- sestva Formentini. Pripoveduje se,' da ta rodovina izvira iz Ogerskega, ali že u XIII. stoletju jo nahajamo na FrijuU Bkem. Od todi se je razširila u XrV. stoletju na Tolminsko in postala €\&a tolminskega plemstva. Tu se je večkrat odli- bo^a pri obrambi tolminskega gradu. L. 1623 pouzdigne cesar Ferdinand IL to rodovino u baroaski stau s pridevkom „iz Tolmina in Bilj", (ker so si bili 1. 1606 tudi Bilje prido- bili). Svoje kmete so imeli Formentini po vsem Tolminskem (in tadi u Cezaoči, kjer so jih kasneje Zemljerom prodali), toda u, vsaki vasi le po jednega ali dva. 34) U XyiII. sto- letju je bila ta rodovina zelo obožala in vsa njena posestva Da Tolminskem prešla so u roke Coroninov.
Druga važna plemiSka rodovina na Tolminskem se je imenovala Locatelli detto Gibilino (ali ,delle Gebelli- ni"), boržkone stranska veja kormiaskib Looatellov. Ta rodovina je prišla s koncem XYI. stoletja na Tolminsko in od nje se je odcepila okoli 1. 1690 druga rodovina Oran- de nt i. liocatelli in Grandenti opravljali so navadno službe za tolminskega grofa, bili so njegovi oskerbniki, kancelarji, DOtagi, pisarji itd. L. 1727 in 1728 nahajamo jih tudi kakor župane (decani) tolminske. U teh službah pridobili so si bili več posestev n Tolminu. L. 1771 je bil lastnik teh posestev komisar Jožef Locatelli. Tolminski grof je hotel tudi nje- ga prisiliti u raboto zaradi njegovih posestev, pa ni šlo, ker Locatelli ma je naštel dolgo versto svojih prednikov od leta 1671 naprej, ki so vsi brez razločka uživali tolminska pose- stva kot svojo slobodno lastnino.
Važna plemiška rodovina n Kobaridu so bili čuki ali Zncco iz Čedada *) L. 1523, 29. oktobra, pouzdigne cesar Earol V. Jakoba Čuka in vse njegove naslednike u stan pa- latinskih grofov; 1. 1569 je bila ta rodovina sprejeta tudi med deželne goriške stanove. Njena posestva bo ležala u Koba- ridu, Starenuelu, na Temovem iu sploh po ^Kotu* (n. pr. a.
- ) Urbar od 1. 160T imai»ija„Der ParadejteriBoke Oabriel Znckh
a Vajden (Tidem)".
,y Google
— 146 — 8tanoTiS£ih), kjer je tudi sodstvo ieverierala. U Kobaridu je imela stojo lepo hišo blizu flune cerkve, na kateri se Se dandanes vidi gerb Čukov, t. j. ptica čuk z letnico 1611.
Razen teb omenjenih plemiškib posestnikov bilo je ie nekaj manjih, kateri so pa navadno prodajali Bvoja posestva Coroninom, tako da ao ti skoro vse kmetije združili Bh svojo gosposko. Tako je kupil Peter Anton u dnigi polovici Xvlll. sloletja posestva od nekegti Stocbenraimba, ki so donadala vsako leto 267 lir in 10 soldov. L. 1773 kapi tolminski grof od gozdnega urada jeden ^rut' u TrebuSi. Grofi llontecucoli posedovali so že 1. 1675 zemljii6a pri Koba- rida (n. pr. travnike Predel, Na vrbu, Fredolina itd., katere je obdelaval nek Fant on). Pozneje so prodali ta posestva grofu Colloredu. L. 1714 je imela kneginja adova Hon- tecucoU planino Podkuk u zalaikib gorab. leržaiki grofi Petazzi so imeli svoja posestva na Idriji in n Cerknem (tu je obdelaval I. 1727 njibzemljiS^ Bevek), katera so jim a začetku naSega stoletja nesla 116 do 117 gold. na leto. ISa početku XIX. stole^a imeli so veliko posestev na Tolminskem grof Colloredo z letnimi dohodki 330 gld. 36), Juh An- ton 36), Branničar in Juvančič.
Eab;or posvetni plemiči, tako je imela tudi vsaka oerkev svoj urbar, t. j. knjigo, u katerej je bilo nataojko zaznamo- vano njej pripadajoče posestvo, in koliko je do^an od qjega plačevati oni, ki ga je obdelaval. Te urbatje so sestavili in uredili večinoma u XVI. stoletju. Najstarejši urbar tolminske gosposke je od 1. 1591. Popolnoma urejen pa je bil tolmin- ski urbar ie le 1. 1607, ko so preuzeli Dombei^ tolminsko gospostvo. Eedaj je bil boUki urbar sestavljen, nI znano (beHikone 1. 1524). Izvestno pa je, da je imel le malo po- sestev, ker je bilo skoro vse boliko zemljišče lastnina rosatJ- kega samostana. Vendar je pripadalo boUkemu glavarstve- nemu urbaiju tudi nekaj posestev u Kobaridu, Staremselu, Kredu in u Potokih. Nadalje so plačevale bolSkemu urbarju Df^emnino sledeče planine : Cloričica, Eernica, Oozdee, Cllobo- ta, Vuriica (BuSčica), Polovnik, G-olobar in Zagrebeni.
Ued zunanjimi cerkvami je imela najbogatejši urbar ro- sačka, katerej so pripadale vse že u XI. stoletju darovano vasi. Razen tega pa je imel tudi samostan S. M a r i a in Valle u Čedadu nekaj posestev u kobaridski dolini in na Livku. Ročinjska cerkev kupila je bila 1. 1688 od Če- dadske rodovine Cjottis planino ^Na krasi" verb Orežnice, in dobivala je od nje kot najemnino vsako leto 15 liber sira. L. 1709 kupili so to plaoiuo kmetje iz Ravnij.
,y Google
— 147 —
Tudi domaČe cerkve dobile so počasisvoje premoŽenje, nekatere ve6e, nekatere manjSe. Ta posestva so narastla iz pobožnih zapuičin. Premožni lastniki zemljišča zapustili so na smertni postelji za izvelifanje du&e po .kojo njivo, planino ali kak mJin bližnji cerkvi, toda s pogojem, da se ima za vo- lilca toliko in toliko »večnih maS" opravljati. 37) — Tolminska farna cerkev je imela n. pr. vso cerkveno desetino, u Tolmi- nu in Doljah, le da je morala od te 28 lir kapitulu plačevati. Kadalje so bile lastina tolminske cerkve tri njive in dva travnika.
Poleg najemnin, katere so morali kmetje zem1ji6kemu gospodaiju plačevati, in poleg cerkvenih desetin, ki so se pla- čevale čedadski cerkvi, tlačili so poljedelce Se precejSnji d e r- žavni davki. ZemljiSki in obertnijski davek je ostal de- želnemu knezu tak, kakorSen je bil u srednjem veku. Yerh tega pa je upeljal cesar Ferdinand 1. 1524 še davek za hram- bo proti Turkom. Ta davek je moral vsak plačevati in celo težaki in dekle so morale prinaSati svoje vinarje.
L. 1532 razdelijo z nova davek in preračuoijo, da ima Vsak kmet (s celim »gruntom") plačevati po 80 krajcarjev, vsak maqjSi najemnik primemo po velikosti svojega zemljišča, bajtar pa po 8 krajcarjev. Ker se pa pri tej razdelitvi of gledalo na različno dobroto zemljišča, zato nf bil davek pra- vično porazdeljen. Da bi to mogoče bilo. trebalo je upeljati sploSen kataster ali zemljiSko knjigo, u kateri bi bilo vsa- ko pojedino zemljiSče narisano, 8 Številko zaznamovano in po svojih lastnostih opisano. Vsak je moral natanjko n^maniti svoja posestva in dohodke, ker so žagali, da oduzamejo, kar bi kdo zamolčal. Tako so vsaj deloma uredili davkarsko knji- go od 1. 1537 do 1542.
Pri tej priliki so naSIi, da ima vse Tolminsko in BoUko obdelane zemlje 593 zemlji&č (ali terrenov, v^ako po 12 kom- pov ali 36-5 arov) in 6 kampov, t. j. 9041 austrgskih oralov, tore jedno dvajsetino vsega pover&ja. Od tega bi bilo imelo Tolminsko plačevati 1371 goldinaijev zemljiikega davka. Ali tolminski kmetje so se močno branili davek plačevati, rekoč da je plemstvo dve tretjini vsega davka le na kmete navali- lo. Hforala je priti cesarska komisija ' kmete mirit. Ali ko- maj jih je bila malo potolažila in je bila od&la, že so začeli zopet godernjati, ker so se davki vedno spreminjali, in ker BO se bali novih sleparstev. Tolmincem so se pridružili tudi kmetje po goriiki grofiji, ali dosegli neso nič druzega, nego da so izgubili pravico sodelovanja pri razdelitvi davkov.
EJitaster od 1. 1542 bil je tako nepopolen, da so ga mo-
,y Google
- 148 — rali redno popravljati, in da bo ga 3e le I. 1587 nekoliko uredili. Toda Število obdelaniti zemljilč je vedoo rastlo in zato 80 morali 1. 1615 zopet začeti pregledovati kataster. To pregledovanje vleklo se je pa skozi celo stoletje. Posebna težava je nastala 1. 16^7, ko so izpustili iz katastra kameral- na posestva na Tolminskem (in ostalem Oorilkem), (čeravno 80 se bili poprej deželni stanovi le s tem pogojeni splošnemu davku podvergli, da se tudi kameralna posestva primemo ob- dačijo. Še le 1. 1642 se udi cesar Ferdinand III. pravičnim zahtevam stanov. — L 1626 začeli so zopet pobirati od vseh podložnikov izreden davek za vojne stroške. L. 1686 upeljali 80 tudi na GoriSkem ^tempeljski davek za vsako javno pismo. Ob Času nesrečnih vojna proti Turkom na Ogerskem 1. 1691 in 1693 terjali so zopet izreden davek od vsake glave.
U XVni. stoletju nadaljevali so znova brezkončno ure- jevanje in popravljanje davkarske knjige. Ko so zadnjič 1. 1762 do sklepa prišli, pokazalo se je, da je vlada u stimaj- stih letih davek sedmerukrat pomnožila. Cesar Jožef II. je hotel davek popolnoma preuatrojiti. Po zapovedi njegovega dekreta od 15. decembra 1785 podalo se je naslednjega leta nad 60 zemljemercov na Tolminsko in Bolško z nalogo, da s pomočjo nekaterih domačinov pregledajo in popravijo Kmape" ter preiščejo rodovitnost vse obdelane zemlje. Čeravno je bilo to leto nenavadno deževno in tore za tako preiskovanje neugodno, doverMla je vendar delalnost zemljemercov svojo nalogo. ■
Tako je bil kataster 1. 1786 na novo urejen in nasled- nje leto pregledan. ZemljiSČa so razdelili po dobroti na tri verste in upeljali so zraven še hišni davek. Po tem so preračunili, koliko bi moral vsak posestnik plačevati od svo- jih zemljišč in hiS (na vso goriško deželo je prišlo 90.497 g].). Dasiravno je po Jožefovi smerti tudi glede davka večinoma vse pri starem ostalo, kakor je bilo za časa cesarice Marije Terezije, vendar je ohranil kataster od 1. 1786 svojo veljavo de do novejših časov in služil je za podlago vsem poznejšim preračunjevanjim davka.
Pii takih gospodarstvenih razmerah ne more se govoriti o blagostanju našega ljudstva u preteklih treh stoletjih. Yerb tega so še hude beneške vojne in mooge pri rodne nesreče ovirale razvitek gmotnegii napredka. L. 1511, 26. marca, ob 3 urah in 42 minutah popoldne, stresla se je zem- lja po vsem Frijulskem, Goriškem in Kranjskem tako hudo, da se je mnogo hiš, cerkva in gradov posulo (tudi Kozlov rob
,y Google
— 149 — je bil zelo poškodovan) *). Jedoako se je čutilo tudi dve naslednji leti mnogo manj&ih in večih potresov.
Istega leta 1511 razunela so je bila strašna kuga po vsem Frijulskem. Na Tolminsko se je bila pa Se le 1. 1532 raziirila. L, 1542 zaukaže gorilko-tolminski glavar Franc Thurn, da se imii na tolminsko - kranjski meji (kakor tudi proti Vipavi in Senožečam) gost kordon postaviti ia prehod aobvo zabiaojti, ker je bila po Kranjskem kuga razširjena. L. 1562 prikazala Be je kuga tudi na Tolminskem, in Oedudci so hitro zaperli podboneiko cesto.
L. 1549, 13. aprila, padlo je neizrečeno veliko sneg« po vsem Frijulekem. Naslednje leto bila je zima zelo huda in dolga. L. 1551, 6. oktobra, utergali so se oblaki nad Fri- julskem in povodenj je napravila veliko Ikode. L. 1554 bilo je zopet neizrečeno veliko snega. U letib 1597, 1598 in 1599 prikazalo se je bOo mnogo volkov, ki so se z gor nizko u doline podajali.
L. 1595 morali bo zapreti bolSki okraj, ker je žugala nevarnost, da se a njem kuga uname. Julija meseca 1. 159& zaunela se je res kuga po vsem Bolškem in Kobaridskem, tako daje veliko ljudi pomerlo. Z začetkom meseca auguBta zaprejo Cedadci vse poti na FrijuUko, ali kljubn temu se raz- Siri kuga tudi u Čedad in njegovo okolico.
U letih 1628 in 1629 nastala je bila velika lakot po vsem Goriškem. L. 1634 raziirila se je bila kuga iz Kranj- skega na Tolminsko. L. 1682 bila je zopet huda letina za goriško grofijo, ali Tolminsko ni terpelo lakoti ker je imelo dobro letmo. Zato so prihiteli Tolminci z vsakoverBtnim ži- vežem Qoričanom na pomoč in bo rešili marsikoga gotove smerti.
Pri takih okolnostih ni moglo poljedelstvo na Tol- minskem skoro nič napredovati. Neobdelan svet se ni mogel spreminjati v njive in travnike, ker vlada in gospostvo sta ra/.glasila gozde za svojo lastnino. Drugače je bilo u onih vaseh, katere so bilu u preteklih stoletjih Benečanom pod- ložne. Beneški senat dovolil je Livčanom Že 27, aprila 1613 in Breginjcem 25. juuija 1614, da smejo svoje občinske pa- znike in gozde potrebiti, ter u travnike in polja spremeniti. Samo zavezati so se morali, da ne posečejo visokih debel u gozdih, ker ta so se morala ohraniti za potrebe arsenaia in. lodjodelalnioe u Benetkah.
■) p. v. lUdics, Das grogae Erdbeben in Kraiu Im J. ISll.-
,y Google
— 150 —
Tudi Tolminoi so bili začeli po£etkom XVII. stoletja gozde trebiti in sDoriDe" delati, ne da bi hoteli od teh kak davek plačevati. Ali 1. 1628 prepovedala je vlada sUiio ostro tako trebljenje. Do takrat napravljene novine bile ao spre- jete u urbar od 1. 1633. Sicer so pa bile te novine večino- ma le sredi gozdov iztrebljene seaožeti in so obsegfde red- kokedaj prave travnike ali njive.
Na majhno korist poljedelstva, pa na veliko ikodo ob- čega blagostanja bilo je deljenje celih zemljiSČ na rnanj- ia posestva, kakor je bilo to u pretečenih stole^ih zelo na- vadno. 8 tem se je sicer doseglo nekoliko boljSe obdelovanje zemlje, ali premožni kmeti so ginili vedno bolj in mesto njih množili so se mali posestniki, ki se oeso mogli vselej poSteno preživeli. Poleg kmeta, posestnika celega zemljišča aU grun- ta, nastali so sedaj ruta rji, polovica rji, kolani in ose- bivniki, ki so imeli samo tri četertine, polovico, četertino ali celo le osmino celega zemtji&ča. Rut se je imenoval sploh položen, iztrebljen svet, kder je poprej gozd rastel. Kogana- rije omenjajo se mnogokrat u tolminskih urbarjih.
Ear se tiče poljskih pridelkov, sadili so Tolminci to kar u srednjem veku. Začeli so vedno bolj opuSčati lan, ker je vsled velikih mrazov rad pozebal, in oves, ker so se bila zemljišča zboljSala za žlahtnejSe žito. Nasproti ee je raz- širila tndi na Tolininsko ajda, katere so sejali dve versti, imenovani nslovenka' in ^tirolka". Po uzgledu Frijulcev, ki ao začeli Že okoli I. 1600 tiirSico (sirek) sejati, poprijeli so se tudi Tolmiuci tega žita in so ga- sejali od leta do leta več. Krompir (na BolSkem gčompe' imenovan) začeli so ie le kon- ttem preteklega stoletja saditi. Za pouzdieo poljedelstva in Živinoreje se je mnogo trudila cesarica Marija Terezija; po njenem prizadevanju ustanovilo se je 1. 1765 ^kmetijsko dru- Stvo" u Gorici, ki je kmalu razširilo svoje delovanje tudi na Tolminsko.
&lavni živež in največe dohodke pa je dajala ljudstvu Živinoreja. Njeni pridelki (mleko, sir, maslo in volna) bili so jedina podpora ubozega kmeta. Ali za napredek Živino- reje, za zboljSanje plemena in za pouzdigo sirarstva storilo se je toliko, kakor nič. Ysa domača živina bila je vedno jed- oaka: goveda so uvažali na Tolminsko s Kranjskega, praSiče pa iz Frijulskega.
Jedino kar se je u preteklih stoletjih za živinorejo sto- rilo, bilo je zboljšanje paše in kerme. Tolminsko je slovelo od nekdaj po dobrih paSnikib. Zato so imeli Benečani na- vado svoje cede čez mejo na tolminske gore na paSo goniti.
,y Google
_ 151 — Za odškodnino pločerali so le nekaj malega dotiŽnim kmetom. To razvado pa je ostro prepovedal glavar France Thurn, da bi ohranil občinske paSnike na korist domaiSe živinoreje.
Usledi neprestanega trebljenia gozdov nastalo je mnogo novih paSnikov in senožetij. Glede dobrega sena slovel je zlasti Kolovrat. Tu so bili Livčani po dovoljenju od 1. 1613 iztrebili mnogo senožetij in pridelovali so toliko sena, da so ga vsako leto mnogo prodajali u Kobarid, ter sploh na Tol- minsko in Bolfiko.
Le Skoda, da je kmeJSka kratkovidnost zapravila mnogo občinskih paiuikov. U XV1JI. stoletju za6flli so bili namreč prodajati zasebnikom one dele občinskega sveta, kateri jim neso bili neobhodno potrebni za prerejeoje svoje jdviae. To so tolminski grofi po mogočnosti zabranjevali, ali 1. junija 1754 odloči cesar Franc L na poročilo svojega komisaija grofo Harrscha, da naj ostanejo vse občine u mirnem po- sestvu in umivanju tistega občinskega sveta, katerega rabijo za svoje namene, in da smejo tore tudi prodajati painike, ako jih ne potrebujejo za svojo domačo paSo.
NajalabSe pa se je gospodarilo u preteklih stoletjih z gozdi. Se u srednjem veku ao bili vsi naSi hribi do pre- cejšne viiine pokriti z gostimi gozdi, večinoma mecesnovimi in smrekovimi. U preteklih treh stoletjih pa se je zmanjiala z gozdi obrastena poverilina več kakor za polovico. Zgodilo se je večkrat, da so pastirji zapalili jelove gozde, in da so usledi tega ostali goli celi obronki. To velja ^asti o BoUkem, kjer je uničil velik požar ves krasni gozd na podnožju Ve- likega verha (Kombona). Takim nesrečam pridružilo se je hudobno (mt benefiki meji) ali nepremišljeno sekanje goz- dov in pohlepnost vlade, ki je hotela iz gozdov, katere si je sebi lastila, u kratkem času kolikor mogoče 'velik dobiček imeti.
L. 1533, 1. novembra, ustanovi cesar Ferdinand I. goz- dni urad za gorsko grofijo. Kras in Istro ter postavi za ver- hovnega gozdnaija Hieronima di Žara. Ta nova gospo- ska je imela pregledati in opisati vse cesarske gozde in po- ročati, iz katerih bi se moglo kaj dobiti s prodajo u Benetke. Mnoge občine so se bale naznaniti svoje gozde, da bi jim ne bilo treba od njih davkov plačevati, in zato je deržava raz- glasila te gozde za svojo lastnino. Tako so zlasti Bolčani iz- gubili skoro vse svoje gozde.
Ba bi tolminske in bolSke gozde lože u denkir spravil, zapove cesar Ferdinandi. 1536, naj seizveriijo vse priprave, da se izpelje po Bolikem terdna cesta, in da se SoČina stra-
,y Google
ga tako UTavna, da bode za plavljeDJe derr sposobna. *) U komisijo izvoli Ferdinand Nikolaja Tharna, glavarja grs- di^anskega, kot predsednika, in kot izvedence EriStofa Fraunfalka, oskerbnika u Aussee, Vilhelma iz Uoos- heima, Martina Čota (Zott), Mibela Meilingera in naddervaija mojstra Janeza pri solarstvu u Auasee.
L. 1544 je bil gozdni nadzornik za Oorifiko. Eraa in Istro Martin Cernoca. Za pouzdigo vladine kupčije z dervi a Benetke in sploh na Frijulako izdela Čemoca s po- moijo mojstra Tolfanka Patrona grablje iu druge vodne stavbe za lovljenje dt^rv na So£i pri Gorici. Oesar Ferdinand seetavi 4. septembra 1544 komisijo, obstoječo !z cesarskega svetovalca Vida Zolloerja (colnioarja) u Massenbergu, grabljarja (Rechenmeister) Ijubenskega ; Volka Hobenvar- terja, gozdnega nadzornika u Štiri; in izgrabljarja tirolske- ga, z ukazom, naj se zbere u Gorici in pregleda CernoSine stavbe in jih presodi; ob jednem naj predloži načerte, kako bi se dale Se druge jednake stavbe ob Soči napraviti u po- speševanje vladino kupčije z dervi. **)
TJsledi te zapovedi nnsvetbje komisija, naj se napravi blizu Tolmina še dvoje grabelj, za katerimi bi se derva ustav- ljala, in sicer jedne na Soči, a druge na Tolminki. To se je tudi u kratkem zgodilo. Razen tega so postavili Se jedno ža- go za deske na Tolminki in drugo na Buči blizu njenega iz- liva u Idrijico. Potem so začeli SoČino strugo urejevati in odstranjati iz nje vse zapreke, da bi se mogli po njej voziti plavi (flosi) od Kobarida do morja. Čeravno je k temu zelo primanjkovalo denarne podpore, vendar so u kratkem Času potrebili Sočino strugo od Kobarida do Gorice, kjer je bila plavom najnevarnejša. Tako je bila sedaj Gorica z dervi obil- no preskerbljena, in ostalo jih je Se mnogo za zunanjo kupčijo.
Iz vseh teh velikanskih priprav vidi se, da si je vlada obetala velik dobiček iz tolminskih in bolških gozdov. Ven- dar ta dobiček nE bil poseben, ker se vsa stvar nI umno urav- nala. Posekali so pač mnogo derv, in sicer ne glede na pravo potrebo. Se manje pa na štedeuje gozda. ZgodUo se je mno- gokrat, da so posekana in pripravljena dei-va na mestu s^goi- la, ne da bi jih bili po vod^ u Gorico splavili.
- ) ndamit die Kaufleute und HandthierendeD solchen 'Vfog nnd
Schiffahrt, Buch wie die Holzscfaveiiiine gebrauchen mSchten; das UnB BelbBt zurAlehruDg unseree KammerguteB, auch eur Aufnah- me (pouzdigo) unserer LSnder und Leute in denselben Orten hocher- ■prioBsIioli 96711 vird." Muchar, Oeechiohte Stelermarks, Tli. 417.
- ) Muchar, Oescbichta Sleigrmarks, VIII, fg. 489.
,y Google
_ 1B3 —
U XTn. etuletjtt so nadaljevali neuemiljeao izsekoTanje tolminskih in bolSkih gozdov. BolŠki glavar Jurij Filip GFera je pisal 26. maja 1616 u tem obziru pomilovalno pismo nad- zorniku gozdov A r a r d u. U njem spominje brezmiselno po- končevanjt) gozdov in pravi med drugim takole: „Uilo se stori človeku, ko vidi toliko derv od prebivalcev Soče (Satche F) brez potrebe posekauih, iu ko opazi pokonČevaiije gozdov "ne glede na germičje in mlada drevesa. Ker že ni u mojej ob- lasti, tako pokonČevanje ustaviti (treba je za ta najpriprav- nejSib sredstev), prosim Yaše blagorodje, kateremu gre ekerb za take posle, pridite nemudoma u te kraje in preglejte sami vso stvar. — Tudi hodijo Benečani od IfediŽe do ^Kompet Ra- pida" u tolminskem glavarstvu iu se poslužujejo ondeSnjih gozdov, kakor bi bili ojihova lastnina". (Morelli).
S početka se je zdeio, kakor bi hotel gozdni urad tem opravičenim prjtožbam zadostiti, ali počasi se je ua vse to pozabilo. Tudi vladina zapoved od 5. aprila 1657, naj se tolminski in bolSki gozdi pregledajo in potrebna sredstva za njih obrambo nasvetujejo, ostala je brez uspeha. Tudi so elementarne nesreče ia malomarnost deržavnih gozdnih urad- nikov prouzročile mnogo škode u deržavnih gozdih iu vladina denarnica nf dobivala nič od njih.
tie le pod oskerbništvom marljivega Foraasara bili 80 gozdi toliko podraatli, da je bilo zopet mogoSe. derva se- kati in ž njimi precejšno kupčijo začeti. Tega podjetja lotilo se je posebno društvo 1. 1662. Za svoje potrebe napravilo je dvoje grabelj, jedne na Idrijici, a druge na TrebuSi. Iz tega vidimo, da so takrat najbolj sekali derva po izhodni in jugoizhodni strani Tolminskega. Omenjeno sekanje veršili 80 u veliki meri in to je donašalo vladini denarnici lep do- biček.
Yse to in prirodne nesreče oslabile so bile bolške in tolminske gozde tako hudo, da je začela vlada zadnjič resno premišljevati, kako bi se dali ti gozdi zopet pouzdigniti. Naj- pervo sredstvo je bilo to, da je vlada začetkom XVIII. sto- letja nekatere gozde u ^prepoved djala" (^bandisirala", zato se nahaja Še sedaj poznamovanje ,prepo vodnica" ali ^u pan- tu"). U takih gozdih se nf smelo skozi nekaj let ne sekati, ne živina pasti. Tako razglasi tolminsko gospostvo 1. 172b prepoved stanovalcem vasij: Volče, Dolje, Volarje, iCamno, ISmast, Ladri in Idersko, da ne smejo pokončevati gozdov na Kolovratu in Matajorju.
L. 1732 izda cesar Karol VI. nov „gozdui red", u ka- terem prepoveduje pod smertno kaznijo, drevesom verbe se-
,y Google
— 154 — kati, u gozdih a koso traTO se&i, koze in ovoe n gozde goniti in gozde zažigati. Uriedi tega naroČi gozdni urad u Gorici tohninskemu grofa, naj da ra^lasit sTojim podložnikom naok o gozdih n .ital^nakem jeziku' (!). Ob jednem se je pre- povedalo EuDencem, da ne smejo u Kolovratu siroviii derv sekati, nego samo suh^ odpadle veje za svoje potrebe pobiratL Po oesarski naredbi zaČel je gozdni urad uovo delalnoat in pazil strogo, da se ne kvarijo ^prepovedani gozdi". Iz te-
S. pa BO nastale velike sitnosti za podložnike, katerim je se- j paie primanjkovalo. Zato so se zabeli kmetje upirati naredbam gozdnega nrada. Da, po nekaterih krajih se neso celo niJ! zmenili za njegove zapovedi, kakor bi ga niti ne bi- lo. Zato je moral gozdni nadzornik Tihtelič (n^on Wich- tenstein") I. 1736 tolminskega grofa prositi, naj svoje pod- ložnike podoči, da imajo gozdni urad priznavati in spoStovati kot cesarsko gosposko, in da ne smejo brez ozira na njego- ve zapovedi gozdov kvariti, da drugaie bodo kaznovani kakor protivniki cesarskih postav. Blizu jednako je naročila grofd tudi dvoma kamora 1. 1738.
Ali grof sam ni bil posebno zadovoljen z gozdnim ora- dom. Terdil je, da urad daje n n^em tudi neprepovedane gozde in take, ki očevidno spadajo pod njegovo gospostvo. ZiUitevat je. naj se z nova zmerijo in obmejijo prepovedani gozdi. To se je tudi zgodilo I. 1736. Nadalje sklene gozdni orad meseca septembra I. 1737 s tolminskim grofom pogodbo glede obmdenja painiSkih in dervinskih pravic u prepovedanih gozdih na Kernu, Matajorju, Kolovratu, u HlapiSči in u Tolminski.
Ali s tem ie neso bili vsi prepiri poravnani. L. 1737 začne grof svoje in svojih podložnikov pfavice u cesarskih gozdih poudarjati. Terdil je, da imajo vsi njega podložniki brez izjeme po vseh cesaiskih gozdih pravico painje, kar mu je prav lahko dokazati. Derva sekati po cesarskih gozdih pa naj bi imeli le tisti pravico, ki so jo že do sedaj uživali, in dcer za kurjavo brezplačno, za stavbe pa proti plačanemu do- voljei^u. Take pravice imajo n. pr. občine Smast, Idersko in SeŽid u gozdih na Kolovratu in Matajorju.
Tako je grof tudi za se zahteval pravico uživanja (^jus ntile") u cesarskih gozdih. Tlada je grofo pozvala, naj te Bvoje pravice dokaže. 8. oktobra 1741 odgovori grof, da te pravice nema u obče (,iu generale"), ampak le deloma, da sme namreč za potrebo derva sekati on in njegovi podložni. — Toda vse te terditve pomagale so malo grofu in njegovim podložnikom. Gozdni urad je tudi za naprej ostro psžil na
,y Google
— 165 — Tsak prestopek gozdnih postaT. L. 1790 in 1791 je toiil Ka- meace, ki ho bili poSkodovali gozd u Kolovratu.
Da bi se nepotrebno sekanje derr ustavilo, prepovedal je tolminski grof 18. januaija 1744, da se ne smejo derva na Benefiko izvažati, in to pod kaznijo od 25 gold. za vsak Tot derv. Ifekateri, ki so to prepoved prestopili, bili ao brez usmiljenja kaznovani. Ali tudi to ni dolgo pomagalo, ker pozneje so za£eli Eota^i zopet derva izvijati. Zato je mo- ral grof 1. 1761 omenjeno prepoved ponoviti.
EAko zelo BO bili izgubili tolminski gozdi svojo vrednost, vidi se najbolje iz tega, da je bila vlada I. 1763 za samih 1000 goldinaijev prepustila pravico, na Tolminskem derva se- kati in plaviti, dmitvu Santo Bnsinelli. L. 1767, 20. marca, sklene gozdni nadzornik Leonhardde Bugliooi n Gorici pogodbo z omenjenim društvom na 28 let, da sme derva sekata po cesarskih gozdih naEernu, uSIapiiči, u Tolminski, ob Zalai^ioi, n stari in novi Eneži, u Ba£i in na Petrovem berdu. Usledi te pogodbe smelo je društvo u omenjenih gozdih sekati les vsake verste (za stavbe, deske in derva) ter izvažati ga tndi iz dežele, ali vselej samo po nakazu gozdnega urada u Gorici. Vendar ima vlada pravico, jemati iz omenjenih gozdov potreben les za Tse javne zgrade, ceste itd. Mlado drevje moralo je dmfitvo fitediti; smelo pa je u omenjenih gozdih tudi pasti, ali nika- kor ne kozi, ki so bile popolnoma prepovedane, in le tam, kjer je bil Se visok gozd, in ne tam, ^er so bila derva že posekana.
Teh lepih pravic se je druStvo Businelli popolnoma po- služevalo. Pri tem podje^u imelo je tako sijajen dobiček, kakorSnega se ueso bili družabniki nadjali.
Cesarica Marija Terezija izda 1. 1771 nov gozdni red. U tem zapove, da se imajo derva nizko pri tleh sekati, in ne kakor poprej 1 — 2 metra viSe, Gozdne plete naj se z no- va zasadijo, goveda, koze in ovni se ne smejo pasti po goz- dih; za tertne kole se ne smejo sekati veršiči, nego samo veje;~ takoimenovani majoiki se ne smejo iz gozdov jemati; naj se samo po zimi se£e in kader mesec pojema ; u gozdih BO ne sme s koso se6i, Se manje pa ogenj kuriti. Tsaka dru- žina naj vsako leto dvajset novih dreves zasadi.
Marija Terezija je tudi priporočila razdeljenje gozdov in občinskih pa&nikov, ker se na ta naČin gozdi bolj varujejo. Občinske pašnike so bili začeli takrat tudi zaradi tega deliti, da bi ne mogla živina na paSi mešati se, in da bi se tako.
,y Google
— 156 — kolikor mogotSo, zabraailo Širjenje takrat zelo Davadne živin- ske kuge.
Oore opisano nespametno ravnanje oropalo je tolminske in bollke hribe njih najboljšega lepotičja. Poprej ah zelenimi
gozdi pokriti hribi in gore ostale so sedaj gole in prazne. •ež in Toda sta izprala rodovitno zemljo z obronkov ia jo odnesla u nižine, ali pa celo u morje. Na BoUkem in Tol- minskem pa so se pomnožila kamenita tla na veliko ikodo narodnega gospodarstva. Razen tega pa začelo se je tudi že čutiti pomanjkanje za kurjavo potrebnih derv in to pomanj- kanje prihajalo je zlasti na BolŠkem vsaki dan ve6e.
Kupčija z deivi napotuje nas spregovoriti o tergo- vini n obče na TolmiDskem Neobhodno sredstvo za kup- čijo in razvitek narodnega blagostanja so dobre ceste. Ali ravno u tem obziru bilo je Tolminsko u minulih stoletjih precej na slabem.
Odkar so Benečani Frijnlsko dobili, začeli so najbolj skerbeti za cesto čez P o n t e b o. Kakor so bili na morju per- vo kupČijsko ljudstvo, tako so hoteli sedaj tudi po suhem vso kupčijo na se spraviti. Benetke naj bi postale srediSČe vse kupčije, tja naj bi vodile vse glavne ceste.
Ta beneika politika navedla je goriike stanove do pre- pričanja, da si morajo napraviti od Benečanov neodvisno ce- sto na Koroško in u severne austrijske dežele, drugače ni bilo mogoče Bpečati goriikega vina, največi pridelek te de- žele. Starodavna predelska cesta je res obstajala, ali ta se je zavijala pri Kobaridu proti Beneikemu in prestopila še le pri Korminu zojiet goriška tla. Toda ta cesta je bila u teku Časa razpadla in postala zelo slaba. Bamberški škof, kot go- spodar T e r b i ž a, je sicer pobiral mituino na Predelu, ali za zboljšanje ceste ni storil nič.
Treba je bilo tore med Solkanom in Tolminom novo cesto speljati po sočki dolini in popraviti ostali del predelske ceste. Za ta načert se je močno potegoval deželni glavar grof France Thurn. Cesar Ferdinand sam je spoznal važnost te ceste in zapovedal, da se ima početi delati zlasti za pospe- ševanje kupčije z dervi. Toda prazne denarnice ovirale so izveršitev tega načerta.
Se le ko je preuzel nadvojvoda Karol vlado notranjeau- strijskih dežel, začeli ao Ž njegovo pomočjo 1. 1576 izdelovati cesto med Tolminom in Solkanom. Toda bilo je treba pre- magati mnogo zaprek, prodno ae je ta cesta doveriila. Še le I. 1580 80 dodelali zidan most Čez Sočo u Kanalu. Največe zapreke pa so bile med Uočinjam in Fodseli. Preteklo je tore
,y Google
— 157 — Se mnogo lat, predno je bila Bočka cesta popolnoma dode- lana in za Tožnju sposobna. Ali ie tako je ostalo na njej mnogo klancev, ki bo zahtevali velike priprege.
Da bi 80<Ska cesta zadobila večo važnost, ukaže aadToj- Toda Karol 28. marca 1590, da se sme zunanje Tino le po tej cesti na Koroško uvažati. Ta ukaz ponovi tudi nadvoj- voda Ferdinand H. 1. 1603 in 1604. Ali to Korošcem ni bilo prav, ker je bila predelska cesta težka in zato bo tako dolgo protestovali proti temu ukazu, dokler ga ni vlada 1. 1609 pre- klicala. Za uzderževanje ccBte upeljal je že Karol mitnice, kakor n. pr. u Bolcu, Kobaridu, VoHab itd.
Važnost nove predelske cesta spozuali so tudi Benečani. Da bi moglo blago b EoroSkega tudi u njih dežela dohajati, lotili 80 se I. 1593 popravljati staro podboneSko cesto med Čedadom in Kobaridom. U svoji linetosti popravili so cesto 3e celo na austrijskih tleh dve italijanski milji dale<S. Bližnji prebivalci so bili tega .veseli in so Benečanom pomagali pri delu. Kobaridski davkar in tolminski glavar neeta k temu nič rekla, ker sta gledala bolj na korist svojih neposrednih podložuikov, nego oddaljenih Goričanov. Tako je bila cesta Že dodelana (Benečanom se je mudilo!), ko še le zvedo o tem u Gorici. Sebičnost Goričanov nagne glavarja, da zapove toimioBkemu grofu, naj pošlje sto kmetov razdeiat oni novi kos ceste na austrijskem svetu, čel da ne bode mogel sov- ražnik u deželo hoditi! Pravi uzrok pa je bil ta, da so hoteli Gončani Tolmincem zabraniti kttpčijo z Benečani.
Toda za ohranitev predelske ceste storilo se je zelo malo. Koroioi 80 bili sicer ustanovili mitnico na Teibižu, da bi iz njenih dohodkov popravljali predelske ceeto na koroški strani in na goriški celo do Bolca. Ali to se ni nikoli zgodilo, ker se je Korošcem ta cesta premalo važna zdela. Tako je cesta 8 časoma zopet razpadla in poškodovani mostovi se neso več popravljali. Goričani, ki so tako važao cesto na svojej strani uzderževali, pritožili so se (1. 1606) čez Korošce pri deželni vladi. Al! ta je imela takrat druge poele in zato ni nič sto- rila za predelsko cesto. Tako je bilo mogoče spretnim ia de- naropolnim BeneČEinom u kratkem času zopet vso prehodno kupčijo čez Pontebo oberniti. To je prinašalo Goričanom to- liko škode, da 80 jedenkrat od cesarja Ferdinanda II. celo zahtevali, naj ukaže cesto čez Pontebo razdreti !
Nazadnje so se začeli goriški stanovi naravnost s koro- škimi poganjati zaradi predelske ceste in njenega skupnega nzderževanja. Korošci so sicer prijazno odgovorili (1. 1650), ali vso stvar na ugodnejši čas odložili. Še le 20 let pozneje
,y Google
— 158 — sporazumejo se obojni stanovi, da hočejo vsak jedno tretjino stroikoT predelske ceste preuzeti, za ostalo tretjino pa na- prosijo ceBarja Leopolda I. Vendar je moral ie le cesarski komisar KoroSce prisiliti, da so plačali svoj del in tako se je dobilo 15.000 goM. za cestne potrebe. Ali goriški stanovi 80 morali poleg svojega dela 3e mnogo dodati, da ao rse po- trebne stroSke poknli. Terbu tega preuzeli bo a svoje po- sebno varstvo predelsko cesto od Kobarida do Devina.
Ali kljnbu temu neso goriški stanovi popravljali predel- ske ceste in ko je bila začela z nova razpadati, morala jo je vlada popravljati. Okoli 1. 1770 izdela gonSki zgodovinar Ku- dolf Coronini na£ert, po katerem bi se imela popraviti Tsa predelaka cesta. Ker je počasi vsa skerb za to cesto vla- di pripadla, zato je tudi postala iz deželne deržavna cesta.
Razen predelske ceste ne more se skoro o drugih go- voriti po našej deželici. Tsa ostala občila bila so le boljši ali slabši tovorni poti. Po vsem Tolminskem nahajali ao se le trije zidani mostovi: pri Kobaridu čez Sočo ter pri Sv. Lu- ciji čez Sočo in Idrijico. Ali 1. 1758 posuje se stari koba- ridski most. Zato so zacelil. 1759 nov most zidati in so ga tndi srečno doveršili 1. 1750. Vse občine od Podbele do Podme- leo morale so rabotati za novi most. Tudi vse cerkve teb občin 80 morale prinesti svoj delež za njegovo izverSitev in marale ao celo denar posoditi na račun dotičnih občin, ki so tudi obresti od tega posojila plačevale. Vsi stroški la ta most so znašali 1381 lir in 19 krajcarjev,
Cesar Jožef II. zapove 1. 1781, naj se napravljajo tudi ^občinske ceste". Ali kakor večina drugih njegovih zapove- dij, tako ae tudi ta nf izpeljala. Zaradi tega nf imelo Tol- minsko do najnovejšega £aaa razen glavne ceste nobene dru- ge, nego aamo nekaj voznih poti. Med temi bil je izvestno najvažnejši oni od 8t. Ludje ob BaČi n Železnike in drugi, katerega je bil dal grof Attems I. 1690 iz Trente u Boleo izdelati.
Z novo sočko cesto bilo je Tolminsko pervikrat gedi- njeno z Oorico in od sedaj naprej začelo se je vedno bolj prištevati goriški grofiji. Natomo je, daje sedaj tndi njego- va kupčija dobila drugo smer. Vendar Tolminci neso mogli pozabiti svoje stare kupčije z Benečani in zato so tudi pozneje radi pošiljali svoje blago u Čedad in Videm. To pa ni bUo G-oriil^nom po volji, ki so hoteli vso kupčijo le na svoje me- sto potegniti.
Zato prepove 1. 1628 goriški glavar Tolmincem, da ne smejo več prodajati Benečanom sira, masla, sala, telet in dru-
,y Google
gih pridelkov. Ali proti tej zapovedi rekurirajo Tolminci tako-le : „Goričaiii, katerim prodajamo svoje živinske pridelke, zahte- vajo od nas, naj bi samo njim dajali svoje blago, in vendar cesmo mi nikoli teijali, da bi oni samo nam svoje vino pro- dajali. Prepoved, zunaj dežele knpčevad, pomeni za nas to- liko, kakor ukaz, da moramo svoje pridelke tisti kup proda- jati, kakor ga bodo Goričani določevali, in da qe smemo Te6 sala in masla pridelovati, kakor ga bodo Gori6ani porabiti mogli". — G-oriSko glavarstvo sicer n£ botelo svoje zaslepljeno- sti pripozaati s tem, da bi bilo to prepoved preklicalo; pa£ pa je opustilo skerb za izpolojevaDJe svoje prepovedi, tako da BO mogli Tolminci zopet svoje blago prodajati, kamor jim je bilo drago.
Kakor izvozna, tako je postajala tudi uvozna kupčija zmerom važnejša. Kakor so Tolminci svoje žito iz Gorice ali Čedada vozili, tako BolČani s Koroškega. Ker a svoji gorati deželid dobo mogli dospeti do posebnega blagostanja, dovoli- jo jim koroSki stanovi z razglasom od 27. junija 1594 oslo- bojenje mitnine za vse blago, ki je bodo na KoroSkem ku- pili. Temu nasproti morali so se Bol<!ani zavezati, da bodo smatrali to oslobojenje le kot izjemno, katero more dežela zopet preklicati.
DomaČo kupčijo pospefievali so mnogo letni sajmi in tergi ob času cerkveniE praznikov. K starim eajmom sred- njega veka pri farnih cerkvah pridružili so se bili u XYI. stoletju ie Štirje zelo važni in mnogo obiskovani pri Sv. Lu- ciji na mostu. Tu so bili 1. 1612 dozidali novo cerkev Marije Device in sv. Lucije. Ker je bila ta cerkev ubožna, dali 80 od volčanske fanie cerkve jeden sajiim k novi podru- žnici. Ker pa je 8v. Lucija natorno srediSče Tolminskega, razvili so se tii u kratkem času Štirje sajmi ob itirih letnih časih, katere je ljudstvo le priprosto ^Stmavre" imenovalo po starem svetolncijskem svetniku sv. Mavru. Za varstvo teh sajmoT moralo se je plačevati tolminskemu oskerbniku, sodiji in biriču. L. 1762 začeli so Volčani svoj sajfem nazaj zah- tevati in iz tega so nastali veliki prepiri. Ker so pa Moataiji dokazali, da so ^nekateri sajmi Se le pri sv. Luciji začeli, osta- lo je vse pn starem.
Mnogo dobička prinašala je Tolminskemu, in zlasti Bol- Skemu, tudi prehodna kupčija. Kakor u srednjem veku, tako so Gorenjci tudi u preteklih stoletjih čez Tolminsko tergovali z Italijo. Pri tem so se služili stare kupčijske poti, dokler nI cesar Karol YI. odperi teržažko-dunajske ceste čez Kras. Od takrat pa ae je nekdanja zveza med Gorenjci in Tolmin-
,y Google
ci popolnoma pozabila. Le Cerkljani so Se kaj malega ob- čerali ah svojimi sosedi.
Na drugi strani pa je bila začela po novi sočki cesti iiTahna kupčija med OoriSkim in Koroškim. KoroSci so radi hodili po gonška vina io nasproti so prodajali Goričanom že- leznino in lan. Usledi te žive kupčije začela je bila tudi obertnija napredovati. Največi dobi<!ek od prehodne tergovine imeli so pa stanovalci ob glavni cesti. Uzdignile ao ae kerč- ma pri kerčmi. ki ao akerbele za telesne potrebe voznikov in njih živine, pa tudi za potrebno priprego u stermih klancih. Tu pa tam ob cesti videl si velikanske hleve, n katerih je dobivala vozna živina z vozovi ured svoje prenočišče. Zajelo je živo občevanje in kretanje po glavni cesti, po kateri je oič Deprenehoma pokal. In tuji kupci ter njih vozniki puSČali ao lep denar u deželi.
Od kupčije pa je hotela tudi vlada imeti svoje koriad in zato je ustanovila ob cestah svoje mitnice. Razen že ome- njenih colnij ob predelski cesti imela je vlada še drago u Ba£i že od 1. 1544. Tu se je moralo plačevati od goveje živine, katero so gonili s Kranjskega na Tolminsko, ali pa skoz Tolminsko na Italijansko. L. 1725 ustanovijo cesar- sko mitnico Na mostu pri sv. Luciji, ali tam ao poberali mitnino komaj 6 let. L. 1759preuzame vlada od tolminskega grofa mitnico na Knezi (drafenbach) io 1. 1767 ustanovi no- vo mitnico Podberdom (u zvezi z mitnico u Železnikih).
Razen teh imel je tudi tolminski grof svoje mitnice: u Tolminu, na Kne£i (do I. 1759) in na BaČi. Vsaka mu js nesla po blizu 120 gold. na leto. Nad mitnico u Tolminu postavil je bil cesarskega orla; ali I. 1780 mu zapovedo, da mora postaviti svoj gerb nad svojo mitnico. (Jslem pogodbe od 1. 1757 iinel je grof pravico le od konj in živine ^tretje- ga reda' mitnino pobarati; vendar je zahteval na BaČi mitni- no od vsake živine, tudi od take, ki je le skoz deželico šla. £o se je to gro(u prepovedalo in so ga opomnili na pogodbo od 1. 1757, rekuriral je in prosil, naj mu pustč njegove stare pravice in oavade. L. 1775, 15. julija, odpravi vlada vae za- sebne mitnice; ali grofje terdil, da o tem nič ne ve, ia je pobiral mioiino na Bači poslej, kakor prej, dokler mu nI vla- da tega ostro prepovedala.
L. 1725 29. augusta, uredi graška vlada mitnino oa Tol- minskem. Po tarifu ob tej priložnosti izdanem moralo se je plačevati od vsakega teleta, ovce, ovna ali koze, na 6ori6kem ali zunaj dežele prodane, po 1 sold; od vola ali krave sta se plačala 2 solda; od Cede volov s Kranjskega ali doriške-
,y Google
— 161 — ga prignane, ako je Sla skozi Tolminsko, so plačevali 2 sol- da; 6e je bila na Tolminsko pripeljana in potem iz dežele prodana, 4 solde in 1 denar (vinar). Od vsakega konja, naj se u deželi ali zuni^ dežele proda, plačevali so 4 solde in 1 denar, od vsake kože 1 sold, od jedne gnjati ia od svinjske masti 1 Bold, od boka s Kranjskega pripeljanega in na do- riSko ali zunaj GoriSkega prodanega 2 solda. Ako so Tol- minci svoje blf^o in živino na G-oriško prodajali, ni jim bilo treba plačati nič mitnine. Kadar bo pa svoje blago in živino zunaj grofije prodajali, morali so plačati mitnino, kakor drugi kupci.
Ali kljubu tem colnijam in mitnicam kupčevali so ljudje skrivej, ne da bi plačali omenjeni tarif. Tihotapstvo se je u naSei deželici močno iirilo, posebno Se zato ker je bilo Tol- minsko na beneSki meji. Že 22. decembra 1594 dobi oskerb- nik tolminskega glavarstva N i k o 1 aj (imenovan Baldasar) RaSar (Rassauer) iz Gradca povelje, naj obustavi neprene- bano tihotapstvo svojih tolminskih podložnikov, zlasti pa kerč- marja u Cerknem (von Kirchbaimb). Ta je skrivaj kupce- val z vinom na veliko Škodo vladine denarnice. ") Toda uklja- bu takim zapovedim nf bilo mogoče tihotapstva na Tolmin- skem zatreti.
Ob času Marije Terezije ustanovi „finan£no slfažo," in tako dobi tudi Tolminsko nekoliko takih mož. Kot finančne postaje odločili so Kamno (kjer je stanovalo 10 financ«v u ondaJnjem mlinu), Bobič in Sedlo (2 revizorja in 4 kor- donisti). L. 1786 prestavijo finance iz Sedla Podbelo in odBobiČauKred.
Oledč obertnije preteklih stoletij mora ee u pervi versti pohvalno omeniti mala domaČa obertnija, ki se je z vsem pečala, kar je bilo kmetu treba na orodji in na obleki. Takrat neso Se poznali navade, da bi si bil kedo kupil svojo obleko ali svoje navadno kmečko orodje. Samo kovačije, mli- ni, strojarije za kože, valjalnice za sukno in klobučarije de- lale 80 za kmeta stvari, katerih si nf znal vsak sam napraviti. Zlasti suknarstvo in platnarstvo cvetlo je na Tolminskem u XVI. stoletju, ali u XTIIL stole^u je vse to propadlo.
Med večo obertnijo moramo Šteti obdelovanje rud, ka- tero je bilo u preteklih stoletjih na Tolminskem prav lepo začelo in se je bilo precej razvilo. TJ Idriji bo živo srebro
- ) Formentini, Snnto di alouni docomenti del leoolo XVI. a g«-
rUlcem koledarju kmetijskega dmitrB 1858.
,y Google
— 162 —
vedno obilofljie kopali in nmetnejie topili. Ta obertn^a se je zlasti ponzdignila, odkar je nadvojvoda Earol 1. 1580 rod- D)k u oBkerbniStTO vlade sprejel. Tolminski grof je moral skerbeti za potrebne delalce, in tako so dobivali Tolminci lep zaslužek.
U XYI. atole^n začnejo u Trenti železno rado kopa- ti. Ivan Gibellino in G-regor Kumar lotita se tega fodjetja in napravita lastne fužine. Nadvojvoda Earol dovoli 1679 potrebna derva iz cesarskih gozdov. Ali k^jabn temu radnik id donaial posebnih dobitkov, ker trentanko železo nI moglo konkurirati e korolkim in kranjskim. Rudnik preide skoro u druge roke; 1. 1624 so ga imeli baroni „de Grotta". Od Zemljerjev ga dobijo nazadnje Attemsi. Grof Hei^ man Attems trudil se je mnogo za ta rudnik. Na svoje erbo* ike da napravit ftest ur dolgo vozno pot iz Trente u Boleo. L. 1690 da sezidat cerkev Marije Deviee Lavretanske za tu* dokope in 1. 1693 ustanovi onde poseben beneficij. Attema je navadno u Trenti stanoval in sam delo vodil. V svojem testamentu od 27. marcya 1693 določi, da ima mdnik vedno ostati kot lastnina pervorojenega sina u rodovini njegovega unuka Henrika Attemsa in njegovih potomcev.
Po takem prizadevanju je poprej divja trentarska dolina u kratkem oživela. Pervi delalci so bili vojaSki in jetniiki begunci, nekateri celo iz laških Tirolov. Zato je menda tudi kraj dobil ime Trenta po laškem Trenta ali Tridentu n Tirolih. Delalci u rudokopu pDstavijo po dolini svoje koče in utemelč lastne družine. Železne palice iz Trente bUe ao znane po vseh primorskih kovačijah.
Eer pa trentarsko železo zaradi prevelikih stroškov pri ko- panja u tako oddaljenem kraju nI moglo z drugim konkurirati za- to prodajo Attemsi rudnik okoli 1. 1750 nekemu Silbernaglu. Ali tudi ta ni imel boljšega uspeha, in zato opu^l. 1778 popol- noma kopanje železa. Od takrat se razkrope delalci aa vse kra- je, samo nekaj družin ostane u Trenti. Te pa se na malo ro- dovitnih tleh neeo mogle drugače prežiriti, nego da so zame- nile rudarsko kladivo s pastirsko palico in začele živino re- diti. Tudi zadnji trentarski beneficijat Eranc Yaclav Ln- cenperger (1721 — 1781) postal je u pravem pomenu bese- de pas£ir, da se je mogel preživiti po preneliaDJu rudnika, ljudstvo ga je sploh le ^Trentarja" imenovalo in ve ie mno- go o njem pripovedovati. Po njegovi smerti ostali so Tren- tarji 77 let brez duhovnika. *)
- ) A. Cerv, »GlM" 1874, podltalek U. 42-60.
,y Google
— 163 —
L. 1684 najde kobaridski davkar Jaoez WiQkIer že- lezno žilo blizu Kobarida. Ali nihče ae ni lotil kopaqja, da bi bil porabil to najdbo. (Tudi 1. 1874 se je poro&do, da BO naleteli na bogato železno rudo pri Kobaridu.)
U drugi potoTici SVII. stoleda hotel je grof Anton Lantfaieri na meji Ctoridkega in Koroikega (tore u Lognf) napraviti papirnico in predilnico za volno, ali oboje mu je spodletelo.
Bolj srečni so bili nekateri Hamburiani, ki so ustano- vSi 1. 1772 a TrebnSi tovarno za steklenice izSeraega ste- kla, da bi a njih razpošiljali Spanjolska vina. Tlada je do- Tolila za potrebe te tovarne derva iz svojega gozda ob poto- ku Trebufii.
Na koncu preteklega stoletja naili so bili u Trebu6i celo srebemo rudo. Ifekteri podjetniki lotili so se kopanja, ali ob času francoskih vojna opustilo se je to. Še le pred nekoliko leti so našli zopet rAr in ga uverstili med druge idrijske rudnarije.
L. 1787 so bili začeli Ifemci svinec kopati kakih 20 - minut nad Orehkom pri selu, ki se še sedaj imenuje ,Na Nemcih. Ti Nemci so bili tudi nzrok, da se je u Or^ku sezidala cerkev sv. UbsJda. Ko se je pozneje rov zasul, nese več nadaljevali kopanja.
Od zunanje omike našega ljudstva poglejmo na no- tranjo, dulevno in versko. Čeravno je bila vera na- ših Tolmincev u obče rimsko-katoliška, vendar je imela u. preteklih stoletjih Se neke posebnosti, katere je zdaj že iz- gubila. Tako se vidi iz zapisnika cerkvene vizitacije od leta 1767, da so na Bukovem po obhajilu dajali obhajancem vina da 80 si splaknili usta. 38) pri vizitacijah drugih cerkva se to ne omenja, tore ni mogoče vedeti, ali je ta navada obstajala tudi po drugih krajih na Tolminskem. — Feta cerkvena zapo- ved ae ni glasila tako, kaker dandanes, nego : ,1^ imaš od- potovati zapovedano desetino in kvarteŽ*. Tako so neka- teri duhovniki Se u novejšem času učili.
Bazen tega pa nahajamo tudi u preteklih stole^ih sle- dove krivoverstva med Tolmind. Luteranstvo sicer nt bUo Sroderlo ua Tolminsko, ali vendar nas spominjajo nekateri ogodki na-nj, Pt> noči 27. junija 1587 pripeljejo deželni sodnik kranjski in sedem brižinskih lovcev protestantovskega pridigaija Petra Eoplanika peš iz Loke Čez Cerkno u Tolmin, kder ga izroČe glavaiju n varstvo. Ko se je ta pre-
Eričal iz pokašuiega ukaza nadvojvode Karla, da so zgra- ili Knplenika na i^^;ovo izrečeno poveže, poslal ga je na-
,y Google
— 164 — prej a Gorico župniku Andreja Nepokoju in od tode je moral potem Euplenik u Tidem. *)
NapredoTanje luteranstra mislil je uadTOJToda Ferdinand najbolje a tem zaprečiti, daje upeljal po aTOJit deželah cerkveno inkvizicijo. Fralal je svojega nameatoika na Štajerskem, la- vantinskega 6kofa Stobeja, u katere dežele bibUo potrebno inkvizicijo upeljati, in ta mu je odgovoril, da tudi oa Tol' minsko in Idrijako (kakor sploh na QoriSko), ker te so bile do eedaj Se popolnoma proste luteranstva.
Eljubu inkviziciji razširile ao ae bile slovenske prote- stantoveke knjige tndi na Tolminsko, zlasti na Cerkljansko. Tu je bilo ie okoli srede preteklega atole^a mnogo takih knjig med ljudstvom. Tolminaki naddijakon ukaže, da imajo duhovniki paziti na take knjige in si jih prisvajati „pia frau- de". Ali ljudstvo je te bujige skerbno varovaJo in tako so ae nekatere Se do naSih £aeov obranile.
L. 1584 prikazala se je bila čudna verska sekta ^ska- kajev" pri Sv. Luciji. Ta sekta je imela svoj začetek u neki bolezni, ki je bila u Xin. in Xiy. atole^u po NemSkem ob reki Rani zelo navadna. Mlade in stare zgrabila je neka zamaknjenost, ki jih je silila skakati in plesati. Na stotine Ijudij je romalo od mesta do meata in plesalo po vseh ce- stah, prepevaje svete pesmi. Taki ljudje so mialilt, da je tako plesanje posebno Bogu dopadljivo delo. Mno^ so ska- kali in plesali tako dolgo, da so jim Čevlji poknili in noge kervavele, ter pripetilo se je celo, da so nekateri od preve- likega truda na mestu obležali. Kot spomin na ono bolezen ohranila se je Se do danaSnjega dne , procesija skakačev" a mestu Echternacb na LuksemburSkem.
Proti koncu X'VI. stoletja prikazali so se bili akkkači tudi na Slovenskem in, sicer pri a v. Duhu blizu Luč (pri Amovžu) na dolenjem Štajerakem ter pri sv. Luciji na Tol- minskem. Sočasni kronist nam opisuje svetolncijske akakače takole: „Ljudje obojnega spola letali so tja pa sim ter hiteli po vaseh od cerkve do cerkve, kakor bi bili z uma prišli. Tresli ao ae na vsem životu, ploskali in tolkli z rnkami, de- lali 80 se plasljive, valjali so se nekateri po trebubu, drugi po herbtu okoli cerkve in pretvaijali, kakor bi jih bil Bog tako naudihnil. Ali vendar so bili le brezpametni ljudje, ki ao z besedami in dejanjem žugali duhovnikom, kateri so jih Ddganjali od tega neumnega početja". — Vse to se je godilo ravno takrat, ko ao bili začeli pri av. Luciji novo cerkev zi-
- ) Dimits, OeBchiohte Kraina, III. pg. 181).
,y Google
— 165 — dati- Vso Btvar ao poročili verski komisiji u Ljubljano, in ta je začela veliko preiskavo proti svetolu^skim skakačem, ali ne ve se, kako je bila pravda iztekla. 39)
Da bi se verski duh med ljudstvom pouzdignil, upeljali so takoimenovane bratovščine („coD^aternitates ). To so bila druStva, kterih udje so se zavezali pobožno živeti, sku- paj moliti, B procesijo hoditi io romati. Izbrali so si posebno cerkev ali altar u njej (in po tem je dobila bratovščina svo- je ime), ter so skerbeli za njegovo olepSanje, in da so se na njem maše brale za žive in loertve ude. Bratovščine so ime- le svoje zastave (po mestih tudi svojo obleko) in svojo de- naruico, iz katere so podpirati uboge sobrate, dajali za sv. ma- še ip plačevali stroške za ukupne procesije. Premožnejši udi za- puščali BO navadno po kako njivo bratovščini in tako so neka- tere prišlo do precejšnega imetka. Cesar Jožf II. je razpu- stil vae te bratovščine ter ukazal, naj se njih premoženje zje- dini z občinskim.
Število cerkva se je bilo u preteklih stoletjih na Tol- minskem zelo pomnožilo. Zlasti u drugi polovici Xyi. sto- letja sezidali so skoro na vsakem bribčeku posebno cerkev. Mnogo starih cerkva so poderli in prestavili na pripravnejSe mesto. Tako bo postale nove cerkve u Šebreljah, u Ko- čah, pri sv. Luciji (1584—1612), na LibuSnjem (1573) itd. Zlasti okoli Tolmina uzdignllo se je bilo vee polno ma- lih kapelic, h katerim so po jeden ali dvakrat u letu proce- sije hodile. Ali te cerkvice so bile zelo zapuščene in prigodilo se je celo, da je živina u nje zahajala, ali pa da so kmetje seno in frodelj notre branili. Zato je dal cesar Jožef U. vse te male cerkvice zapreti ali podreti in njih premoženje, ako ga je kaj bilo, pridružiti farni ali vikarjatni cerkvi.
U Tolminu prenesejo I. 1667 farno cerkev od sv. Urba pri Soči k Hariji Devici „Na ilovid" blizu terga, kjer še dan- danes stoji. Tu je bila poprej romarska cerkev jednakega imena. Župnik Simon Vicentini, kije bil 9. maja 1677 leta Se pri sv. Urhu inštaliran, začel je širiti in popravljati cerkev Marije Device. Ko je bila gotova, posveti jo 1. 1687 teržafiki škof Jakob F erdinand Oorizutti. Vendar je manj' kaio novi farni cerkvi še mnogo stvarij. Tako je bil veliki altar le lesen, in Še le 1. 1787 kupijo lep marmornat altar iz opuščene cerkve sv. Klare u Gorici. Bazen tega pa je ta- kratni župnik in dekan Janez Bonež še veliko storil za olepSanje tolminske cerkve. L. 1789 dal jo je vso popravit od zidarskega mojstra Vovka iz Ajdovščine. Glavno lepo- tičje popravljene cerkve je bila lepa erebema monštranca u
,y Google
— 166 — gotiikem slogu, darovana od neke florentiuske gospe že okoli L 1500. L. 1798 kupi Bonež stolico za dekana pred altw- jem in sicer tisto, ki je poprej alužila za sedež zadnjemu be- neikemu dožetu.
Ifore farne cerkve so bile postale u Melcih u spod- nji Idriji ali Pri fari in nazadnje tudi u Šebreljah (samoatalna kaplanija). U spodnji Idriji bila je &ra že pred 1. 1566. Kemika Idrija (,Idria mineralis") pa dobi svo- jega duhovnega oskerbnika za rudarje 1. 1522. L. 1752 lo- čili so jo od spodnje Idrije in ustanovili u Demški posebno faro, L. 1792 pridružijo obe Idriji ljubljanski Škofiji. — L. 1665 se dovoli Drežničarjem („magna Dresniza") in Ladri- oem, da smejo na kerst nositi u bližnji Kobarid, mesto u oddaljeni Tolmiir, pa samo kadar bi bila sila.
Bolje je preustrojil cerkveno uredbo cesar Jožef. On je 1. 1782 popolnoma uničil dufaovsko oblast čedadskega ka- pttula in postavil od njega neodvisne Župnike. Zapovedal je tudi, naj se ustanove nove podružne duhovnije, imenovane ^lokalije" Usledi te zapovedi dobili bo svoje stalne duhovne sledeJSi kraji: Logje 1770, Cezsoča 1770, Grahovo 1772, 8teržifi£e 1772, Orehek 1774, Libulinje, Livek 1781, Bregini 1784, Trebuša 1T85, Borjana 1785, Sedlo 1785, Idrija pri BaSi 1786, Ravna 1786, 8v. Lucija 1787, Bo«e 1.87, Soia 1788, PeCine 1789.
Tudi a preteklih stoletjih ohranilo je bilo ljudstvo* pra- vico izbirati si svoje župnike. Določeni dan zbrali so se ob- (inaiji na dvorišču farovža in izbirali so svojega duSnega pa- stirja bP° svoji stari pravici in navadi". 40) Izid volitve na- znani tolminski glavar JSedadskemu kapitniu s prošnjo, naj izvoljenca potordi. To se je navadno tudi godilo, ali vendar imamo dokazov, da kapitul tega ni botel storiti (n. pr. 1. 1653 nf poterdil od Gerkljanov izvoljenega župnika Rejca, nego imenoviU je Ter ban ca).
Župnik je potem izbiral in plačeval svoje pomojine du- hovnike. Te je razpošiljal od časa do časa po vaseh, da so ljudstvo u verskih resnicah podučevali in mladino pripravljali za sv. sakramente. To se je godilo u cerkvi, ako je btla u dotični vasi, ako- ne, pa u katei-i hiSi. Duhovniki so po cele tedne ostajali u jedni vaei in med tem zlasti bolnike obisko- vali ter delili jim sakramente umirajočih.
Razen teb pravih rednih duhovnikov pa je bilo po Tol- minskem ie vse polno takih, ki bo smeli le nuiSo brati, in ni- so smeli sakramentov deliti, razen u sili. TakimaSniki CUee- sensteeher, Hessenhaspler") hodili so okoli po vaseh, kjer so
ivGoogle
— 167 — bile cerkvice, in ao ni^Tarjali ljudi, naj jim dajo za maSe, ker oni ne ^terajo toliko, kakor drugi redni duhovni. Bili 80 celo neomikaoi (neso znali druzega, nego nia6o brsti) ia ao 8^ svojim nespodobnim obnaSanjem ljudi pohujševali. Pa tudi slepili bo jih včasih z blagoslovljenimi podobami, čudo- delnimi molitvami, zagovarjanji itd. Od vsega tega nahajamo ie dandanes mnogo spominov med uaiim ljudstvom.
Eo je začel kapitulov naddijakon 1. 1737 stalno u Tol- mina prebivati, lotil se je tudi teh maSnikov in jih skušal pripraviti k boljSemu, rednejSemu življenju. Ali delal, mu je velike sitnosti dasti nek Locatelli, od katerega se po Tol- minu fie dandanes mnogo pripoveduje. Tudi po odprav^enju naddijakonata 1. 1782 imel je tolminski dekan Bonež mnogo opraviti a temi mašniki. Ta je nataako opisal njih pohujšljivo življenje 2. aeptembra 1786. *) Imenuje jih ,echwannende Friester" (klatetJe se maSnike), ki ne delajo druzega, nego da ae po vaseh potikajo in ljudi za male in proSnje nadle- gujejo, z maiami kupčujejo in učasi celo za 20 soldov maše berejo. Eljubu vaem prizadevanjem dekana Boneža vabili so kmetje iz Staregasela, Ereda in Potokov beneSke maSnike, da BO jim božjo službo opravljali. Zato ukaže 1. 1786 goriiki ikof Bonežu, naj za vedno odpravi to razvado in mu akerbl, da bodo dobivali re2eni kraji verski poduk od reiuiih du- hovnov.
Tudi oerkvence ali „mežnarje„ je Ijudatvo eamo volilo. Na dan sklepanja cerkvenih računov monl je priti stari oor- kveneo in položiti cerkvene ključe na mizo pred nadd^akona ali njegovega namestnika. Pri tej priložnosti morala je ob- čina ali prositi za poteijenje starega cerkvenca, ali pa pred- ložiti novega, katerega je potem naddijakon poterdil.
Tridentinski cerkveni zbor 1543 — 1552 je bil zapovedol, da imajo župniki spiaov&ti cerkvene knjige o rojenih, po- ročenih, umerlih itd. Ali ta zapoved se ni začela poveodi hitro izpolnovati. Ka Tolminakem imamo najstarejše cerkvene knjige od 1. 1652. Toda te knjige hranile ao se tu pa tam tako slabo, da jih je vlažnost in nečiatoba zelo poškodovala. N'dkatere so tudi po požaru zgorele, n. pr. u Volčah, I^em- ikem rutu, Cerknem (1551).
Stole in pristojbine župnikov uredil je bil čedad- aki kapitul za I^lminsko že 1. 1670. Eljubu temu začeli ao bili nekateri župniki svojevoljno zahtevati pristojbine za avoja
') Konoept BoneieTeg« opita h nali^ja d dekan^Bkem arhivu a
,y Google
— 168 — cerkvena opravila. Da bi te razvade odpravil, dal je naddi- jakon Andrej Foramiti 13. novembra 1747 razdeliti med TBe župnike natisneno pregledaico vseh pristojbin, katere sme- jo od svojih faranov zahtevati. To pa, se ve, ni branilo kme- tom, darove prinaSati svojim duinim paetiijem. Taki darovi postali BO sčasoma stalni in redni. Tudi prosjalki redori go- riški hodili BO redno na Tolminsko maslo in jajca brat. Tako 80 n. pr. fcan<!iškaiii se Sv. gore po dvakrat na leto po Tolminskem pobirali. Vsak kmet jim je dal svoj delež, ker mislilo se je, da bi onega nesreča zadela, ki bi menihom ne dal. Ako bi slučajno ne imel blaga, ali da bi ga ne bilo doma ob času ^berovnje", poslal ali nesel jim je pozneje u samostan svoj delež.
Terhovna duhovna oblast na Tolminskem bil je do 1. 1782 čedadski kapitul, zbor od 25 kanonikov (učasi celo do 40), ki so vsako leto izmed sebe izbirali naddijakona za Tol- minsko, kakor že u srednjem veku. Zaradi svojega posestva na Tolminskem bil je tudi kapitul ud stanovskega zbora i^ Gorici, io kolikokrat je vlada ta zbor sklicala, poslala je tudi njemu povabila, katera je skerbno hranil u svojem arhivu. Zaradi škofovske oblasti, katero je imel kapitul na Tolminskem in BoISkem, sedel je njegov poslanec pri deželnem zboru go- riškem na pervem mestu med duhovniki. Po letu 1782 imeli BO pa tolminski župniki pravico sedeti u stanovskem sbora. Tolminski glavarji so nagovarjali u svojih pismih na kapitul kanonike z naslovom „Častiti gospodi prijatelji" (Beverendi Domini Amici).
Čedadski kapitul je skerbno varoval svoje imenitne pra- vice na Tolminskem, katere je bil zadobil od papeža Pija II. 1, 1459. Dal si jih je večkrat poterditi od papežev in od austrijskih vladarjev. Tako poterdi na kapitulovo proSnjo pa- pež Pavel IV. 12. septembra 1558 u Rimu čedadskim ka- nonikom vse njih predpravice, katere sta jim bila podelila papeža Celestm III. in Pij II., zlasti pa popolno oblast u os- kerbovanju podložnih jim cerkva ter u nastavljanju in odstav- ljanju duhovnov, kakor tudi, da morejo svojo duhovščino k zborom sklicovati in nadležnike ter nepokorneže svoje kazno- vati z interdiktom in odtegnenjem božjih opravil.
Tolike pravice so bile na poti tolminskim glavarjem in zato so ti skušali kratiti in omejiti jih. Čedadski kanoniki pa
§ okličejo za posredovanje papeža in ta ae obeme naravnost o cesarja. Tako piše 10. januarja 1604 papež Klement VII. nadvojvodi Ferdinandu, naj posvari svojega glavarja u Tol- minu, ker krati čedadskim kanonikom uživanje njih pravična
,y Google
Tolminskem. Da bi vse to nadvojvodi razložil in ga na svojo stran pridobil, poslal je papež k njemu Hieronima, Škofa u Adriji, kot svojega pooblaSčenca.
T^o se pritoži tudi papež Pavel Y. 11. januana 1613 iz Hima do nadvojvode Ferdinanda, da se iedadskim kanoni- kom ualedi nekega dekveta graške vlade delajo velike zapre- ke u oprav^anju njih cerkvenih dolžnosti, zlasti pa, da ne morejo veČ potegovati desetin iz Tolminskega. Da bi nad- vojvodo do milojSih sklepov nagnil, pošlje papež k njema ikoia oleksandrijskega Erazma.
Pti vseh prepirih, katere je imel kapitul s tolminskimi grofi, obračal se je za pomoč do austrijskah vladarjev, in ti BO skoro vselej kapitulu prav dajali in ob jednemtudi poter- jevali njegovo pravice na Tolminskem, tako 1. 1538, 1549, 1569, 1604, 1630, 1631, 1651, 1659, 1661 in zadnjič 1698. L. 1693 in 1694 namreč porodili so se bili novi veliki pre-
Eiri med kapitulom in tolminskim grofom. Kapitul je dobival ogate dohodke s Tolminskega, ali njegova skerb za to de- želico ni bila tem dohodkom primerna. Temu Je hotel tol- minski grof u okom priti, ali kapitul je zmagal tudi sedaj pri cesaiju Leopoldu.
L. 1698 prosi Čedadski kapitul cesarja Leopolda, naj mu poterdi vse privilegije in predpravice, katere so mu bili podmili ali poterdili rimski papeži, oglejski patdjarhi in au- strijski vladarji u petih stoletjih, in katere se nanašajo na du- hovno oblast in desetino, kakor tudi na duhovno sodstvo po- dobno Škofovskemu u gospostvih Boleč, Tolmin in dolenja Idrija. Prošnji so priložili prepis vseh svojih privilegij od 1. 1192 do 1661, po številu dvaindvajset pisem.
Ker je cesar Leopold ,spoznal neomadežauo obnašanje kapitulovo u nravnem obziru, dalje zavoljo njegove gorečnosti u službi božji in zaradi vedne njegove zvestobe do austrijske hiSe", poterdi mu 13. septembra 1698 u Ebersdorfu pri Dunaju vse navedene njegove pravice na Tolminskem, Idrij- skem in Bolškem, podeljene mu od papežev, oglejskih patri- jarhov in austrijskih vladarjev, „če le ne nasprotujejo posta- vam in pravilom goriške dežele („Patriae O-oritienais"), ali pa deržavnim zakonom in dosedanjim ali bodočim določbam ce- sarjev". Ob jednem zaukazuje cesar Leopold vsem svojim namestnikom in uradnikom, naj zvesto nad tem čujejo, da ae
•) Vbo tri listine od 1558, 1604 in I6l3 ae nshaj^o u sbirki ka- pitulorih prsvio od 1. 1698.
— 170 — bode njegova volja glede fedadsk^a kapitala izpolnovala, in zažuga veem onim, ki jej bodo nasprotovali ali lupitul kakor si bodi nadlegovali, coBarako nemilost in globo 30 mark ii- etega zlata, katerih polovica naj pripade deržavni denarnici, druga polovica pa kapitulovi blagajoici. •)
To poteijenje polije kapitulu goriSki glavar FranoStu- benberg s pismom, u katerem mu naznanja, da s tem pre- klicuje Bvojo prejSno prepoved gledd izverievanja duhovnega sodstva, in da kapitul eme to po sedaj slobodno veriiti, ka- kor to dovoljuje cesarsko poterjilo in posebno uaroŽilo vsem aradnikom.
Tako je bil kapitul slavno zmagal vse svoje nasprotnike in njegova oblast po Tolminskem bila je veJSa, nego li kedaj poprej. Tendar pa tndi zdaj 6e nf izgubil strahu, da bi se nm znale njegove pravice kedaj oduzeti, ker je vedel, da -se je austrijska vlada močno poganjala z& ostanovitev posebne fikofije u Gorici, ki naj bi obsegala ves aastrijski del oglej- skega patrijartiata, tore tudi Tolminsko. Zato si je dal kapital pri nastopu vsakega novega vladaija in vsakrat, kadar je ka- ko nevarnost slutil, z nova poterditi svoje predpravice. Se leta 1753, 3. februarja, tore že po ustanovitvi goriSke ikofije, dal si je kapitul od cesarice Marije Terezije poterditi svoja pisma. Zato pa je plačal pristojbinskemu uradu na Dunaju 450 goldinarjev.
Natomo je, da je kapitul vse svoje pravice na Tolmin- skem u polni meri tudi užival. U perti versti zanima nas kapitnlovo duhovno sodstvo po Tolminskem. Tu vidimo, da je kapitul res svojo ndkofovsko" oblast izverfieval in sicer ne le nad duhovniki, nego tudi nad svetnimi ljudmi. Celo Dfyve£o cerkveno kazen, interdikt, rabil ie kapitul pfoti svo- jim podložnikom. Tako je bil dal 1. 1524 pribiti interdikt na vrata volčanske cerkve iz neznanih uzrokov. Skesani Tolčoni so se obemili do tolminskega glavarja Ju rja Stampein ta prosi 25. augusta 1524 kapitul, naj blagovoli Volčane re- iiti interdikta, kar se je tudi zgodilo.
Ualo let pozneje (1. 1531) kaznuje kapitul z interdiktom bolikega vikarja in sicer na zabtevanje kobaridskega vikaija Btradi neke desetine od sira iz jedne bolSke planine, (,per occasione de certa decima de naa executione de formaggi, qualli 81 riscodano da una montagna d' Amplezio"). Boliki
- ) Tie to ae nah^a u icrimiltn a kapitnloTem ailuTU, u prepisu
pa n grofovakam arhim a Tolminu.
— 171 — ^aTOr Chrienltoffer obeme ae S. decembra 1531 do kapitula a profinjo, naj prekliče interdikt, ker omenjeni sir tiie boUke- mo in ne kobaridskemn župnikn. To je kapitnl tudi sprevi- del in odvezal bolikega Tibuja *)
NigTetSkrat pa imel je kapitulpriloiDOBt aodid in kazno- Tati STOJO neomikano dahovMino. TJ kapitulovem arluTn ima- jo zapisnik, u katerem so napisana imena TBeh tolminskili dnhoTmkoT, proti katerim je vodit kapitul kriminalno prei- skavo od 1.. 1554 do 1746. In ta imenik oapolnuje dve oeli strani in folio. Med njimi se ne nahajajo le dobovni pomofi- niki, nego prav dostikrat tudi vikali. Ko je 1. 1736 kapitul dokazoval tolminskemu grofd, da ima on sodstvo tudi u me- lanili pravdah, kadar se titSejo katere duhovne osebe, naitel je od I. 1525 do 1543 dvanajst slutSajev, u katerih je čedad- aki naddijttkon sodil tolminske dohovne, in to večinoma za* radi doleov. 4t)
KajveJSkrat pa je imel kapitul odloj^vati pravde zaradi imenovanja ali odstranjenja župnikov. In .u so mnogokrat nastali veliki prepiri med njim ter med tolminskimi grofi in
Eodložniki. i^oravno je usledi papežkih privilegijev Kapitul rezdvojbeno imel pravico župnike imenovati, vendar si je tndi ljudstvo po stari navadi to pravico lastilo, in tolminski grofi so ga u tem podpirali, ker so na ta način kerčili kapi- tolov uplir in Sirili svoj. Jednako so se tudi protivili odstav- ljanju zupiiikov, ako so bili ti ljudstvu in gro^ po volji.
L. 1524 hotel je kapitul odstaviti tolminskega vikaija Janeza Pobtrebuježa iz neznanih uzrokov. Ta se ober- ne do nadvojvode Ferdinanda s proSnjo, da bi ga branil pred kapituloTo' samovoljo. Nadvojvoda ga usledi tega gorko pri- poroči (na Dunaja 28. oktobra 1524) kapitalu, katerega ob jednem opomni, naj zopet poterdi zasluženega župnika na mestu, kder je že toliko let deloval za blagor ljudstva. **)
L. 1656, 21. junija, pritoži se rudarski sodnik TomaŽ Lingič (?) u nemSki Idriji soper ondefinjega provizorja An- tona Rejca, ki se slabo obnaia in večkrat upijani, ter prosi kapitul, naj ga prestavi. — L. 1567, 18. julija, naznanja pod- davar tolminski Jakob Orzonar Čedadskemu kapitulu, da je oskerbnik tolminskih plemičev gerdo postopal ah župnikom u dolenji Idriji, da mu je oduzel cerkvene kljaie in znbranil
- ) Listine o obefa interdiktih n kspitulOTem arhiTu u Čedadu.
- ) Listina n ibirKI od 1. 1608, kAor tadi naslednja od L 1604.
,y Google
— 172 — deliti BT. sakramente. Eapitul naj atori btojo dolžnost in po- reme prejSoji red. — *)
Tolminski grof je hotel zakonske pravde spraviti pred Bvoje 6odi§£e. Ali proti temu se pritoži kapitul na vla- do u Oradec, in ta odpiSe 18 junija 1604 kapitulu, da se tol- minski grof ne sme nikoli prederzniti razeojevati zakonske ali katere druge duhovne pravde, ter da ne sme duhovnikov ka- znovati in zapirati. Tolminski glavar je sicer tajil, da tega nikoli nf storil, a vendar se mu je zaiugalo, da se ima tudi u bodočnosti tega skerbno varovati.
L. 1619 prosi bol&ki glavar GFera čedadeki kapitul, da Daj ne prestavlja priljubljenega župnika Ivana Straula. — L. 1630 ni hotel tolminski glavar GaSparVid Domberg upe- ijjati od Cerkljanov izpojenega župnika VitJentina, kakor je kapitul zahteval, dokler mu ni tega sam cesar zapovedal. Vendar tudi te zapovedi ni Domberg hitro izpolnil, ker &e aprila leta 1631 ponovil je kapitul svoje pritožbe do cesarja, da cerkljanski župnik 6e vedno nf upeljan. U ta posel utikal ee je tudi goriiki glavar, in zato mu piše 9. aprila 1681 ce- sar Ferdinand perviiS, da on nema nikake oblasti, pregreške cerkljanskega Župnika soditi; drugič, da se nemanihže utika- ti u kapitulove stvari, pravice in njegovo sodstvo.**)
L. 1651 odstavi kapitul župnika u spodnji Idriji, Andreja I^ovaka, iz duhovnih uzrokov. Cesar Ferdinand III. prizna sicer (16. septembra 1651) u obče kapitulovo pra- vico duhovne postavljati in odstavljati, vendar pa določi, naj se vodi preiskava soper idrijskega župnika na austrijskih tleh, kder se morajo tudi farani presIiSati. Še le če bode Novak kriv spoznan, naj se odpelje u Čedad in to, če treba, tudi 8 pomočjo svetne oblasti, a le austrijske in ne tuje. Do- kler nI pravda končana, naj se fara ne namestuje z nova, ne- go naj jo začasno oskerbuje Marko Anton de Oratia. To naj se naznani kapitulu in deželnemu podglavarju kranj- skemu, da Harka začasno upelje ter mu izroči oskerboranje fare. •**)
L. 1661 je zahteval tolminski grof, naj se odstrani tol- minski župnik Zanutič, rodom Solkanec. Na kapitulovo pri- tožbo soper tako zahtevanje odgovori cesar (iz Eberstorffii, 22. septembra 1661), da naj ostane ZanutiČ na svojem mestu,
- ) Dotičue liBtine n kapitulBketn arhiva u Čododn.
- ) Listina se nahaja a zbirki od I. 1698,
•••) Ibidem.
,y Google
— 173 — kei je auetrijsk podložnik, in ker se ima kapitul deržati svo- je obljube, da bode ]fl austrijeke deržavljane za župni- ke imeiioTal.
Ali ravno ta obljuba bila je kapitulu zelo neljuba. Zato poSlje iz svoje Brede posebnega kanonika k cesarju, da bi ta
fireklical svoje zahtevanje glede imenovanja austrijskih pod- ožnikov za župnike, čeS da kapitul ne gleda na narodnost, nego samo na sposobnost in zasluge prosilcev, ter da je tudi na Benefikem namefičenih mnogo austrijskih podložnikov, ki bi morali svoje službe zapustiti, ako bi se ne smeli vei Be- nečani na Tolminskem nameiČevati. Glede na vse to prekliče cesar svoje zahtevanje, vendar pa priporoči kapitulu, naj ni- kar ne prezira austrijskih podložnikov. *) — To je bila posled- nja važna pravica, katero je austrijski vladar podelil čedad- skemu kapitulu.
Usledi takih pravic ia poterjil nadaljeval je kapitul tu- di u XTI[I. stoletja izver§evanje svojega duhovnega sodstva. Ali vedno veči so prihajali tudi prepiri med njim in tolmin- skim grofom, ki je imel posvetno sodstvo u svojih rokah. Vsi ti prepiri so izvirali iz pra^anja, kaj spada pred cerkveno in kaj pred svetno sodnijo. Na cesarsko povelje sestavijo leta 1700 iz starih navad in cesarskih določeb nek pravilnik „De fori competentia", veljaven za vse Goriiko, ki določuje u de- setih točkah, kaj spada pred cerkveno, kaj pred svetno sod- nijo. E tem točkam pristavi svoje opombe in pojasuovanja takratni izrerstni pravoslovec France Ignac Gorčar, ce- sarski denamičar (fiscus) u Oorici. Jeden prepis tega pravil- nika 8 komentarom poslali so tudi tolminskemu grofu, da se ga je posluževal u svojih pravdah s kapitulom. 42)
Kljubu precej jasnim določbam omenjenega pravilnika nahajale so se pa če natančnosti in podrobnosti, zavad kate- rih je vedno lahko prepir nastal, pred katero sodnijo da spa- da kaka reč. Da bi se te zadeve konečno uravnale, prosi 12. februarja 1735 tolminski naddijakon u imenu čedadskega kapitula graSko vlado, naj določi nekatere točke na korist naddijakonovega sodstva. Prošnja pa je ob jednem tudi pol- na pritoŽeb soper tolminskega grofa, in zato jo poSlje vlada tudi njemu, da se opraviči in o zahtevanih točkah svoje mne- nje izrazi ter spremembe nasvetuje.
Grof odgovori občimo na vsa pojedina zahtevanja nad-
- > Ta j« zadiija listina a zbirki od 1. 1698—
dijakona Se le 1. 1740. Med tem pa se je pletla med njim ia naddijakonom hada pravda, ,ali naj Bfl <uvilne tožbe du- hovnikoT" (causae ciriles personales Glericorum) obravnujejo pred duliovno ali pred STetoo sodnijo. Ta prepir je bil na- stal o priloŽDoati, ko je nek duhoreo Eurinčii tožil koba- ridskega župnika. Pravilnik od 1. 1700 izraža odlo&io, da take OBebne tožb« spadajo pred svetno sodnijo. A jedadski kanoniki so vedno terdili, da po svoji vesti ne morejo priter- did takemu poetopanju. Terliu tega so terdili, da njih ne more vezati pravilnik od 1. 1700, ker oni imajo svoje privi- lo^JB) i° ^Bi* ^<^ ^^ BeneSkem izveršujejo sodstvo a osebnih pravdah duhovnikov.
Tolminski grof pa se je sklicoval na za Tolminsko ve- ljavni pravilnik, in da tndi goriSki aaddijakon prepuiča taka osebne pravde svetiiim sodnijam. Izvestno je, da so osebne pravde duhovnov po svoji snovi svetnega zapopadka, in da tore spad^o pred svetne sodnije, če so tudi glede oseb du- hovne in če BO tudi ti duhovniki Sedadski vikatji in tore pod- ložniki kapitulovi. — Sicer bo pa tolminski glavarji vedno so- dili tudi osebne pravde duhovnikov, kakor pričajo premnoga pisma u grofovi pisarni. Tako je kaznoval grofov namestnik 1. 1497 nekega duhovnika, ker je segal u grofovo aodatvo, („ob perturbatam iurisdictionem per actum ab ipso interposi- tnm Declinatoriae fori**). Pozneje je ta duhovnik spoznal, da je imel grof pravico obsoditi ga, in zato je prosil odpuičanja globe, katere polovica se mu je tudi odpustila. Kot novejSi ozgled navedel je grof dolgotrajno pravdo barona Forme n- tina BOper biv&ega župnika u Kobaridu, ki je že lla skozi vse initancije od grofovske sodnije k tribunalu u Gorici in od tam k vladi u Gradec,' in stoji He vedno nerazsojena pred grsiko nadaodnijo, ne da bi ta mislila spoznati, da ni kom- petetna soditi a takih pravdah.
Čedadski kapitul dobi že 3. augusta 1735 od graSke vlade nek odlok, s katerim se je hvalil, čeS da mu potetjuje vse pravice, in da zavrača grofova zahtevanja, med drugimi tudi to, da bi se izročila njegovemu sodstvu Kiirinčičeva prav- da aoper kobaridskega vikarja. Soper ta odlok izroči grof 22. marca 1736 pritožbo in poudarja, da je bil odlok izdelan brez njegovega zashianja, da ne more biti veljavno odločiven, ker se opira na neresnično podlago in domifiljenja, in ker žali nekatere grofove pravice, ki so od vseh priznane, katerih tu- di kapitul ne more tajiti. — Grof opomni memogredč, da ka- pitul je znal od cesarja že take odloke izprositi, iz katerih bi se lahko sodilo, da ii podložen oglejskemu patrijarhu. Ali
,y Google
— 175 — ta podložnost ae vendar ne da tajiti, ako se pomisli, da so papeži dovolili apelacijo od kapitula na oglejskega patrijarha. *) Najfauj&i pa 80 postali prepiri med grofom in kapitulom zaradi sodstva u mešanih pravdah potem, ko je bil zaČel 1. 1737 Q Tolminu stanovati Kapitulov naddijakon, prebrisani in učeni doktor Andrej Foramiti. O njem piSe grof vladi (iz 6orioe 6. decembra 1738), da zapoveduje neomejeno svo- jej dohovičini, in da se obnaia, kakor bi bil on papei in ce- sar na Tolminskem, (^con un' autoritk assoluta la i& in qae- Bte parti da Fapa e da Imperatore"). Foramiti nf hotel ter- peti, da bi bili duhovniki grofu podložni u civilnih in svetnih stvareh ter u zadevah njih lastne osebe. Orof pa je to svojo pravico odlot^o terdil in zato je uložil ve2 pritožeb soper naddijakonovo postopanje. Toda te pritožbe so bile nepovolj- no reiene, ali pa se vlada še zmenila nf za nje, ker je imel kapitul u Gradcu svoje podkupljene osebe, ki so zanj delale. Soper tako preziranje se je grof bridko pritoževal in je med drugim omenil, ka ve, da ima naddijakon u svojih rokah je- dno njegovih spomenic, katere nek vladni svetovalec nf hotel
Sredložiti na dotičnem mestu, ter da se mu naddijakon žara- i tega posmehuje, čei da vsa qjegova porotSiJa u Oradon u koS mečejo. Zadnjič prosi grof, naj se mu vendar blagovoljno odgovori na njegova pralnnja. dasti kako naj se obnala proti naddijakonovemu postopanju, in kako naj ravna, kadar pridejo podložniki k njemu (grofii) tožit svoje duhovne.
Ali tadi na to spomenico vlada menda nf odgovorila, ker grofovo poročilo do nje 1. 1740 je zopet polno pritožeb čez nadd^akona in njegovo preuzetno postopanje 43). Po letu 1740 pa je nekoliko potihnil prepir, ali kerata se obe stran- ki tega naveličali (1- ^'^^1 umerje delalni grof Jakob Anton Coronini), ali pa ker se nI več dogodil noben slučaj, ki bi bil pr^ir z nova razunel.
Ves ta dolgotrajni in hudi prepir pojaannje natanko cer- kvene razmere na Tolminskem in Življenje duhovščine a pre- teklem stoletju. Iz vsega se vidi, da so bili papeži kapitu- la podelili veče pravice, nego bi ae bilo smelo zgoditi u tuji deržavi. Te pravice so morale skoro priti nauskriž z deželnimi in deržavnimi navadami in zakoni, ker so poleg deželne in deržavne oblasti utemeljile na Tolminskem 6e dru- go moČDqio od pervih dveh in nevarno celo za združenje Tolmioskega z Austrijo. Čedadaki kanoniki so bili benaiki
1 Gradec le-
,y Google
— 17« — podlohiiki in m imeli zmerom d svojih rokah sreditrm za pre- gOTftjjaoje Tobnincer na beDelko etraiL
K^ital je ncer b počeika le sroje ugotovljene pmiice bimnil, ali počasi je začel Tedno dalje segad in lopind se, kakor jež a linčji jami. Tee to je delal z izgororoiiL, da le •roje pririlegije bnuu. ali ramo te priTilegjje tohnačil je on MinoToljno. Zlaati naddijakon Foramiti se je tares obna- ial, kakor bi imel 6e vec, nego ikofonko oblast, katero je ▼edno za te zabteTs]. To je hotel tadi po stemeljitri gori- ike ikofije nadaljerati in svoje zahteve celo proti novemu ikofii nzderževati. ali nazadnje bo ga zavrnili v meje dostoj- noati ID cerkvene podložnosti. Že iz tega se vidi, da je ho- tel kritni svojo oDlast čez postavne meje razširiti, in da je kratko pred svojim padcem najbolj napenjal svoje laoa.
Nasproti je pa tudi razvidno iz onih dolgotrajnih prepi- rov, da te je tolminski grof temiasto deiial svojih pravic, ia ne le da nf hotel n najm^ijSi reči pnpostiti, nego hotel si je te kolikor mogoče ve£i delokrog priboriti. Če je nadd^akoo po svoje razlagal kapitolove privilegije in cesarske odloke, katerim je očitno kljuboval, mora se to le tim bolje reči o tolminskem grofu, katerega so morale vile oblasti večkrat svariti, da dela proti njih zapovedim. Izvestoo pa je, da je imel grof pri tem veČ pravice, nego kapital, ker on je ven- darle deloval na korist austrijske deržave nasproti prenapeto- sti tujega kapitula.
Grof je imel nadalje prav, če ee pomisli, da cesarski navod za deželnega glavarja goriškega od 1. 1721 pravi a točki 19., da ntakoimenovani" oglejski patrijarh nema na Au- strijskem niČ zapovedovati, da se nema nihče uklanjati nje- govim poveljem, da zlasti noben duhovnik ne ame e patrijar- hom občevati, drugače bode ostro kaznovan. In točka 20. tega navoda pravi, da se goriški naddijakon nikakor ne sme prederzniti eoditi civ^ne pravde duhovnikov (npersonaa Clerioales in caueis civilibua"). *) Natomo je tore, da grof ni pustil na Tolminskem veljati, kar ee ni smelo na GoriSkem verliti.
Priznati pa moramo, da je grof tudi nalaič stiskal ka- pital in njegove duhovnike po Tolminskem. Hotel je moč pervega omejiti in tako je tudi poslednjim storil marsikatero krivico. Začel je bil že preveč u cerkvene posle ntikati se, morda ne toliko iz hudobije, nego iz prevelikega hrepenenja,
- ) Jedeo prepia tega naTod« za goriSkega glsvaija dobil ja tadi
■ki grof in ga branil n BTOJem aMiivn.
ivGoogIc
da bi izpodriDil kapitulovo prevlado. Zato pa se je bilo za- čelo veliko BOvraStTo med grofom in tolminskimi duhovniki, in ni se čuditi, če so poslednji kedaj kmete iuntali soper grofa.
Pri duhovnem sodstvu omeniti nam je Se, kake kazni so se nalagale za cerkvene prestopke. U navadi so bile še do srede preteklega stoletja javne cerkvene kazni. Slabo ži- večim in pohujšljivim osebam prepovedali so stopiti u cerkev, dokler se neso poboljSale. Kdor bi se bil cerkvenim zapo- povedim upiral ali kdor bi bil se svojimi starimi gerdo ravnal, tega bi bili javno privezali na križ pred cerkvijo ali k nad- grobnemu kamnu. Te kazni so rabili tudi proti nezakonskim materam, ali pa so jih celo zapirali med mertvaike kosti. 44) Tse to je odstranilo preuatrojeno sodstvo Marije Terezije in Jožefa II.
Naddijakon imel je nadalje pravico u kapitulovem imenu cerkvene račune pregledovati in poterjevati. To pregle- dovanje godilo se je navadno ob času cerkvene vizitadje in n pričo grofa ali njegovega oskerbnika, ki je za to dobival nekako odškodnino. Vikarji so napiavljali ob tej p-iložnosti cerkvenim ključarjem, ki so hranili cerkvene urbarje, in tudi dru^m veljavnim občinskim možem posebno kosilo. To ko- silo hotel je grof odpraviti, a pomislil je, da ključarji nemajo dmzega plačila za svoje cerkveno oskerbovanje, in da oni, ki od tega kosila kaj dobivajo, dado potem toliko več milolčine cerkvi.
L. 1735 začeli so bili prepiri med grofom in naddijako- nom tudi glede sklepanja cerkvenih računov. Zato se je ka- pitul pritožil do vlade, da grof ovira sklepanje računov, in da je ključarjem zapovedal, naj vikarjem oduzamejo cerkvene »irbarje. — Na to odgovori grof, da je zato ključarjem prepo- vedal prikazati se pred naddijakona, ker je hotel naddijakon pregledovati cerkvene račune ob času splošne vizitacije. Gro- fu se je perviČ ta čas neprimeren in nenavaden zdel ; drugič je mislil, da naddijakon nema pravice ključarje pred se kli- cati brez grofovega dovoljenja, ker ti spadajo pod svetno sod- stvo; in tretjič je treba pomisliti, ali ima grof, ali naddijakon oblast določiti, kedo naj hrani cerkvene urbarje. On misli, da to spada u njegovo področje, in da tore lahko zaukaže, Daj ključarji urbaije hranijo. *)
Naddijakon je imel tudi navado ob času vizitacije ali ob drugih velikih praznikih pridigovati zbranemu ljudstvu. Ali
- ) U f^ofovi veliki spomenici od 1, 1740.
,y Google
— 178 — ker naddijakon navadno ni znal sam slorenBkif sestarU je pri- digo italijanslri in jo dal potem poeloTenit od Bvojega kanoe- larja, ki je bil navadno tolminski kaplan, ali pa lcat«ri drug^ tolminski duhovnik ki je bil za to sposoben. Tako je di^ naddijakon Jožef Uarija Maronus 15. augusta 1761 u Tolminu brat svojo pridigo, katera se nam je zapieaua obnip nila. 4B)
Oblast Čedadakega kapitula na Tolminskem omajalo je UBtanovljenje Škofije u Godci. Dve sto let bo se dogovarjui o tej ustanovitvi med Bimom in Dunajem, ali brez uapefaa, ker 80 sebični Benečani temu kljubovali. Papež je bil sicer večkrat pri volji imenovati za Goriško posebnega vifieni pa- Btiija; ali takega, ki bi bil od oglejskega patrijarha odvisen, ni hotel cesar, samostojnega pa neao privoščili Benečani in. od njih podučeni papeži. Še le 1. 1750 se je bila ceBarioa Marija Terezija toliko porazumela s papežem Benediktom XIT., da ta imenuje posebnega apostolskega vikarja za Oo- riiko (grofa Earla Mihela Attemsa), ne glede na pro- tivljenje Benejianov. Naslednjega leta prekliče papež sbiro- slavni oglejski patrijarhat in napravi iz njega dve nadftkofiji, jedno u Gorici, a drugo u Vidmu. Kar je bilo zemlje nekda- njega patrijariia pod auatrijsko državo, pripadla je sedaj go- ri&ki nadikofiji. tore je moralo tudi Tolminsko kot svojega vifiega dušnega pastirja spoznati gkofa u Gorici in ne veČ £e- dadski kapitul.
Ustanovitev goriške škofije bila je velika dobrota za na* So zapuičeno deželo. Eer je hotel novi škof u resnici zbolj- šati nravno stanje svojih vernikov, moral je najpoprej sker- beti za dobro duhovščino To je bilo pa treba še le počasi odgojiti, in zato ustanovi Škof z velikim trudom bogoslovni zavod ali semenišče u Gorici. Tudi Tolminsko je pripomoglo k iemn. S početka je bilo sklenjeno (14. maja 1757), da se ima u ta namen dati tretjina vsega, kar cerkvam na leto ostaja. Pozneje pa so le prostovoljne doneske nabirali za semenišče. Dekani in župniki morali so iz tega namena poročati o pre- moženju vseh njim podložnih cerkva. Tolminski grofje bil s početka protiven, da bi tudi cerkve njegovega gospostva plačevale za goriško semenišče, ali pozneje se je prepričal o koristnosti tega zavoda.
Z utemeljenjem goriške Škofije izgubi kapitul sVojo .Ško- fovsko oblast" po Tolminskem in tore u pervi versti svoje duhovDO sodstvo. Soper to nf mogel kapitul ničesa nkremti in zato se je mimo udal svoji osodi ter skušal rešiti, kolikor je bilo Se mogoče. Priznal je nadoblaat goriškega ško& in
,y Google
— 179 —
ta imeBuje kapitnlovega naddijftkona Marona (1753 — 1763) za BTOJega komisarja na Tolmiiukem. NaddijakonoT kancelar pa je bil tolmioski kaplan Mihael Bone Ž. Haronu poiUjal je goriSki Škof mnogo odlokov in vodil, kako ima duhovičino nadzorovad. Tudi duhovnom samim pošiljal je nadSkof mnogo podukov, kako naj ae obnašajo in uzgledno živijo, da ne sme- jo opravljati cerkvenih poslov brez talkrja itd. L. 1762 od 26. junija do 9. julija pregledoval je ikof tolminske Cue in cerkve ter naSel mnogo neredov in nespodobnega živenja. Vse to si je prizadeval Škof z lepim podutSenjem odstraniti in bolj- še živenja uoepiti.
Ali le ie dva kapitulova naddijakona sta opravljala na Tolminskem službo Škofovskega komisatja. Ko je bU cesar Jo- žef postal samostojen vladar in začel korenito preustrojati svo- je dežele, izda 1. 1782 zakon, da ne sme nobena tuja oseba ali druStvo nikakega sodstva izverševati na austrijskih tleh. T/sledi tega preneha augusta meseca naddijakouova oblast na Tolminskem. Eapitul izguhi svojo pravico župnike imenovati in odstavljati, ter od njega odvisni vikaiji postanejo sedaj sa- mostalni župniki. Svojo pla6o so dobivali iz verskega zaloga, 8 katerim je biJ Jožef 11. zjedinil tudi lapleojene kiapitulove dohodke na Tolminskem.
Pervi cesarski župnik u Tolminu postal je tako Janez Bo ne ž iz Kobarida, ki je mnogo storil za olepdanje župnij- ske cerkve in zboljšanje nravnega obnašanja duhovnikov. On je bil tudi dekan tolminski in bolSki. L. 1803 preseli se kot dekan u Tipavo. Že I. 1768 razdelil je bil goriški škof svojo škofijo na dekanije. U naddijakonatu tolminskem utemeljil je tri dekanije, t, j. Tolmin, Cerkno in Idi-^o. Drugi goriški škof Inzaghi razdeli t. 1790 vso svojo obširno 6koqo na ^okrožne dekanije" in te zopet na .,okrajne dekanije". Ušle- di tega pripade Tolminsko fienpeterski okrožni dekaniji. Za se pa je bilo vse Tolminsko jedna okrajna dekanija s fa- rami Ttilmin, Volde, Kobarid, BoIec, Podmelioi, Nemški rut, Cerkno, Šenvidska gora m Šebrelje. Ali ta razdelitev je tra- jala le dve leti, ker že 1. 1792 ustanovi isti škof manjše de- kanije, kakor jih imamo Se dandanes, t j. na Tolminskem : Tolmin, Boleč in Cerkno.
Zaplenjene kapitulove dohodke na Tolminskem prepusti vlada že 1. 1784 njih pravemu lastniku. Tako je obderŽal čedadski kapitul svojo desetino po Tolminskem še do 1. 1848. Ali čim bolj se je bližalo to leto, tim manje se je desetina plaJSevala, ker kapitul ni imel veČ moči prisiliti kmete k pla- čevanju. Tudi BO dajali desetino le pravi kmetje in ne tudi
,y Google
— 180 — rutatji. Kapitul je imel pravico btojo desetino aH a blagu pobirati, ali pa dotično svoto denarja terjati. Do bt. Juija dajalo ae je navadno žito, pozneje pa je kapitul le denar sprejemal. Navadno je kapitul svojo desetino vso nkup ali pa njene posamezne dele po javni dražbi oddajal tistemu, ki je največ za njo ponudil. Tako se priporoča 22. oktobra 1555 tolminski podglavar Jakob de Orzono kapitulu, naj mu prepusti za prihodnje leto svojo desetino na Tolminskem. TJ začetku naJega stoletja je pobiral kapitnlovo desetino na Tol- minskem Andrej BrauniČar, in zato mu je plačeval ka- pitul po 600 golcunarjev na leto.
Ker je imel grof pravic« soditi o pritoževanjih svojib podložnikov proti stiskanju od strani kapitula, hotel je grof I. 1733 določiti ceno, po kateri naj bi podložniki plačevali svojo desetino. Iz tega pa se je bil unel hud prepir med grofom in kapitulom, katerega bo &e le 2. maja 1736 usled pogodbe poravnali. U tej pogodbi ao določili, da naj ima kapitul po „starodavni navadi" pravico pobirati svojo desetino od praznika sv. Jelarja in Tacjana, pa do sv. Jurja. Ako bi hotel kdo u tem času svojo desetino u denarjih plačati, ima naj kapitnlov pobirač pravico denar uzeti ali ne. Ako ga sprejme, mora uzeti toliko, kolikor bo ob tistem Času stalo žito na tobninskem tergu, ali pa u razmeri na tisti kup, ki se bode za vse določil vsakega leta posebej na dan 15. juni- ja. Ako je tore pobirač po zimi od kmeta veČ prejel, nego bo sploini kup 15. junija, moral mu bo, kar je več, povemiti, ako je pa manje prejel, moral bode kmet dodati. Tudi ko bi kedo le del svoje desetine, drobnega ali debelega žita, u blagu oddal, moral bode ostalo u denarjih doplačati ali po kupu ob času plačevanja, ali pa po ceni od 15. junija. Rav- no to velja za one, ki bodo svojo desetino Se le po sv. Jur- ju plačevali- Ceno od 15. junija more kapitulov pobirač sam določiti brez grofovega upliva, in to glede na kup, po kate- rem se je žito u Tohninu prodajalo pred 15. junijem. Drugi posestniki na Tolminskem (iznzemii kapitul) imeli so navado, da so drobno žito ceniU za polovico debelega, izuzemSi jaro plenico (siligo). Ali to ni smelo uplivati na kapitulovega po- birača, kadar je ceno določeval. (Debelo žito so delili takrat na dve vrati, k jedni je spadala rŽ in oves skupno s pSenico; k drugi pa proso, turSica (saracenum) in plenica. Na drugi strani pa so imeli tudi kmetje pravico pritoževati se čez po- prečno ceno od 15. junija in sicer pri tolminski sodniji. Ali u tako pravdo se ni smel grof niČ utikati, nego pobirač sam
,y Google
— 181 — imel je praTieo, pozvati one, ki bi ne hoteli pltičati zabteTa- ne ceno, in jih po svoji pameti ali obsoditi, ali pa izpustiti.
Ali čeravno ie to pogodbo celo oeear odobril in poter- dil, vendar nI odstranila vseb prepirov glede pobiranja dese- tin. Grofov! uradniki so bili nevoŠIjivi kapitulovemu bogastvu in zato BO kolikor mogoče ovirali pobirače pri njih poslu. Kapitul se je soper to pritoževal in dolžil grofa, da je od svojim uradnikom tako postopanje zapovedal. Orof je to od- ločno tajil, kar mu tudi radi verujemo, ali vendar ni nikoli Bvojim uradnikom zapovedal, da nemajo nadlegovati kapitulo- vih pobira če v.
Kapitulovi dohodki na ToImiuBkem bili so se iz raznih uzrokov nekoliko zmanjSali Rodovitnost zemlje bila je ne- koliko ponehala in nekatere desetine so se bile popolnoma izgubile, kakor n. pr. od lanu. Prigodilo se je celo, da je patrijarh Bertrand 25. maja 1. 1612 daroval vso desetino n Smaetih svojej dekli Magdaleni iz Smastij in ta svojim sovalčanom. 46) Vendar pa bo znašli vsi kapitulovi dohodki na Tolminskem in Eolskem okoli 6000 gold. na leto. Leta 17d3 vergla je kapitulu vsa desetina 17.993 lir in 4 solde. Od teb je dobil samo žitne desetine iz Tolminskega a blagu 15.722 lir in 7 soldov ter u denarjih 82 lir in 17 soldov. Desetina bollka znašala je le 528 lir. Desetine od mlade ži- vine pa je dobil kapitul omenjenega leta s Tolminskega in BolSkega za 1660 lir. L. 1797 se je bila vsa ta desetina celo
fouzdignila na 22.428 lir in 14 soldov. In vendar je kapitul 1745 zahteval, naj vlada oprosti mitnine njegovo desetino (živino in žito), kar se mu pa, se ve da, nf dovolilo.
Splošna ljudska omika preteklih stoletij bila je še na nizki stopinji. Tudi u XVI. in XVII. stoletju je bilo ljudstvo Še skoro toliko nevedno, kakor u siednjem veku. Javne var- nosti je bilo malo, ker po deželi so se klatili vsake verste malopridni ljudje, zlasti odkar so bili začeli beneški hudodel- ci na Goriško utekati. Skoro vse srednjeveške vraže ohranile BO se bile tudi u preteklih stoletjih, zlasti pa vera na coper- nice. Še 1. 1558 napravili so bili u Gorici velikansko sod- nijsko preiskavo proti nekaterim ženam, ki so bile copemije obdolžene.
Kako neomikano je moralo biti priprosto ljudstvo si lah- ko predstavljamo, ako pomislimo, kaj so učeni, plemeniti lju- dje in celo duhovniki 47) počenjali. L. 1558 pretepe tolmin- ski plemič Janez Gibellino duhovnika TomaŽa Sko- Čirja, za kar so ga pa ostro kaznovali. Gore omenjene pravde proti duhovnikom jasno pričajo, kohka je bila njih omika. L.
,y Google
— 182 — 1670 je bil mafinik Nikolaj Tacod razrezalz britvijo Ur- šo Leban po obrazu in ro^ib, ter napadel b pušo gospoda Janeza Daniela Looatella na javnem te:v;u u Tolmum. Zato je naddijakon pribil oa vrata cerkve Bv. Urha poziv, naj ae ta hudodelec ujame in sodniji izroči. ^) L. 1738 bo dol- Žili Volčani svojega župnika M a tka, da se je mudil u ne- pošteni družbi, mesto da bi se bil u cerkev podal in odvemil strašansko to6o. ki je vee razdrobila in drugi pridelek popol- noma uničila. 49)
Ob času beneških vojoa postalo je bilo ljudstvo zelo divje. To divjost redili so brezštevilni mejni prepiri in pravde zarad lastnine. U teh pokazal se je značaj našega ljudstva, ki brani do skrivnosti celo senco svoje pravice. Ob &wu, ko 80 je zatirala kmečka samostalnost. bilo Je natoroo, da je od časa do časa uzkipela kmetova osebnost, ki je zlasti pri nas Slovanih zelo razvita. U pravdi pokazal je kmet, da je tudi on mož, da tudi on kaj velja da more s^ svojo pravdo celo pred cesarja stopiti in zahtevati pravo ali ^ražon". Od takrat ostala je našemu ljudstvu neka pravdoželjnost, ki ga še sed^ na beraško palico spravlja. Ker so bile najhujše pravde ob tolminsko-beneški meji, zato so tudi še dandanes Kdtarji naj- veči pravdarji.
Hudodelstva in veliki pregreški sicer med našim ljud- stvom neso bili nikoli navadni, le nravno živenje ni bilo vse- lej uzgledno. Take napake bile so največe u glavnem kraju, ker tu so se shajali različni ljudje in pohujSljiv uzgled dajali so plemiči iu učasi tudi mašniki xa silo. Ali tudi drugi kraji, zlasti ob cesti, neso ostali brez sledu pohujšanja. Škofovska vizitacija od 1. 1762 našla je skoro povsodi velike napake in razvade, zlasti n ženski obleki. U VolČah n. pr. kazale so Ženske skoro gole persi. Se ve, da je preteklo mnogo Časa, predno se je vse to odstranilo in poboljšalo.
Za pouzdigo ljudske omike začele so akerbeti ljudske (normalne) Šole, katere sta zapovedala Marija Terezija in Jožef II. Že 1. 1768 je bil zapovedan goriški škof, naj se ostanove ljudske šole po mestih in večih teigih. ali u pervi ver- sti „le za otroke premožnih starišev" Cesarica Marija Terezija utemelila je poseben zalog (gDormalni šolski zalog"), iz ka- terega bi se imele ljudske Šole uzderževati. U ta zalog bi bil moral čedadski kapitnl po zapovedi od 1. 1775 plaieva- ti vsako leto 100 golmuarjev od svojih bogatih dohrakov na Tolminskem. Ali kapitul se je temu krepko ustavljal. Marija Terezija je uteme^evala ljudske iole, da bi se u njih učil nemški jezik (zato jih je ljudstvo imenovalo „nemške šole").
,y Google
— 183 — potem začetni pojmi iz ket:Saa§kflga nauka, raJSunstva in zgo- dovine. Usledi takih naredeb utemelili bo ljudske Šole tudi u Tolmina (po nekaterih poročilih ie I. 1767), potem u Bol- cu in Kobaridu ter zadnjič celo u Volčith. L. 1784 poTeroil je cesar Jožef U. čedadskemu kapltulu njegove dohodke na Tolminskem s pogojem, da bode vsako leto plačeval 300 gol- dinarjev za tolminsko iolo.
Tu se mi zdi sajlepSa priložnost omeniti imenitnega Tol- minca, katerega ime je nčeui svet ob svojem čmu poznat tu- di zunaj goriške dežele. U mislih imam Antona Hnžnika, rojenega pri sv. Luciji 1. 1726. U svojih mladih letih prifiel je k vojakom in se tu izobrazil za vojaSkega ranooelnika. £o je doslužil cesarja, naselil se je u Gonci in tu po svoji zdrav- nifiki spretnosti kmalu tako zaslovel, da ga imenujejo 1. 1765 za protomedika. V tej službi izdajal je od 1. 1781 do 1788 vsako četertletje poročila o boleznih u časniku kmetijskega dručtva goridkega. Yerhu tega izda I. 1781 Se posebno knji- go o goriškem podnebju (gClima Goritiense"). U tej knjigi opisuje Hužnik goriško podnebje u zdravilstrenem obziru in razlaga postavo o puhasjn vetrov, kar je med učenjaki veliko pozornost uzbndilo. ^)
Tudi obleka in noša bila je u preteklih stoletjih vsa drugačna, nego dandanes. Kakor je imel vsak stan svoje last- no pravo in postavo, tako se je tudi vsak drugače oblačil. L. 1671 izda vlada zakon, kako se ima vsak stan (naStelajih je osem) oblačiti, da bi posamezni ne troiili preveč na svojo obleko, in da bi se nizi stanovi ne preuzeli u obleki nad vi- Simi. Sega je u pretepenih stoletjih zahtevala, da so se možki brili in no^ svoje lase zvezane u kito, ki jim je po herbtu visela. Na glavi so nosili kmetje velike klobuke z okroglim oglavjem in širokimi krajci, tako da neso dežnika potrebovali. Terhu spodnje obleke (It^atkajanjka, kratke hlače, dolge no- govioe in nizki čevlji) nosili so dolge ohlapne sulaije iz do- mačega Bbukovega" sukna. Po leti so obuvidi bele ali čerae pertene hlače (^pertenice"). Ledja so si prepasavali pod suk- njo se Širokim, nsnjatim ali suknenim pasom, za katerim so nosili u Božuioah svoje dolge, nezaklepavne nože.
Ženske so devale na glavo zelo velike bele ^peče", ka- tere so mnogoverstno pregibale, ali patmii z nitmi pretikale, da so se jim po volji nagubale. Ubožnejše so nosile peče iz domačega platna. Lase so spletale u kite in jih zavivale ver- hu glave ter pretikale skozi nje medene igle (.špalete"), ki 80 imele na obeh koncih svetle krogle. Tudi okolo vratu so nosile bel, domač robec. Ledja so si pasale ab fitiri perste
,y Google
— 184 — širokim plavim pasom, debelim ib terdim, ali lepo pletenim. Terhu tega nosile bo navadno Se drug železen ali meden pas „Bkle[»anec" imenovan, tako da jim je prišlo krilo visoko nad život. Modrec in krilo bila sta vkup sedita, ali veak razne barve, za leto jiapravljena iz čemega platna. Spredej so no- sile široke predpasnike, na nogah rudeče (ali bele) nogovice in majhne černe čevlje. Po zimi so nosile tudi kratke kožuhe in po nekaterih krajih bote do kolen. Za posebne svečanosti (n. pr. za poroko) začele so bile tudi kmetice nositi navbe", kar se je le u naiem stoletju videlo.
Zadnjič nam je mogoče tudi naznaniti, koliko prebival- cev je itelo Tolminsko u preteklem stoletju. Po cesarski za- povedi morali so 1. 1762 vsi Župniki natanko naznaniti Števi- lo duš. Po tem Steviljenju naSli so, da je fitela Župa Tolmin 1924 možkih in 2083 ženskih, vkup 4007 duš
Kobarid 1606
1452
, •) . 3058 .
Boleč 1820
1505
, 3325 .
ToWe 1082
1221
. 2303 ,
Podmelici ") 660
703
, 1363 ,
Nemiki rut 683
715
. 1398 ,
Cerkno 1845
2066
. 3911 .
Šenvidskagora 901 ,
1125
. 2026 .
Šebreljs 397
405
802 .
Vkup 10.918 „ 11.275 „ 22.193
Vse Tolminsko je imelo tore I. 1762: 22.193 duS (med njimi so ženske očitno premagovale) tore za 13.400 manje, nego sto let pozneje (1. 1857). Po številjenju od i. 1783 ime- lo je Tolminsko (in Cerkljansko) 3520 hi5, BolSko (s Koba- ridskim) pa 1084, tore vkup 4604, ali za 2135 manje, nego sto let pozneje (t. j. 1. 1870).
Tudi u pretočenih stoletjih naselilo se je kaj tujcev na Tolminsko, zlasti Lahov u Tolmin in bližnjo okolico, kder je še zdaj mnogo italijanskih priimkov. Nemška naselbina u Orehku je bila že zgore omenjena. Tudi volčanski Ruti se u listinah imenujejo vedno le , Nemški verh**, kar bi dalo misliti, da so se bili tam Nemci naselili. Na Šenvidski gori omenja se mnogokrat neka nBizikija" ali HBi^akija". Tudi to poznamovanje nam dovoluje sklepati, da so se tam kaki tujci naselili, morda Lahi
- ) Od teh spadalo je pod Boleo (Ternovo) 96 moikib io 92 ien-
Bkih.
- ) Podmellka fars je obiegalk tudi Knelo io OralioTO-KoTitiui:«.
,y Google
OA [Mcosi m
TJ primeri z oaemnajst etoletji je to majben oddelek 6a- sa, katerega zgodovino nam je pregledati. Ali ravno ta doba je silno va^na, ker u nji premenilo se je popolnoma vse javno ' in domače živenje oašega naroda. Kove mi^li. novi nazori, nove Šege in nova obleka stopile so mesto nekdanjih, tisoi let Btarib. Kmet postal je od gospoda neodvisen in sloboden lastnik svojega zemljišča. Stara priprostost je izginila, nov jSas porodil Je nove potrebe, a dohodki se neso množili u isti meri, in zato je začelo blagostanje pešati, tako da se danda- nes naSe ljudstvo le le z velikim trudom uzderžuje.
Vse te velikanske premembe prouzroČila je francoska revolucija od I. 1789 do 1793. Ona je postavila in uterdila načelo, da so vsi ljudje tudi politično jednaki, bratje u uživanju državnih pravic, da tore ne sme biti med prebivalci jedne deržave razlike gledč političnih pravic po stanovih. Francoska revolucija je uničila staro feudalno ustavo in raz- glasila kmeta za slobodnega posestnika od njega obdelovane- ga zemljišča. S tem se je popravila tisočletna krivica, ki se je godila ubogemu slovenskemu narodu, katerega so bili zma- gajoči ffemci naredili roba iz slobodnega posestnika. Toda dobri nasledki francoske revolucije pokazali so se Se le počasi in le le 1. 1648 zmagala so popopolnoma njena načela.
Sama na sebi pa je bila francoska revolucija jeden najstraSnejiih dogodkov, ki je terjal brez števila človeških žertev, tako da je skoro po vsej Europi u potokih kri tekta. Grozovitosti, ki bo se takrat na Francoskem počenjale, nema- jo primera u zgodovini. S Francoskega segala je bojna Šiba skoro po celi Europi. Tako je tudi nalo deželico zgrabil splo- šni prevrat in tudi pri nas se je živo občutila obča razbur- jenost, katero so prouzročile francoske čete. To se je pa ta- kole godilo.
Francozi okličejo, potem ko so pomorili kraljevo rodo- vino, republiko in postavijo 1. 1799 njej na čelo slamega generala Napoleona Bonaparta, kateri se da 1 1804
,y Google
— 186 — celo z» francoskega ceaArja okHeat. Do tolike lUTe pripomogle bo Napoleona jediao le njegove Bretine rojoe. Že I. 1795 postavili so ga bili na £e1o veliki vojski, katera je imela n Italiji uničiti Bovražnike francoske repnbUke in ra>- iiriti njeno oblast. S to vojsko predobil je Napoleon oelo gorenje Italijo in oniM staroslavno beneško republiko 1. 1797.
Nasprotnik francoske republike bil je tudi austrijski vla- dar Franc II., in poBlal je tudi oa svojo vojake u Italijo, da bi Bd upirala Napoleonovemu napredovanju. Ali Ausliijci neso imeli sreče in Napoleon jih zaporedoma potolče ter pri- sili, da se umaknejo iz Italije. Za petami sledil jim je Na- poleon celo na austrijska tla. Tako pridere začetkom marca 1797 u Gorico, postavi tu začasno francosko vlado in naloži deželi 150.000 frankov kontribudje za francoske bojne potrebe.
Glavni zapovednik umikajoče se austrijske vojske bilje cesarjev brat nadvojvoda Kar o I. Ta se je bil podal iz Go- rice čez Ljubljano n Kranj in hotel je zbrati pri Beljaku vse oddelke potolčeae vojske ter se z nova upreti Franeozom. Ob Soči gori proti Beljaku pomikale so se austrijske brigade, katerim BO zapovedovali generali Gontreuil, Kdblos in Graffen, ter manjši oddelki vodjeui od Fedaka, Paumgartna in Uiera. Vsega skupaj korakalo je po predelski cesti IOI/2 bataljonov in 3I/4 eskadrooa, ali 6500 pe&cev in 400 konjikov.
Se prej pa, nego so te Čete čež P redči dontelo, poda BO francoski general Hassena iz Vidma čez Pontebo, prežene onde postavljen^a generala Ocskaja, ter posode Terbiž in odseče tako vso sočko kolono aoBtiijske vojske. Nadvojvoda Earol botel jo je rediti in zato zapove Ocakaju^ ki se je bil med tem na Kranjsko do Korena umaknil, naj z nova napade Terbiž, „ako ni nevamoat preočitna, da izgu- bi vso vojsko". Ob istem času dospela je bila sočka kolona že do Predela. Ozrimo se malo nazaj na njeno pomikanje.
S Frijulskega umikal se ie general Bajalic h ak svo- jun oddelkom po podboneSki cesti proti Kobaridu. Francoski general Gnieuz mu je bil vedno za petami. Fredpolndne 21. marca zjedinita se generala Bajalich in Gontreail. Nemu- doma pofiljeta svojo reaervno artilerijo proti Ternovemu in, ko prideta sama dagori, dobita poročilo, da je Massena Terbii že posedel. AJi to jima ni oduzelo serčnosti, nego Gontreuil sklene hitro čez Predčl kreniti in Francoze napasti. Pod mrojim poveljstvom imel je štiri bataljone peioev in dva eskad'0Qa Erd5dyjevih huzatjer, katere je vodil obristlaj- tenan: Fedak. Bvoji artileriji zapove Gontreuil, naj gre na- prej n niy pomnoži posadko u bollkem gradu z dvema to-
,y Google
— 187 —
poma. Žago in stese, ki rodijo is Rezije, posedle lo tri stot- njje HroTfttoT. Zvečer 21. marca doepe GKiDtreuil na Predčl in se ustavi. Bajatioh in Kdblds sta bila zadej in morala sta braniti umikaaje glavne kolone. B Predela pofilje Gontreuil
foroČilo Ocakayu, naj se ž njim združi, ravno tisti čas, ko je il ta dobil povelje, naj napade Terbiž. Dvuodvajstega zju- traj pusti Oontreuil tri stotnije na Stermou za zvezo z Ba- jalichem in dere proti Rablju, ter pobije tu francosko etraio, ki se je morala na Terbiž umakniti. Pustivli ie dre stotniji u Rablju za zvezo z Ocska7em, udari Guntreuil na Terbiž in ga tudi premaga s pomočjo stanovalcev. Tedaj dospe tudi Ooskar na Terbiž in 23. marca aname se tu huda bitka. Nad- vojvoda Karol sam je bil navzoi, ali zmagali so vendar Francozi. Karol je zastonj pričakoval Bajalicha na pomoč. Poslal mu je poročilo o nesrečni bitki in svet, naj se sku&a reiiti čez Trento na Kranjsko. Ali ta svet priiel mu je bil prepozno.
Na svojem maršu čez BoUko imel je Bajalich za seboj brigado KSblos, katera ga je branila od zadej. To brigado so bili Francoz' že 22. laaroa napadli a okopih pri Btupi ci ter jej ujeli lOO mož in uzeli dva topa, ostale pa so podili do Kobarida. Tu se je sovražnik muo odpočil, Koblos pa se je med tem umaknil na Bol6ko iii zaperl u terdnjavo ob Koritnici, katero posede s 500 granadirji. *) Bolfiki grad bil je n teku časa že precej razpadel in sedaj so ga morali ro- jaki a naglici nekoliko popraviti. Takrat je Se redno deržala cesta ob lerem bregu Koritnice mimo gradu in je peljala še le niže čez rečico.
Kmalu za Koblosom priderejo tudi Francozi do bolške soteske in se utabore ob besti nasproti gradu. Ker bo spozna- li njegor terden položaj, začnejo ga hitro oblegati (22. mar- ca). Posadka je sicer hrabro odgorarjala francoskemu ognju, ali spreridela Je tudi, da se ne bode mogla dolgo braniti nasproti toliki sili Francozov. Zato sklenejo, pomagati si sfe zvijačo. Zvečer ko se stori terda noč, zapusti jeden oddelek posadke terdnjaro, drugi pa so ostali mirni in skriti n gradu. Skrirej razkrijejo tudi most, ki je rodil preko globokega pre- pada u grad.
Francozi so mislili, da je rsa posadka grad zapustila. Bali so se, da bi se Austr^ci ne utegnili premisliti in tako razno mesto zopet posesti, zato sklenejo še tisto noč polastiti se gradu. TJzdignejo se tore in začnejo a temi korakati proti
- ) Vodsikove ^Ljab^uiaks novice* L 1797, 2f>. malega travna.
razkiitemu mostu. Ali groza I Jeden za drugim popadajo sko- zi moBt u neizmerno globočino. Ko jih je bilo že lepo ite- vilo popadlo, prikorači tudi bobnar na moet, ali tudi njega je zadek jednaka osoda: z bobnom ured kotolil se je u glo- boiino. Pri tem pa je boben nenavadno ropotal in to opomni zadej korakajoče Francoze, da tu se mora nekaj posebnega goditi. Zato odjenjajo od svojega početja iii prepričajo se o zvijači, na katero so naleteli.
Natomo je, da zgrabi sedaj Francoze silna jeza nad po- sadko, in da sklenejo, na vsak način grad predobiti. Kupili 80 za suho zlato izdajalca (nekega pastirja), ki je dobro po- znal vse steze okoli. Ta pripelje Francoze na risočino nad gradom, s katere se je praT lahko u-anj streljalo. Zjutraj 23. marca posedejo Francozi vse bližnje stermiue in ponore stre- ljanje na grad. *) S.^daj je posadka sprevidela, da ee ne mo- re več deržati. Ker ni bilo od nikjer nobene pomoči priča- kovati, poda se posadka sovražniku ob 1. uri po poludne. Koblos in vsi njegovi vojaki so bili ujeti in kot jetniki od- peljani.
Francosko bojno poročilo govori o tem dogodku takole: gltfed tem je preganjal general Onieux kolono, katero je bil pri Pusaru (Pulfaru — Podboneecom) potolkel, do austrij- ske Chiuse (soteske), jako uterjeuega gradu, katerega smo pa po silo terdovratnem boju z naskokom uzeli. Pri tem sta se posebno poslavila generala Bon in Yerdier ter četerta polbrigada, kakor tudi triinštirideseta. General Koblos sam je branil grad s 500 granadirji. Po bojnem pravu bi bilo mo- ralo teh 500 pod mečem glave izgubiti, ali te barbarske pra- vice se francoska vojska ni nikoli posluževala"
Zadnje besede tega poročila nanaSajo se na ono zvijačo posadke. Ljudstvo pa pripisuje nesrečo Francozov Turkom (glej stran 81). Kmetje iz bližnje okolice morali so u rabo- to hoditi vlačit ubite Francoze iz Korituice in pokopavat jih. Pravijo, da je voda če u novejiem Času orožje na dan me- tala. Nad bollkim gradom pa so se Francozi znesli in ga, kolikor je bilo u naglici mogoče, razsuli. Od takrat ostal je bil razvalina, dokler ga neso začeli 1. 1881 znova poprav^ati in uterjevati. *•)
Jlted tem ko se je to godilo pri boISkem gradu, kora- kal je general Bajalich se svojo divizijo (1700 mož) proti
- ) Celovfiki list Carinthia 1832, it. 52.
- ') Podobo bolike soteske z razvalino prinesel je hrofoiki Vie-
I 1874, str. 237 in dunajska Heimat 187:, lut 50.
,y Google
— 189 — Predelu. Ali slabi poti so ga jako zaderževali in njegovi vo- zovi mogli so se le po<!asi naprej pomikati. Najedenkrat na- padejo ga od zadej Francozi pod vodstvom Onieuza. Ob istem £a8U zadene tudi njegova sprednja straža na Maesenine voja- ke a Rablju. Uname se kratek boj in Bajalich, videvSi ne- ipogočnost rešitve, preda se s celo svojo divizijo. Vendar se je posredilo 800 vojakom z oficirji uredi pobegniti čez gore k Ocskayu u Koren. Od treh stotnij lovcev priSlo jih je mno- go u Celovec, in Se več eto se jih je razkropilo na vse etra- si. Tako vsa izguba Austrijoev 22. in 23. marca ni znašata več, nego 3000 mož, ali poleg teh zaplenit jim je bil sovraž- nik 25 topov in 400 voz polnjh bojne priprave in živeža. *)
Vse posedene dežele priSle so začasno pod francosko vlado, tako tudi Tolminsko od 21. marca do 17. septembra 1797. U Tolminu samem bili so francoski vojaki od 23. mar- ca do 23. maja. U tako kratkem času ni mogla francoska vlada ničesR spremeniti, le da je od prebivalcev marljivo da- vek pobirala. Ker se je ta davek u francoskih ^frankih" pla- čeval (austrijski denar je bil izgubil ekoro vso svoj« veljavo), zato imenuje naSe ljudstvo ie dandanes davek frank e (franjke).
17. septembra 1797 podpiSejo mir u Campoformu pod Vidmom in usledi tega pridejo slovenske dežele nazaj pod Austrijo. NaSa deržava dobi takrat (mesto drugih dežel, katere je morala odstopiti) tudi ves suhi svet nekdanje be- nefike republike. Usledi tega priili so nekdanji sovražni so- sedje pod Austrijo, in Tolminsko nI bilo več mejna deželica. Zato je tudi prenehala finančna straža ob beneSki meji in kupčija B Frijulfikim se je hitro pouzdignila.
Za vojno hodijo rade Se druge neareče. Tako je nasto- pila tudi 1. 1798 do 1799 strašansko buda zima. Ljudje so mnogo terpeli in nekateri tudi od revščine pomerli.
Jednaki uzroki in dogodki, kakor 1. 1797, pripeljali so tudi 1. 1805 zopet Francoze na Goriško. Jourdan in Mas- B e n a posedeta deželo ter postavita u Gorici začasno vlado. Sedaj so mislili Francozi več časa n deželi ostati, zato so jo začeli po svoje deliti. Ves svet na desnem bregu Soče pri- družili so pokrajini Frijulski in tako je bilo tudi Tolminsko razcepljeno na dva kosa. Ali k sreči to ui trajalo dolgo. Usledi požunskega mira 26. decembra 1805 uzamejo , Francozi Benečijo za se in pridružijo jej tudi vso nižino ob dolenji Soči z B^rdi uredi. Mejo so pa Še le 10 decembra 1807
- ) Oesterreiohisohs milit&rische Zeitachrift IS37, t
— 190 — natanko določili. Ueledi tega pode tudi Tolminsko na desni strani SoJie nazaj pod Auetrijo in naia deželica postane zopet mejna, kakor je bila deset let poprej.
Iz teh dogodkov se vidi, da je bila Austrija u zajSetka našega stoletja u velikih stiskah. Nikoli poprcjj nf bila tolika potreba, da vsi deriavljani svoje sile napenjajo za ohranitev skupne domovine, in da vsi terdno deridjo jeden k drugemu. Da ni tako edinost dosegel, sklene cesar Franc leta 1804 vse svoje dedae pokrajine spojiti u jedno celoto. Zato raz- glasi zakon, da naj bodo po sedaj vse austrijske dežele ne- razvezljivo združene pod imenom austrijsko cesarstvo (11. augusta 1804). Tako je bila dovedena od cesaija Jo- žefa zapojeta centralizacija in posamezne dežele bite so po sedaj le pokrajine velike deržave.
Eer so bile francoske vojne nato vojsko zelo oslabile, skleue nadvojvoda Kaiol upeljati domobranstvo. Za bram- bovce 80 jemali starejie može, ki so bili ie sposobni za boj. Vsaka polkovnija peScev dobila je po jeden ali dva bataljona brambovcev. Njih glavni namen je bil, braniti domačo deželo pred sovražnikovim napadom. Čeravno so u pesmih in spisih ljudi za domobranstvo nauduSevati, vendar se neso hotele iz- polniti nade Earla, ki je mislil, da bode mogoče 800.000 brambovcev zbrati. Pri naslednji vojni s Francozi skazali so se prav dobro tudi brambovci.
Leta 1809 poskusi namreč cesar Franc Se jedenkrat svo- jo srečo in napove vojno Napoleonu, da bi izgubljene dežele nazaj pridobil- Na čelu austrijske vojske stala sta dva brata cesarjeva, nadvojvodi Karol in Ivan. Pervi napade Bavar- sko, drugi pa odide u Italijo, da bi od tu pregnal Francoze. Ali Karlova nesreča primera tudi Ivana, umakniti se, dasi je zm^aval. Hitro za njim jo udere italijanski podkralj Eugen in preganja Austrijce proti središču deržave in proti Oger- skemu.
Da bi se austrijska vojska lože in nenadlegovana umi- kala, zapove nadvojvoda, da se imajo ob cestah napraviti ma- le terdnjavice in iz teh ovirati napredovanje Francozov. Sre- dišče tega uterjevacja bilo je na Terbižu. Okoli njega nare- dili so šest zvezdatih terdnjavic, katere je imelo braniti 4500 mož pod verhovnim z^ovedniStvom Alberta grofa Oiula^a. Jeden del tega uterjevanja bili sta tudi Hkladari* (Blockhfiu- aer) u Čalabaju pri Naborjetu (UaJborget) in na Pre- dalu.
Na predelskem sedlu začel je ženijski stotnik Hermana že jeseni 1. 1808 stavid kladaro, nekaj baterij in redut. Po
,y Google
— 191 — zmBgi aiutrijske vojake pri Sacilu 1809 6el je bil tudi on k armadi ; sli ueledi francoskega napredovanja ob Dunavn moral ae je akoro nazaj vemiti in nadaljevati uterjevanje Pre- dela, Med časom tega dela stanoval je Hermanu na spodnjem Terbižu pri Jožefu Millerj u pl. Schafer, kateri ga je tudi navadno vozil na Predel in nazaj. Pri zadnji vožnji ra- zodene Hermann Stilletju, da bode na Predelu padel.
Kladara je stala nekoliko pred selom Predčl nad der- Savno cesto, da koncu nizkega berbta (nLandspitzberg* ime- novanegs), ki se je stermo spuSčal k globoko doli tekoči Predel i C i. Terdnjavioa bila je pravilen čveterokot, strani po 8 — 10 sežnov dolge in Sest sežnov visoke, spodej sezida- ne iz debelega kamenja brez malte. Zunanje stene so bile iz 12 — 16 palcev debelih kolov, notranje iz drobnejSih. Med obema stenama bilo je pet čevljev prostora, katerega eo »h zemljo natlačili. Kladara je bila razdeljena na več nadstro- pij, njena streha uzdigala se je od dolenjega konca proti go- renjemu kakor stopnice. Po strehi so utepli zemlje in ob robu napravili persobrane. TJhode so zabranili e premakljivimi rao- atovi in mrežastimi vrati. Da r.i cesto popolnoma zaperli, se- zidali so ravno pod njo na robu prepada manjšo čveterokotno kladaro s^ Sest sežčnov dolgimi stranmi. Pregraja iz kolov (Htamburiranje") družila jo je z večo kladaro. Za posadko, živež in vodo bilo j6 vse preakerbljeno, prostora za tope do- volj
Ali prej nego eo mogli utegevanje doveriiti, približali so ee že Francozi Predelu. Takrat je bila de le veča terd- ajava popolnoma doverfiena. Živeža, vode in municije bilo je u njej za 6eat tednov. Imela je vaega ukup deset topov, in sicer dva trifiintna poljska topiča za manjio kladaro, dva trifimtna in dva destfuntna kazamatna topa, ter Štiri ,doppelhac- ken" imenovane za veio kladaro. Za postrežbo topov odme- njenih je bilo 10 artiljeriatov in 25 pom^ačev. Hermann je sam prosil nadvojvodo Ivana, naj ga postavi zapovednika pre- delske terdnjavice.
14. maja 1809 posode kladaro jeden oddelek 62. peš- polka (takrat Franc Jellacich), a že drugi dan okoli poludne ga namesti stotnija elunjskih graničarjev pod stotnikom Vit- kovičem. Štela je ta stotnija žtiri častnike in 218 moŽ, med temi 14 strelcev. Ualedi dolgega popotovanja bili eo jako utrujeni vendar po njih žilah ae je pretakala lirabra kri, oapolnena z ljubeznijo do domovine in cesarske hiSe.
Stotnik Janko vič, tudi od slunjakega polka, ki je o- pravljal ni svojo stotnijo zadnjo stražo bataljona, doape 16.
,y Google
- 192 — maja po predelski cesti pred kladaro. Ker ga je sovražnik Bilno nadlegoval, proai za ustop u terdnjavico, A ker nI bilo ne prostora ne živeža za. veČ kakor jedno etotnijo, dovoli Hermann ustop ]e Djemu iD Se nekaterim najboljšim junakom, ostali vojaki pa eo se morali dalje prebiti, kakor so vedeli in znali.
Zdaj BO bili tudi sovražniki Že pred terdnjavico. Fran- cozi se neso nič dolgo pomiSljali in že tisti dan začela je njih prednja straža na kladaro streljati. Na Stermec priSedSi skuSali so postaviti tabor in zato so začeli okolico preiskovati. Ali streljanje iz kladare jih je pri tem poslu zelo oviralo. Še le po noii posrečilo se jim je utaboriti se.
Komaj napoči jutro 16. maja, že napade sovražnik od Tseh stranij terdnjavico. Toda silen strel, ki je brez prene- hanja gromel iz kladare, ni ga pustil do okopov. Hermann je bii nad terdnjavo previdno razpostavil svoje strelce in ti so branili sovražniku približati se topom. Ob treh popoludne pozove francoski parlamentar posadko, naj se pod&. Ali po- veljnik terdnjavico mu kratko odreče in streljanje se nadalju- je do večera. — Tega dne so bili priderli Francozi tudi po rakolanski dolini za Predelom u Babelj in pregnali tri austrijske stotnije, ki so uzderžsvale zvezo med Calavajem in Predelom.
17. maja zjutraj ponovijo Francozi streljanje na kladaro. Kmalu se posreči sovražniku tope (štiri ali pet) tako blizu piimakniti, da so z uspehom delovali. Ker je bil ta naval mnogo hujči, nego prejSnji dan. bil je Hermann prisiljen po- klicati strelce u kladaro.. Od francoskih topov je terdnjavica mnogo terpela. Zlasti strelne luknje, skozi katere je posadka streljala, bile so že zelo poškodovane, ker so Francozi ober- nili svoj ogenj ravno nanje, in tako marsikaterega topničarja ubili ali hudo ranili. Kljubu temu so si branitelji vsi nau- dušeni obečali jeden drugemu bratovski pomagati in do zad- njega uztrajati. Poveljnik Hermann jih je 5e bolj oserčeval sS svojim uzgledom. Po poludne tega dneva pride drugi par- lamentar in pozove drugič posadko, naj se Francozom preda. Ali ona se ni hotela predati na noben način, nego raje bra- niti Se do zadnje srage.
Sedaj so bili Francozi u veliki zadregi zaradi živeža. Seboj neso bili niČ pripeljali in rekvirirati se tudi nič ni da- lo u tako ubogi deželici. Terdi se, da je francoski general skušal Hermanna celo podkupiti, ali brez uspeha. Pravijo, da je bila u francoskem tabom tako velika lakota, da neso ime- li prav nič jedil. Eoje Janez MošiČ, fabrikant za svilo
,y Google
— 193 — iz Žab niče, na avojem povratku iz Tersta od Francozov zaderžan Štiri dnij pri njih oatal brez jela, in zacadi tega zah- teval, caj ga izpuste nazaj u Gorico; pokazal mu je general SerraB kos čemega kruha na svoji mizi in mu rekel, naj si od tega polovico ozame, drugo polovico naj pa njemu pu- sti. Kato izpusti general MoSiča nazaj u G-orico. Iz tega se vidi, zakaj se je Fracozom tako mudilo Predel uzeti in u rodovitnejše kraje dospeti.
18. maja zjutraj začne zopet streljanje od obeh stranij. Ob osmi uri pride tretji parlamentar in naznani, da so Fran- cozi uzeli Calabaj in že napadli Austrijce pri Terbižu. Par- tamentarja je spremljal častnik od ogulinskega polka, ki je bil u Naboijetu ujet in ki je moral posadki u hrovalkem je- ziku poterditi, da je Čalabaj zares padel. Ali to je posadko le le bolj spodbudilo k uztrajui brambi in smert bratov nau- dulila jo je Se k veči hrabrosti. Henoann je vedel, kaka naloga mu je izročena in zato se n! straSil gotove smerti. Od- govoril je pismeno, da mu je naloženo braniti se do zadnje- ga, in posadka se je izrazila u jednakem smislu proti ogulia- skemu častniku. Na tak odgovor ponovijo streljanje, ki je trajalo celo dopoludne.
Ob dveh pnde 6e četerti parlamentar in pozove zadnji- krat posadko, naj se poda. Ah poveljnik zaterdi, da ostane pri svojem pervem odgovoru, Na to podvoji sovražnik svoj ogenj. Nekateri francoski oddelki pomaknili so se bili po strugah in za germovjem skriti prav blizu kladare ter pri- pravljali se za naskok. Pred njimi so delali pot vojaSki ko- paJSi (sapeurji). Oranadiri so stali pripravljeni, da naskok podpi- rajo. Štiri stotnije lahkih pešcev (voltigeurjev) splezale so skrivej pod cesto dtf sedla Predčla, tukaj Sle so za hišami skrite nad cesto, ter so prišle z veliko težavo po grahotih, skalovja in deloma po gozdu do nekih visočin, ki so stale nad kladaro.
Ko se je odbil zadnji opomin, bližali so se Francozi (5 — 6000 mož) od vseh stranij hitrim korakom proti kladari. Ali iz nje so letele karteče in puSkine krogle, ter podirale fran- coske verste, da so padali vojaki kot anopi na tla. Te so nadomestovale nove Čete, ki so bile pa zopet postreljane. Strašen boj se uname na obeh straneh. Zadnjič se posreči sovražniku, da se priplazi do lesene ograje (do npalisad"), in sedaj se začne boj na persobranu, mož proti možu. Okopi (nglacis") in jarek bili so polni mertvih in ranjenih. Ali hro- valki junaki neso prenehali streljati iz kladare.
Zadnjič pridejo oni vojaki, ki so bili nad terdnjavico
I
— 194 — plezali, tako blizu kladare, da jo Bažg6 eb smolenimi vencL V eter je plamen hitro razpihal in požar ee razSiri na vse stra- ni, tako da zaradi dima in ognja nI bilo veČ mogoče kladare braniti. Sedaj ekoČi Hermann z mečem a roci na čela po- sadke iz goreče kliidare in skuia predreti sovražnika, da bi dospel na bližnje risočine. Ali Francozi obdajo maio posadka od TBeh etranij in bijejo po njej, da je bila groza. Hermanu je dobil toliko ran, da mu je kriizteUa, in zgrudil se jemer- ter na tla. Tako se je godilo tndi njegovim tovariiem, ki BO se tudi zadnji trenutek bOi kot levi in skuSali prodati svo- je živenjfl, kolikor mogoče drago. Tako je popadal mož za možem, poginil tovariS za tovanlem in u kratkem 2aau bila je vaa posadka posečena.
Francozi so ujeli le nekaj ranjencev, med njimi vsega kerravečega stotnika Jankoviča in narednika (gieldrebla") Golka. A Še ta dva sta sovražniku ušla med potom. Razen teh reSili so se fie jeden narednik in Itiije vojaki, ki so le- žali pod ranjemmi in mertrimi trupli, in katerih sovražnik n( bil zapazil. Ti so ponoči pobegnili k austrijski vojski in oz- nanili junalko smert svojih bratov.
Ko se je tiba noč med 18. in 19. m^em na zemljo ole- gla, ponehal je že bil divji boj in okoli in okoli bilo je vse mimo, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Bleda luna pa je ab svojimi kervavimi žarki obsevala cele kupe a kervjo oblitih merilcev, ki so ležali okolo kadečib se razvalin, iz katerih je bilo težko spoznati, da je to bila jedenkrat ponosna terdnja- vica. Ali ta mertva telesa in ta kadeči ae kup ostankov kla- dare oznanjali so jasno, kako neugasljiva je domovin- ■ ska ljubezen, ki tudi za siromaSno oČetnjavo ra- da preliva svojo serčno kri. Na Predčlu so povemilj junaki Hrovati bratovsko pomoč, katero so jim skazorali Slovenci ob Času turških navalov. Čeravno njih junaška smert ni mogla rešiti austrijske vojske in osloboditi Slovenije ti^e vlade, vendar storili so oni svojo dolžnost in zato naj jim bo- de med nami večen častni spomin!
Da je predelska terdnjavioa tako hitro padla, temu je bil glavni uzrok preslaba in nepopolna nter<£tev. Posadka bila je na8|)roti velesili premajhna, ločena od glavne armade in brez vsake podpore od njene strani. Mnogo je pripomoglo Francozom k zmagi, da so pHŠli poprej in po drugi poti u Kabelj. posadki za herbet. Napačno bilo je pa, da se že po- prej ueso napravile ob cesti zapreke sovražniku, in da se ni
,y Google
_ 195 —
poBekel ODI gozd, pa katerem je bilo Francozom mogoiSe tako blizu kladare priplaziti. *)
Na mestu, kjer sta bili 1. 1809 leaeoi kladari, sezidajo a burnem letu 1848 precej moŽen fort z jedao predterdnja- vico, spozDavii, kako Tažno utegne postati predelsko sedlo za bodoče dogodke. Ob cesti med terdnjavicama dal je posta- Titi cesar Ferdinand I. lep spominek Hermannu in ž njim padlim Hrovatom. Spominek je iz belega granita, giljast iii blizu itiri metre visok. Na njem stoji u zlatih 6etkab napi- sano, da ta spominek postavlja cesar Ferdinand hrabrim bo- rilcem od 18. maja 1809. **) Pod napisom poJiiva ranjen lev iz medi na butari palic. Ta spominek bil je dodelan I. 1851. U spomin junaške smerti hrovaikih Špartancer na Predelu in u Čalavajn ustanOTili so u vojaSki akademiji na Dunaju dva štipendija pod imenom »Hermnun-Henzlova ustanova".
Bazen na Predelu bile so u naši deželici Se druge ma- le praske, o katerih v^ ljudstvo še dandanes kaj pripovedo- vati. Kakor po drugih krajih, osnovali so bili tudi na Tol- minskem domobranstvo. Nafiim domobrancem zapovedoval je tolminski grof Pompej (<oronini, major u cesarski vojski. Male bitke med Francozi in brambovci bile so na mostu pri Bv. Luciji in pri Kobaridu. Ali nasproti velesili neso mogli brambovci nič opraviti in umaknili so se zadnjič na Gorenj- sko, prepustivši vse Tolminsko Francozom. Hed vsemi bram- bovci se je najbolje odlikoval Bolčan Kofol (z Žage?), ka- terega je nadvojvoda Janez imenoval primorskega Ho- feria, primerjaje ga s tem slavnim tirolskim junakom. Kofol je dobil zlato medalijo za svoje zasluge u brambi domovine.
Ukliubu hrabremu naporu austrijske vojske končala ae je vojna 1. 1809 nesrečno za našo deržavo. U dunajskem mi- ru 14. oktobra 1809 odstopiti je morala Austrija jedno šesti- no svojih zemelj Francozom in ž njim združenim detžavam. Med temi zemljami bile so tudi skoro vse slovenske dežele, namreč celo Primorsko in Kranjsko, ter beljaško okrožje na
- ) Ta opia je posnet po knjigi: ^U&lborghetto nad Pre-
di!, rahmvolle Vertheidignng und Heldentodt der tiester. Bezatzungen", litografovani knjižici, aeataTljeni po zapiskih Ignacija Hartwiga, žapoika u Žabnici, po aktih teniJ-direkciJBkega arhiva in po knjigi nFeldiug doB Eaisers Napote on in Deutschland ISO9", III. et. pK- 184— 201. — Die Vertheidignng und der Fall deg BlookhauseB anf dem Predli 1809, u ^Oegter. militar. Zeitechrift", IS43.
- ) „Zur Erinnerung an den Heldentod des k. k. Oeniehanptmanna
Hermann vod Hermannsdorf am 16. Hai 1809 und dermitihm gefaUeBen EampEgenossen.—KaiBer Ferdinand I.'*
— 196 — Eoroikem. Iz Blovenakih in hroralkih pokra)iD (dvilne Hro- TaSke in Dalmacije) osnuje Napoleon jilireko kraljestvo z glaTDim mestom Ljubljano. doriSko je spadalo k pro- Tinoiji letra z glavnim mestom Terstom. Istra se je de- lila na fitiri okrožja (»distrikte") in jedno od teh obsegalo je bliža naio gorilko grofijo. Vse Goriško pa je razdelil Napo- leon na šest okrajev (^kantonov") in jeden izmed teb bilo je tudi naie Tolminsko ter ž njim združeno Boliko.
Mesto nadih županov postavih so Francozi tako imeno- vane mere (maire), katerih se ljudstvo le dobro spominja. U Tolminu bil je za mera Pencin, a za podžupana Lužnik iz Poljubinja. Župani so imeli med drugim tudi oblast po- ročati, ker Francozi so bili upeljali tudi pri nas takoimenova^ ni nCivUni zakon". Sploh so veljale pri nas tiste postave, kakor na Francoskem. Za Slorenoe dal je Napoleon celo po- seben katekizem natisnit, u katerem se je u četerti zapovedi razlagala pokorščina do Napoleona in do vse njegove hiše.
Ljudje so se iz početka silno bali Francozov. Ali skoro 80 se prepričali, da ti vendar neso tako strašni, kakor se je mislilo, Upeljali so marsikaj dobrega, zlasti popolno jedna- kost vseh deržavljanov glede dolžnostij in pravic. Usledi tega morali so se tudi Bolčani podvreči deržavnemu davku, kate- rega 80 bili do takrat oproščeni. Jednako so izgubili tudi Nemškorutaiji vse svoje predpravice. Francozi so odpravili Tie rabote in desetine, ter oslobodili kmeta vse podložnosti do grofov. Tako sta izgubila Čedadski kapitul in tolminski grof svoje prevažne pravic«. Nasproti so pa z veliko ostrostjo teijali deržavne davke, Česar se ljudstvo Še dobro spominja.
Sploh je bila pod Francozi vsa uprava točnejia in pra- vilnejša. Lepo so skerbeli tudi za Šolski poduk in za zbolj- šanje cest ter sploh za povišanje blagostanja. Največo hvalo pa so si pridobile francoske sodnije. Na tatove, roparje in javne hudodelce pazili so Francozi silno ostro in, kadar so jih ulovili, kaznovali so jih na mestu brez usmiljenja. Hudo- delca dali 80 navadno u njegovi vasi ali na mestu hudodel- stva obesiti za svarilen uzgled drugim sosedom. Zato je bila Tsa dežela u kratkem času očiščena potepuhov in vseh dra- gih nevarnih ^udij.
Ali francoska vlada je trajala pri nas le štiri leta. L, 1813 uzdigne se skoro cela Europa proti Napoleonu in ga popolnoma potolče u velikih bitkah pri Lipskem (16 — 19. oktobra) in Hanauu (30 in 31. oktobra 1813). Istočasno podili "so povBodi francoske posadke iz deŽel. Gorico morali 80 Francozi zapustiti 6. oktobra 1813 in mesto njih povemili
,y Google
— 197 — BO se u deželo austrijaki Tojaki. To je storilo tudi konec francoski vladi na GoriSkem. Ali francosko upravo obderžali 80 začasno Se do junija I. 1814,
Kapoleona so zvezne vojske prisilile, da se je moral od- povedati francoskemu prestolu in podati se u pregnanstvo. Jia, to se snide meseca septembra 1. 1814 na Dunaju sijajen zbor ali kongres vseh enropejskih vladarjev ali njih poslan- cev, da bi se posvetovali, kako se ima Europana novo pren- strojiti. ITa dunajskem kongresu določijo, da se ima Beneiko zopet poverniti Auetriji. Tako je Tolminsko zopet prenehalo biti mejna deželica. Po vladinem povelju uredili so na novo mejo med Oorilkim in BeneSkim tako, kakor Se dandanes obstoji. Takrat pridružijo Goriškemu in sicer tolminskemu glavarstvu občine Breginj, LoKJe, RobediSče in Livek. Tako je prirastlo naSi deželici 49 Q] kilometrov sveta, ali to je bila le mala odškodnina za ono, kar je moralo Tolminsko u drugi polovici preteklega stoletja Kranjskemu odstopiti. — 14. junija 1814 izda vlada organizacijski patent, ki je zauka* zoval novo upravo Goriškega. 8. novembra 1814 združijo Go- riško 8 Teratom in Istro ter dajo vsem tem deželam ime austrijsko Primorsko. 3. augusta 1816 razglasijo ,ilir- sko kraljestvo" (ali brez Dalmacije), ki se je obderžalo celo do 1. 1848.
Kakor se po velikih vojskah rado gaja, tako je tudi t. 1816 in 1817 nastopila silna lakota, od katere je naše ljud- stvo mnogo terpelo. Vlada je sicer pomagala, kolikor je bilo mogoče, ali vse to ni zadostovalo odveruiti hudo nadlogo. Takrat je ljudstvo spoznalo, kako velika dobrota je krompir, in zato ga je začelo prav obilno saditi. Meščani so se pa vedno bolj popr^emali kave.
L. 1821 zadobi Tolmin važne pravice. Cesar Franc pou- zdigne ga *) namreč 29, marca u t e r g, ,na prošnjo naših ljubih zvestih sodnikov in občinarjev tolminskih". Usledi tega podeli Tolminu dva letna sajma, t. j. 20. in 21. aprila ter 21. in 22. septembra vsakega leta. **) — Tudi u obertnijskem obziru napredoval je Tolmin lepo. Tako beremo 1. 1806, da je bil napravil Jožef Beber iz Dabra (priŠenvidski gori) u Tolminu tovarnico za solniter (salpeter).
Takrat je bil tolminski grof Mihael Fompej Coto- nini (1798—1739). Ta je bil do 1. 1802 8e maloleten in
- ) ^Diese Hanptgem
- ) Originalna listina z
Eato je imel varha gro& Franca Antona Lanihiera. IJa je imel 1. 1800 velike prepire sh svojimi podložniki. U pervi versti prepiral se je grof 8 kmeti, ati imajo td najemni- n» platJerati u blagu, aU u denaru. Podložniki eo si tudi la- stili nekatere gozde, ki so bili odmenjeni (nreBerriram") sa grajSčinske potrebe. Tako so Tolminci in Zatolminci sekli gond „Za gradom", Volčani in Eameaci so gospodarili po gosdu u Eolorratu. Idrijci (pri Eobaridn) so se bramli p]a£eTati grajSčini vsako leto po 60 lir, kakor so to popr^ delali po svoji dolžnosti. Olede na vse to prosi Lanthieri vlado, naj pošlje u Tolmin cesarsko komisijo, ki nemire preifiže, nerede odstrani, uporne podložnike kazni ter med njimi in grofom novo pogodbo ustanovi. Vlada usliii grofovo proSnjo in komisija se zbere 1. 1801. Ali nI mogla veliko opraviti in grof je bil nezadovoljen z njeno razsodbo. Zato se pritoži 24. junija 1802 na cesaija samega. Vendar tudi to nI po- magalo, ker prepiri med grajiČino in podložniki zavoljo gozdov trajali so še na dalje do leta 1848.
£o grof Pompej doraste, stopi n anstrijsko vojsko, po- stane major, c. kr. kamomik in vitez reda Leopoldovega. L. 1821 zahteva vlada od njega, naj natanko dokaže, da je Tol- minsko zares gospostvo, in da bo prebivalci njegovi pod- ložniki. Grofje to dokazoval 21. aprila 1821 in skliceval se pri tem zlasti na aodnijski pravilnik za G-oriSko od U. ma- ja 1784, toJiko tretjo (it. 283 zbirke nJuBtitzgesetzsammlung"), katera veleva, da naj tolminski grof ravna po „podložniSkem patentu" od 1. septembra 1781 pri vseh političnih obravna- vah ; sodnijske obravnave in razsodbe pa n^ pošilja deželni Bodn^i u pregjed, tudi ie je toženec podložnik.
Grof je začel sestavljati 1. 1823 novo zemljiSČno knjigo, u kateri so bila vsa gospostvu podložna zemljišča natanko zaznamovana, kakor sta zapovedovala dvoma dekreta od 6. marca 1806 in od 21. maja 1808. Tolminska gosposkina sem- Ijiiča bila so Že upisana pri deželno-knjtžnem uradu u Gorici. Zato prosi grof 25. junija 1823 gorilko kresijo, naj njegova zemljišča od tam izloči, da se bodo upisala u posebno knjigo za Tolminsko. Pri tistih zemljiščih, o katerih še traja prepir med gospostvom in. njih užitniki, naj se pristavi opomba ,o njem je prepir'.
L. 1823 sestavljal je grof ob svojih stroških zemljiSČno knjigo na po<^lagi popravljene mere odi. 1752 in a pripomoČjo poznejših katastralnih- mer, kakor tudi ravno takrat doverSe- nih novih map za Tolminsko. Začel je bil z občino Tolmin in poslal je pervi svoj izdelek goriški kresiji, naj ona zreiče
,y Google
— 199 — o njem svoje mnenje in ga ali poterdi, ali pa nasnam njego- ve pomanjkljivostd. Kaj je kresija na to odgovorila, ni znano.
Ob istem času (1817 — 1627) imel je tudi baron Franc Codelli po Tolminskem razna posestva, od katerih je do- bival na leto blizu 330 goldinarjev dohodkov.
Četerti goriSki Škof Joief Wftlland (1819—1834) upeljal je nekatere spremembe pri božji službi. Po uzgledu ljubljanske Škofije zapovedal je, da se imajo molitve pri ve- Žernicah in litanije u slovenskem jeziku opravljafi in ne več u latinskem, kakor je bilii navada od starih časov. Skeiv bel je tudi za nravno odgojo ljudstva in zato je gledal na to, da je imel vsak veči kraj svojo šolo. Tako nahajamo okoli 1. 1825 po Tolminskem sledeče ljudske Šole: u Tolminu, Kobaridu, Bolou in Cerknem, ter zasebno Šolo za dečke u Volčah.
Ear se tiče uprave naSe deželice, nahajamo ob istem 6a8u sledeče urade na Tolminskem : u Tolmmu jeden politični komisar in jeden sodnik b potrebnimi pisarji ; u Bolcu bil je komisar, sodnik in oskerbovalec deržavnih posestev vse a je- dni osebi; n Cerknem in Podberdom bih sta davkariji za vinski dac. Politične viSe oblasti so bile: okrožno glavarstvo u Gorici, gozdni arad in glavna dogana; uTerstu pa namest- nifitvo. U aodstvenem obziru bila je civilna deželna in kri- minalna sodnija u Gorici, najviSa kriminalna in apelaoijska Bodnija pa a Celovcu.
K najvažnejšim notranjim poslom na£e deželice morajo se prištevati tudi u tem stoletju gozdne zadeve. Brezpa- metno posekovanje gozdov in plavenje derv po Soči □ Ooneo nadaljevalo se je kakor popr^. Do 1. 1835 sta kup<Jevala z drvi grof Thuru io gospod Catarini a Gorice. Tega leta L so uzeli domačini ta posel u svoje roke in sicer najpoprej ovačič od Sv. Lucije in Eacafura iz Tolmina. Zasluga teh gospodov je, da nesta jemala tujih (večinoma kamjelskih) dervaijev nego domače delalce. Tolminski dervaiji bo se u tem rokodelstvu tako izurili, da si zdaj tudi po dnigth deže- lah (zlasti na Auetrijgkem in u Banatu) mnogo z dervarstvom zaslužijo.
^a BolSkem si je vlada popolnoma osvojila 0DdaJiqje gozde. L. 1826 začne bolSka kameralna gosposka (H je bila ob jednem tudi sodnijska oblast) terditi, da so gozdi po Bol- Skem deržavni, in da občinazji do njih nemajo druge pra- vice, nego da po njih pasejo in za potrebo derva sekajo. Od taknt so začeli hudi prepiri med občinarji in gosposko, ki so tn^ali blizu trideset let. Nazadnje so se moriui kmetje
r<
— 200 — ndati STOji oaodi, ali deržava ai imela od bolških gozdov no- benega dobička, ker so stroški za njih nadzorovanje preveli- ki. *) Odkar je vlada bol&ke gozde preuzela, nehalo je pla- veiije derv iz onih krajev.
Zima 1. 1829 do 1830 bila je neizrečeno huda, in padlo je tisto zimo premnogo snega. Bilo ga je toliko,, da eo tol- minski kupci svoje blago na saučh u Gorico vozili, kar se je silno redbokrat zgodilo.
Tudi 1. 183^ vrelo je med Tolmiaci zaradi stiskanja od strani tolminskega grofa. Ta se je zbal, da bi se ne uzdignil kak punt, in zato prosi vlado za vojaško posadko. Ifjegova prošnja je bila uslišana, in poslali so na Tolminsko dve stot- ngi Poljakov. Kako težko je bilo kmetom, ki so morali vo- jake pod svojo streho rediti, in koliko so morali preterpeti od prevzetnih gostov, to si lahko mislimo. Zato so ostali ti Foljaci našemu ljudstvu še do danes u slabem spominu. Ko je vlada videla, da se Tolmiaci ne ganejo, poklicala je voja- ke nazaj.
Naslednjih petnajst let bilo je na Tolminskem vse mir- no, tako da iz te dobe čisto nič ne slišimo |o naSi deželici. Zabilježiti pa imamo, da je 1. 1841 obiskal Dašo deželico saksonski kralj Miroslav August U. Ta vladar pečal 80 je najrajše z rastlinoznanstvom, zato je hodil po vseh kra- jih nabirat rastline. Tako je pnšel tudi na černoperst nad Podberdom, ki slovi daleč po svetu zaradi svojih rastlin. Z gore priSedši prenočil je saksonski kralj u farovžu Pod- berdom.
Ali gore omenjeni mir na Tolminskem bil je le za silo. Ljudstvo je u resnici zelo terpelo od naailstva svojega grofa. Kljubu postavam Jožefa II. postopal je grof Anton Coro- nini (18i)9 — 1848) tako okrutno s^ svojimi podložuiki, kakor le kateri njegovih prednikov. Zlasti rabota tlačila je hudo ubozega kmeta. Pa tudi desetino in zemljiščno najemnino iz- terjeval je grof z vso natančnostjo in ostrostjo in mnogokrat tudi po krivičnem (ponart-jal je celo urbarske zapise). Zato so ostali tolminski groH pri ljudstvu u neizbrisljivem spominu kot njegovi zatiralci in tlačitelji. Pripoveduje se zlasti mno- go o nekem grofu Maninu („Cont' Menin"?), ki je bil dal kmeta zapret zaradi jednega samega krajcarja, katerega mu siromak ni mogel plačati. Ljudstvo misli, da je tega brez* serčoika hudič živega u pekel odnesel zaradi njegovih krivič-
r poslanca Gorjupa u deržaTDem zboru na Dunaju 20. i
,y Google
— 201 — D08ty. Se dsD danes, kadar kmet vidi kako podobo, kjerje naslikan hudič, kako nosi grelnika u pekel, reeno terdi svo- jim mlajšim spremljevalcem, da je to „cont Menin*'.
Sploh ve ljudstvo mnogo slabega pripovedovati o tolmin- skih giofih. Okoli hriba ^Gradu" morali so kmetje narediti pol zidano, pol leseno ograjo, da so imeli grofi zverinjak na lepo obraščenem hribu. Ostanki te ograje se 3e sedaj po- znajo. Orofi 80 najstrože pazili na svoje lovske pravice. Gor- je tistemu, katerega je grof zasačil, da je zverino lovil! — Kmetje so morali grofom tudi ribnjak izkopati pod vasjo Dolje, tam kjer je zemljišče močvirnato. Kadar je ob času suSe u ribnjaku vode primai^kovalo, morali so jo bližnji pre- bivalci iz Soče donadati. Tudi ostanki tega ribnjaka se le dobro poznajo.
Zlasti pa je znan ne le po Tolminskem, nego po vsem Goriškem, tisti tolminski grof, ki je baje za uSivostjo umeri. U okrutnosti in krivičnosti presegal je nek vse druge. ^I) Ali izvestno je tega grozovitega tolminskega grofa ustvarila le ljudska domilljija na ta naČin, da je stiskano ljudstvo vse preterpele krivice in vse slabe lastnosti vseh svojih gospodar- jev preneslo le na jedno osebo, kakor to povsodi dela ljud- ska domišljija. U nenatomi smerti jednega grofa videla je kazen božjo in zato mu je napertila vse pregrehe njegovega roda.
Da pa brez krivice grofi neso bili, to je dokazano. Že njih samopadno Živenje je moralo kmete razserditi in naudati jih B pravično jezo proti svojim tlaČiteljem. Med drugimi li- stinami nahajajo se u grofovskem arhivu tudi zapisniki o na- vadnih stroških za živeŽ tolminskih grofov. Tako se vidi iz nekega računa, da se je I. 1816 le za gcofovsko kuhinjo vsa- ki dan poprek po 20 goldinarjev in 74 krajcarjev potrosilo ! Samo za kruh izdali so na mesec po 35 goldinarjev, za vo- lovino 16 goldinarjev (funt mesa je veljal takrat le 8 kraj- carjev), za teletino pa 13 goldioaijev!
Po smerti Pompeja Goronina 1. 1839 pripade tol- minsko gospostvo grofu Antonu Coroninu iz kronber- 6ke rodovine kot dedSčina. 20. decembra 1845 izroči dekret goriške deželne sodnije gospostvo in glavarstvo tolminsko An- tonu Coroninu. Ob tem času si je bila vlada pridobila neke pravice do tolminskega gospostva in ga razglasila za tako- imenovano „fideicomisno posestvo". Ali grof Anton oslobodil je svoje gospostvo te odvisnosti. Tendar mu Tolminsko ni delalo posebnega veselja. Bodisi, da mu ni donasalo, kolikor je pričakoval, bodisi da je denar potreboval, sklenil je je
,y Google
- 202 — prodati. Kakor bi ga bila neba poseboa alntnja vodila, pro- dal je Coronini sTOje gospostvo ravno takrat, ko je imelo iz- gubiti STOje najvažnejše pravice nsledi terjatev novega £aaa, ki je kmete popolnoma oslobodil podloinilke odvianoBti.
1. jannaija 1. 1848 kupi Alois Silverius Kremer, vitez iz j&uenrode, doktor obojnega prava in dvorni sveto* valeč, vse gospostvo tolminsko z vsemi pravicami in pristoj- nostmi, premak^ivimi in nepremakljivimi, s takoimenovanim gradom ali gosposko hiSo in z vsemi drugimi ž tqo zvezanimi poslopji, na dalje z dvema urbarjema, katera je bil grof Co- ronini kupil od Antona Brauničarja in Jožefa Javan- 6i6a., in sicer vse to za 230.000 goldinarjev konvencijskega denara. Ta svota se je imela pla<!ati u samih srebemih dvaj- seticah, od katerih gredo tri na jeden goldinar. Tsi pojedini deli gospostva bili so posebe cenjeni. Takoimenovane ,ko- muDolije (občinski pa^ki) in gosposkine gozde cenili aozelo nizko, ker pravica gosposke do njih nf bUa dolo^Jena. Zato je preuzel kupec te stvari na svoj ra<San in lastno odgovoi^ nest. Coronini si je izgovoril pravico sekvestra, dokler se mu pogojena svota ne izplača. *)
K lastnim gosposke spadala so takrat sledeča posestva: u Tolminu: .Brajda, Pod Drajdo, Za plotiičem, U mejah, U mpi"; u Poljubinju: ^Dobrave" in mnogo komuaalij, gozdov, germovja in pa&nikov. Ravno taka posestva je imela gospo- ska tudi po sledečih krajih : u Kobaridu, Ulinekem, Idrijskem, na Svinah, u Sužidn, Starem selu, Kreda, pri Robiču, n Po- tokih, u obeh Borjanah, Sedlu, Homcu, Podbelo, u Stanoviš- 2ih, Drežaici, Magozdu, Jezericah, u obojih Bavnjih, na Ko* seču, Libuinjem, Versnem, Selicu, u Kemu, Ladrih, Smastih, na Kamnem, SeliSčih, Y61aiji, u Oabiijah, Doljah, Zatolminom, a Cadrah in Zalazi, u Ravnih in Zalazi, u &bičih, na Pra- potnem poljubinjskem, Ljubinju, Dolenjih Selih, Podmelcom, na Kneži, u Nemški Koritnici, BaČi, Podberdom, na Petrovem berdo, u Oblekah, Hudijužini, u Forznem (mnogo njiv), na Bukovem, u Go^ah, Fočah, Trebenčah,. Polici, na denvidski gori, Prapotnem-Berdu, Pečinah, u Šebreljah, na Slapu, Idr^i pri Bači, pri Sv. Luciji, u Treboznih (ali Tribuži, od tod Tre- bovznar ali Tribudar), Lomu in Kalu, Modreju, naUodrejoab, Xozar8kem, Čigiaju, u VolČah, NemSkem verhu in Doblaijn (prav malo). 52)
Kako malo so bile zagotovljene gosposkine pravice do tu omenjenih posestev zlasj občinskih pašnikov in gozdov,
- ) Listina u priratnem »rhiTii notarja it. Premsreteina.
— 203 —
vidi ae iz tega, da se je vitezu Kremeiju najprimernejše zdelo, taka semljiSča po mogočnosti prodati. Tako prepusti 26. ma- ja 1S52 Zatolmincem nekaj zemljiSČ nnjih občini za 462 gol- dinarjer. Ob£iaaiji so bili dokazali, da imajo svoje pravice do teh zemljišč.
Eremer je kupil tolminsko gosposko ob zlem času. - Fe- bmarja meseca 1. 1848 nzdignejo se Francozi novic, prepo- dijo svojega kralja Lndovika Filipa (stričnika velikega Napoleona) in okličejo zopet republiko. Novica o tem raz- neda se je hitro po vsej Europi in prebudila je narode iz njih oterpaeloBti. Tudi na Dunaju so se prebivalci uzdignili in BO zahtevali, naj se način vladanja premeni, naj se dajo jednake pravice za vse narode in vse stanove, naj se dovoli pravica združevanja, sloboda tiska itd. Xajvažnejle pa je bilo zahtevanje, da naj se skliče deržavni zbor poslancev ne- posredno od ljudstva izbranih po vseh austrijekih deželah. Ta zbor naj se posvetuje in naj določi novo ustavo za Aitstri- jo. Vlada se nf mogla tem zahtevam protiviti ia dobrotljivi cesar Ferdinand (1835—1848) dovoli volitve za uetavoda- jaLot zbor.
Usledi tega so bili tudi Tolminci poklicani, da si volijo svojega poslanca u deržavni zbor. To čast dobiti prizadeval se je močno tolminski gospod in vladin svetovalec Alojzi Ere- mer. Ali ljudstvo bilo je že prebujeno in izbralo si je za svojega poslanca neodvisnega moža, sodnika Antona Gor jo- pa z Terha kanalskega, ki je nad trideset let zastopal svoj okraj pri vseh javnih poslih in je neumorno deloval za blagor svojih volilcev. Plemeniti gospodje pa so se bili silno raz- serdili nad Gorjupom, ker so slutili, da je njih gospostvu od- klenkalo.
22. julija snide se novoizvoljeni deržavni zbor na Duna- ju in loti se nemudoma svojega posla. KajvaŽnejSi predlog stavil je poslanec Endlich, krepko podpiran od naše- ga Oorjapa, „da se imajo odpraviti vseraboteiu odvisnost kmetov od gospodarjev, da se imajo uničiti vse pravice do- sedanjih zemljiških gospodov ter izročiti zemljišča njih dose- danjim užitnikom in obdelovalcem brez odkupnine u po- polno last*^. Ta predlog zbudil je strašansk upor in velik nemir med vsemi plemiči. Tendar je bila večina poslancev za-DJ, in zadnjič obvelja s to premembo, da naj kmeti svoja zemljišča odkupijo (u večletnih obrokih) z jedno tretjino vrednosti, drugo tretjino naj plača deržava dosedanjim zem- ^iSkim gospodarjem, a zadnjo tretjino naj oni sami terpč. U tej obliM poterdi cesar 9. septembra (in zopet 4, marca 1849)
,y Google
— 204 — OBlobojeoje kmetov, 17. septembra 1849 izide patent za Pri- morsko, ki natanko ureduje naČia zemljiS6nega oelobojenja ali zemljifične odveze.
5 tem je bila storjena prevaina prememba u vsem ži- Tenju našega ljudstva. Tolminsko gospostvo izgubUo je pra- vice do Bvojib nekdanjib podložnih in Čedadski kapitul je iz- gubil vse Bvoje starodavne desetine. Te desetine so se sicer že mnogo opuičale u poslednjih letih, ker kapitul nf imel moiSi, da bi jih strogo iztetjaval. Na drugi strani je bil nje- gov pobiral, Andrej Brauni6ar, nevesten človek in je nabrano desetino za se rabil, tako da kapitulu nf ostalo dru- gega, nego da je sekvestriral BrauničarjeTO hiŠo. To je tista hiša, kjer stanuje sedaj c. kr. okrajni glavar. Poslednji po- biral kapitulovjh desetin bil je tolminski cerkvenec Jelin- čič. 53)
Po omenjenem patentu od 17. septembra 1849 odkupo- vali so tudi tolminski kmetje svoja zemljišča od viteza Kre- merja. Mora se reči, da morda nijedna druga grf^ščina u Austriji nI tako milostljivo ravnala s^ svojimi kmeti, kakor ravDO tolminska. N& svojo veliko Škodo odstopila je kmetom vse zemljišče, tudi tako, ki jej je bilo neobhodno potrebno in že od nekdaj za njene hišne potrebe priderŽano (takoime- novani nreservirani gozdi"). Za vsak oral občinskega sveta plačali so kmetje le 30 krajcarjev konvencijske Teljave, t. j. 521 2 krajcarja sedanjega denarja.
Lahko si tore mislimo, da vitez Eremer ni imel več ni- kakega veselja do revnih ostankov tolminske grajŠČine, in da jo je skušal prodati. Kupila stajo od njega 1. 1871 gg. dr. Janez pl. Fremerstein in Filip Persoglia za 27.000 gl.
Naš kmet postal je tore 1. 1849 sloboden gospodar in posestnik svoje zemlje, kakor so bili nekdaj naŠi stari slovenski očaki. To oslobojenje in druge deržavljanske pra- vice, katere je ljudstvo dobilo usledi dogodkov 1. 1848, kakor tudi veliki napredek novega časa (železnice, telegraf, tovarne itd.), 80 popolnoma predrugačili živenje nalega ljudstva. Po- prej je imel kmet malo potreb; živel je z malim zadovo^no ter dtedil u jedi, pijači in obleki. Po letu 1848 pa so se od- perla nova sredstva, po katerih je človek lahko hitro oboga- tel. Ljudje ob železnicah in velikih cestah navadili so se hitro pridobivati, pa tudi hitro zapravljati. Najenkrat je bilo zdaj sto potreb u hiši (tabak, kava, lepa obleka), za katere se poprej ni znalo. Nasproti tem potrebam pa je obdeloval naš kmet svojo zemljo še vedno po staretn kopitu ter je re- dil živino, kakor njegovi očaki. Tako so ostali dohodki Vedno
,y Google
isti, strofiki (zlasti davki) eo ee pa množiti od dne do dne, in marBikater gospodar je priSel na boben. U tem obziru imela je revolucija 1. 1848 tudi slabe naslodke, ker je ljud- stvo prevei naglo oslobodila in ga najankrat postavila na last- ne noge, mesto da bi ga počasi in korak za korakom priva- dila novim razmeram.
To je bil sprevidel tudi na6 sedanji presvetli cesar Frano Jožef I., kateremu je bil prepustil njegov stric Fer- dmand krono in prestol 2. decembra 1848. Zatore razpusti meseca marca I. 1849 deržavni zbor, ustavi njegovo delovanje in razglasi po svoji previdnosti novo ustavo za vse austrijske dežele. Po tej ustavi oživeli so u vseh austrijakih deželah takoimenovani ^pokrajinski stanovi" (podobni nalim sedanjim deželnim zborom). Deržavni zbor pa naj bi se Se le potem sklical, ko bodo domače, deželne razmere urejene. - Ustava je preustrojila tudi sodstvo in upeljala „porotne sodnije" za nekatere posebne zlo^e. (Ta ustava je bila preklicana leta 1852.)
SpIoSno preustrojenje Austrije zadelo je tudi Tolminsko. L. 1850 BO odpravili staro bolSko glavarstvo in so združili vse Tolminsko zopet u le jedno okrajno glavarstvo, od- visno od okrožne oblasti u Gorici. Poleg glavarstva ustano- vili so tudi nekako okrožno sodnijo (Collegialgericht), pri ka- teri je bil deržavin zagovornik znani slovenski pisatelj Peter Kozler. To je trajalo pa le do 1. 1854, ker tedaj razdeli tolminsko glavarstvo na tri okraje: Tolmin, Boleč in Cer- kno. U teh okrajih ustanovi tudi posebne okrajne sodnije in davkarije, kakor jih imamo Se dandanes. L. 1858 oslobo- dijo te okrajne oblasti odvisnosti od gori&kega okrožja ter jih podredijo naravnost namestniStvu u Terstu.
Ustava 1. 1850 priznala je tudi samostalnost občin in pravico njih samouprave. Pri tej priložnosti pa je izginila poslednja senca izvenredne oblasti oemškorutarskega župana in Nemikoruta^i so bili pridruženi novi županiji na Graho- vem. Poslednji nemškorutarski župan in sodnik bil je S i- mon Kos, ki je umeri §e le 1. 1872.
L. 1850 ustanovijo na Tolminskem sledeče aamostalnd žnpanije: Tolmin, Grahovo, Cerkno, Šenvidska gora, Poni- kve, Sv. Lucija, Tolče, Kobarid, Boleč, Log, Soča in Trenta. Kakor se iz tega vidi, bile so občine (razen na Bolikem) precej velike in bilo jim je lahko upravljati se, pa tudi svo- je pravice braniti. Ali žalibože je kmečka oholost in nealož- nost zahtevala vedno nove delitve občin, in to je Slo tako daleč, da imamo dandanes mesto 12 perrotnih Se jedenkrat
,y Google
— 206 — toliko samostalnih iupuuj! U iia8lediy'ih draJBetih letih usta- novile BO Be DamretJ še te-le Žapanije : Breginj, črezBoča, Drežaica, Idrijsko, Kred, Libuiinje, Livek, Prapotno - Berdo, Sodlo, Serpenica, Sebrelje, TernOTo in Žaga. Samo grahov- ska in ceikljaneka županija OBtali Bta nespremenjeni. Ko je bil deželni zbor goriSki 1. 1876 sklenil postavo, po kateri bi se imele sedanje male županije zopet združiti u veče, prote« stirale so vse ob(!ine proti temu in postava se je odloi^a za poznejfie Saše.
Spremembe leta oseminštiridesetega pieustrojile so tudi šolstvo in pouzdignile zlasti ljudske šole. Ker so se po sedaj vsakemu narodu priznavale pravice, da se sme povsodi služiti svojega jezika, in da sme od vlade zahtevati podufc u svoji materinfiČiui, zato so dobili tudi Slovenci svoje narodne niže Šole. Za Primorsko je bila velika sreča, da je imelo takrat izverstnega namestnika viteza Stadjona. Po njegovi akerbi dobile so naše Šole potrebne Šolske knjige, in Primor- sko je bilo med vsemi slovenskimi deželami pervo, ki je bilo oskerbljeno ak slovenskimi knjigami. Ali tem knjigam stavile 80 se B poiSetka velike zapreke, in tudi skerb za niže šoUtvo bila jfl ponehala, dokler se ni vlada 1. 1868 z novo gorečno« stjo popryela tudi tega prašanja.
L. 1854 in 1855 obiskala je bila tudi naSo deželico hu- dobna morilka kolera in navdajata z velikim strahom vse prebivalstvo. L. 1855 zajiela je bila meseca julija, dosegla je svoj verhunec meseca augusta, a trajala je še septembra. Vendar je gorata tolminska deželica s& svojim zdravim zra- kom manje terpela, nego druge ravne dežele s toplejšim pod- nebjem.
L. 1855 zadene Tolminsko velika iast, da je naš seda- nji presvetli cesar potoval skozi naše kraje. Na. svojem po- vratku iz Italije prenočil je u Kobaridu u biši blagorodnega gospoda Pagliaruzza in potem drugi dan odpeljal se na- prej Čez BolŠko proti Dunaju.
L. 1857 je bila perva natančna štetev ljudstva in živine. Kašlo se je, da je imelo vse Tolminsko 35.593 pre- bivalcev in sicer okraj tolminski 21.880, cerkljanski 7495 in bolški 6218. Tsi ti bo stanovali u 87 tergih, vaseh in Belih ter u 6700 hišah. Živine so našteli takrat: 113 žrebet, 432 kobil, 225 konj, 1124 volov in bikov 10.716 krav 24.056 ovac, 8 mul in oslov, 7.193 koz& (4298 na Tolminskem, 3557 na Eolskem in 938 na Cerkljanskem) ter 4993 prašičev. Tse obdelane zemlje imelo je takrat Tolminsko 390 Q kilometrov, tore nekoliko več, nego tretjino vsega poverija. M)
,y Google
— 207 —
L. 1859 bila je velika vojna u Italiji 8 Piemooteii in Francozi zaradi lepe Lombardije. Vojaki so hodili tudi iez Tolminsko na Laiko. Pri tej priliki pokazala se je ve- lika važnost predehke ceste, kakor tudi že 1. 1848 pri oble- ganju Vidma. Ta cesta veie po najkrajSi črti Italijo z no- tranjeaustnjBkimi deželami, zato je začela tudi vlada vedno bolj svojo skerb obračati na njo.
U Desretioi vojoi 1. 1S59 izgubi Austrija jedno najlep- iih svojih dežel. Oslabljena deržava čutila je potrebo, pceu- strojiti se od znotraj in tako z nova se okrepiti. Zato izda cesar 20. oktobra 1860 diplom, u katerem izreka, da hoče z ljudstvom deliti zakonodavDo oblast in dati svo- jim deželam novo ustavo. To novo ustavo izdelal je mini- ster Šmerling, ali omejil je preveč delalnoat deželnih zbo- rov in položil vso težo in moč u deržavni zbor na Dunaju, Tako izdelana ustava razglašena je bik a cesarskim patentom od 26. februarja 1861. S tem je nastopila naia deržava nove poti in dala vsem svojim narodom jednake pravice ter mo- gočnost samostalnega razvoja. Se ve, da bo se Nemci, ki so bili poprej navajeni gospodovati nad drugimi narodi, le težko in počasi odrekli tega gospostva.
Po novi ustavi so bili zopet oživljeni deželni zbori in deržavni zbor na Dunaju, u kateri so posamezni deželni zbo- ri poiiljali svoje poslance. Usledi tega izbirale so kmečke občine tolminskega glavarstva dva zastopnika u deželni zbor goriški. Tergi Boloc, Kobarid in Tolmin voliliso skupno z Ajdovščino in Kanalom zopet jednega poslanca u Tolmi- nu. Naši veliki posestniki (katerih pa imamo zelo malo) vo- lijo skupaj z drugimi slovenskimi veleposestniki tri poslance.
L. 1873 premenijo nekoliko volitven način e tem, da upeljejo neposredne volitve za deržavni zbor. Po tem volijo vsi davkoplačevalci in omikani ljudje „volilne mo- že", a ti se snidejo na volilčih u Bolcuin Tolminu (za Tolminsko in Cerkljansko) ter volijo jednega poslanca u zve- zi z volilci u Gorici in Sežani. Tako volijo tudi naii tergi z drugimi goriškimi te^ in mesti jednega poslanca u deržavni zbor.
Tudi Tolminsko je občutilo spremembe novega časa. Splošni napredek zgrabil je tudi naše ljudstvo in ga tiral se- boj od stopinje do stopinje. Zlasti sredilče vsega okraja, Tolmin, začel je napredovati in kmalu se je mogel ponosno uverstiti med druge slovenske terge in mesta. 30. novembra 1861 prižgejo pervikrat uove svetilnike po tergu. Takrat je bilo za6elo tudi živahno narodno delovanje po prizadevanju
,y Google
— 208 — neutrudljivega rodoljuba Dr. Lavriča. On je zbiral okoli sebe mlade ljudi in jih nauduševal za narodno petje ter liril n lepem goTOijenju. Lavrič je naudušil Tolmince, da uteme- ljijo 20. febravarja 1862 narodno čitalnica, perro na Go- riškem. Ta zavod je Čversto napredoval in ponaSa) 8e z le- pim pevskim zborom vee čas, dokler je Lavrič u Tolmina bival.
Novo duSevuo prerojenje po letu 1861 kazalo se je zla- sti lepo a naSem duhovstvu. Če so tudiToIminci po ome- njenem letu u narodnem in političnem obziru mnogo napre- dovali, zahvaliti se imamo u pervi versti prečastjti duhovičinij ki nf nikdar zamujala priložnosti, ljudstvo svariti, podučevad in na boljšo pot spravljati. Eer mi ni mogoče tukaj vse za- služene može po dostojnosti opisati, naj omenim \e jednega uda onega časBtljevega stanu, u katerem so poosebljena vea prizadevanja njegovih sobratov za obči napredek našega ljud- stva. Ta je Filip Jakob Eafol.
Porodil se je Kafol 4. maja 1820 na tolminskih Peči- nah. Po doveršenem učenju u Gorici bil je za duhovna po- svečen 21. septembra 1845. Fastiroval je potem kot duhovni pomočnik u Volčah in RoČinju ter postal župnik u Batujah. Ali njegovo preveliko hrepenenje po osrečevanju človeštva nI mu dalo miru in zato je šel med miajonarje imenovane „Ia- zariste" na Francosko. Pa tudi tu ni našel svoje sreče in zato se je vemil nazaj u svojo domovino ter sprejel meseca junija 1. 1859 duhovno pastirstvo u svoji rojstni vasi na Pe- činah. Tu je neumorno deloval za omiko svojih milih roja- kov, dokler mu ni smert življenja pretergala 29. febniaija 1864, Na peČanskem pokopališču postavili so mu prijate^i lep nadgrobni spominek. *)
Tolminci so bili poplačali Eafolovo prizadevanje s tem, da so ga 1. 1861 izbrali kot pervega svojega poslanca u de- želni zbor u Gorici. Tu je bil Kafol na pravem mestu. Krep- ko se je ustavljal italijanski večini in pervi u slovenskem je- ziku zagovarjal z ostro besedo pravice svojega naroda. Ali ravno ta ostrost nakopala je Kiifolu toliko neptijateljev, da je bil I. 1863 prisiljen odpovedati se poslanstvu. Mesto njega izvolijo Tolminci u deželni zbor Dr. Volšiča, in ko je ta skoro potem uinerl, Izidora pl. Pagliaruzza.
Kafol je bil izversten cerkven govornik. Svoje pridne spravil je sam na svetlo. L. 1853 je izdalo društvo sv. Uo-
- ) Prim. Joi. Eragljev životopis Kafola n Slov. večeniicah, 18T8.
,y Google
— 209 — liora njegove ,I)omaJie ogovore po nedeljskih erangelili* (dra dela) in 1. 1861 isda sam Kafol u Gorici dva zvezka „Ye£niti resnic u pogovorih za ljudske misjoDe". Kafol je bil začel že 1. 1848 8loTen3ki pisati. Takrat je poSiljal svoje dopise ljubljanskim nKovicam". Tudi zdomado zgodovino se je marljivo pečal. To nam priča njegov spis ^Oorkvioa sv. Mohora na tolminskih Pečinah" (natisnjen u VIII. zvezku Slov. večeniic). Razen tega zapustil je £e u rokopisu zače- tek ^Tolminske zgodovine". Ali ta rokopia nema nobene vre- dnosti za zgodovino, ker se peČa le s pustim razl^anjem kra- jevnih imen, da bi dokazal nekdanje bivanje Slovencev u Italiji.
Vainost Tolmina pokazala se je tudi pri občem zboru goriikega kmetijskega društva, ki po svojih pravilih sklicuje take zbore tudi po glavnih krajih na deželi. Na. 21. septem- bra 1863 sklican je bil kmetijski zbor a Tolmin. Tega zbora udeležilo se je mnogo kmetov, ki so vse razgovore marljivo poslušali. Govorilo se je slovenski, ital^anski in nem- ški, zato 80 se morali govori kmetom tolmačiti ia zbor je tra- jal šest ur. Slovenski je govoril Dr. LavriČ. Razpravljalo se je o vseh gospodarskih poslih, zlasti pa o sadje - in živinoreji. Ifaj živahnejša je bila razprava o kozah. Mladi doktor Jo- žef Tonkli zagovarjal jih je prav živo in se je s tem kme- tom močno prikupil. ' Vendar vse zagovaijauje nf moglo re- šiti Živali, ki je bila z druge strani za mlade gozde prenevarna.
L. 1866 pride zopet nemimi čas velike vojne z Ita- lijo. Xaia deželica je to sicer manje občutila, ali vendar bilo je usledi bojnih nesreč, in kei se je sovražnik bližal, tre- ba ustanoviti narodno stražo (nationalgarde) za obrambo do- mače dežele. Čeravno je to le malo časa trajalo, je vendar ljudstvo precej uznemirilo. 20. oktobra sklenejo na Dunaju mir, in usledi tega dobi Itahja Beneško celo do naše meje. Tako je postalo Tolminsko zopet mejna deželica in je dobilo 8 tem tako važnost, kakor u preteklih stoletjih.
Ko se je sklepal dunajski mii, zgrabila je bila italijan- ska vlada pnložnost, da je poudarjala nekdanje pravice čedad- skega kapitula do Tolminskega. Saša vlada je morala one pravice priznati, in ker se je italijanska vlada vedla, kakor bi bila zstopnica kapitula, morali so Austrijci postaviti u ra- čun 30.000 goldinarjev kot odkupnino za kapitulove pravice. Se ve, da se ta svota nf plačala, nego le odštela se je od one vsote, katero se je bila Italija zavezala Austriji plačati.
Zaradi nove meje uveretili so vse kraje na desnem bre- gu Soče u „colni mejni okraj" in ustanovili pri RobiČu col-
,y Google
— 210 — iiijo n. verate. Upeljala se je zopet finantJna etntža in usta* BOTile ee njene postaje a Tolčah, Kobarida, Breginju in na Serpeniot. Zato se sedaj le malo čuje o tihotf^stru in kon- trobantarstvu, ki je nekdaj pri nas zelo ovetlo. Zlasti E6- tarji BO se do 1. 1848 mnogo s tem pečali in prenašali tabak s HrovaSkega na Beneiko. Pri tem poslu se je marsikedo ponesrecSil u naiih stermib gorah.
L. 1868 združijo zopet Tse tri tolminske oknge a jedno samo „okrajno glavarstvo tolminako", ki je neposredno odri- SDO od namestniitra u Terstu. Okrajne sodnije in davkarija ostale so pa, kakor bo bile poprej.
Za pervega okrajnega glavarja pride u Tolmin vitez An- drej Winkler, sedanji velečislani c. kr. deželni predsednik na Kranjskem. Ž njegovim prihodom začela je zlata doba za Tolminsko, ker odkar je grof Franc Thum I. 1563 umrl, nf imelo Tolminsko ve£ tako skerbnega' načelnika. Kmala se je pokazala razumna roka glavaijeva u vseh javnih poslih. Njegova pisarnica uradovala je Bloveuski in tako so začele tudi županije slovenski dopisovati. Po vseh vaseh napravljene so bile nove krajne tablice s pravilno pisanimi imeni krajev in viSih oblastnij. 'Winkler je bil sin naSe dežele, naSega na- roda (roj. 1825 na Ternovem t Solkanski fari), zato mu je serce gorko bilo za deželo in narod, med katerim mu je zi- bel tekla. Pri vsaki priložnosti in u vseh svojih službah po- tegal se je gorko in UBpeino za vsestranske potrebe oaSe de- žele. Zlasti si je prizadeval pouzdigniti gmotno blagostanje i^egovi skerbi izročenih krajev. Zato se je močno prizadeval zboTjšati ceste in olajSati občevanje po Tolminskem, ker u tem obziru bila je naša deželica silno zanemarjena.
'Winklerjeve zasluge je znalo ljudstvo ceniti in zato mu je zaupalo svoje zastopstvo u deželnem, kakor tudi u deiŽav- nem zboru. U deželnem zboru goriSkem zastopal je Winkler slovenske terge in obertne kraje Boleč, Kobarid, Tolmin, Ka- nal in AjdoTJičino. Njegovo zmerno, skozi in skozi nepristran- sko postopanje koristilo je neizmerno slovenski stvari na Go- riškem, in u prejinjih časih so laški udje deželnega zbora le bolj gledč na osebno veljavo ^inklerjevo slovenski narodno- sti marsikaj dovolili, kar bi jej bili sicer izvestno odrekli. — Škoda, da je ostal Winkler le do 1. 1871 okrajni glavar a Tolminu. Ali njegove zasluge morale bo biti poplačane, in zato poBtane 1. 1871 namestništven svetovalec u Terstu, leta 1875 dvomi svetovalec in 18. maja 1880 deželni predsednik kranjski.
Od 1. 1868 sim napredovalo je Tolminsko zlasti glede
,y Google
— 211 — SoUtrs in cest. Pred doto šolsko postavo od I. 1868 bilo je koncem 1. 1865 vseh Sol na Tolminskem 29. Ali od teh bi- le 80 redne, po zakonu ustanovljene samo Štiri (u Bolcu, Ko- baridu, Tolminu in Cirknem), vse ostale pa so bile „SoIe za silo", mnoge samo s polletnim obiskovanjem ,(Log, Čez-Soča, Serpenica, Soča, Ternovo, Kred, Drežuitia Šenvidska gora, Libufiipje, Volče, Sv. Lucija, Idrija pri Bači, TrebuSa Pečine, Ponikve, Podmelci, Grahovo, Nem&ki rut,, Steržišče, Podber- do, Obleke, Bukovo, Orehek, Novaki in Sebrelje). Ali u te gole hodili so otroci iz več vasij, 37 vasij in sel pa je bilo popolnoma brez Šole. Na teb šolah podučevalo je le Sest pra^ vin učiteljev, vsi drugi pa so bili duhovniki. U Šolo je ho- dilo vsega ukup 1840 učencev (976 dečkov in 864 deklic), verbu tega le u ponavljalne šole 153 učencev. Lastna šolska poslopja BO imeli le sledeči kraji : Log, BoIec, Serpenica, Tol- če, Sv. Lucija, TrebuSa, Ponikve, Podberdo in Obleke. Vsa druga poslopja so bila ali najeta, ali pa brezplačno prepušče- na, vseh šolskih sob je bilo 29, ali med temi večina u sla- bem stanu, t. j. 15. ^)
Sedaj je na Tolminskem 41 šol in sicer 14 rednih in 27 za silo. Redne šole so u Tolminu, Kobaridu in Bolcu čveterorazrednice ; u Cirknem trirazrednica ; na Sen>enici in pri sv. Luciji dvorazrednici ; u Breginju, Sedlu in Kredu, na liivku, u Volčab, Podmelci, na Šenvidski gori in u OtUeža enorazrednice. Lastna šolska poslopja imajo zraven aže gori omenjenih še sledeči kraji: Tolmin, Kobarid, Cirkno in Bre- giuj. Posebno krasno je prostorno šolsko poslopje u Tolminu, ki je bilo 3. oktobra 1881 slovesno blagoslovljeno in svojemu namenu izročeno. (Gl. ,8060", tečaj XI., štev. 41.)
Za ceste se je na Tolminskem u zadnjih desetih letih neizrečeno mnogo storilo. Po WinklerjeTi zaslugi izdelala se je zelo težavna ali neizrečeno potrebna idrijska cesta od Sv. Lucije do Cirkna. Tako je sedaj ne le ves cerkljanski okraj zdruiEen ek središčem glavarstva, nego ponovila se je tudi sta- ra zveza med Kranjskim in Tolminskim, ona zveza, ki je bila za kupčijo tako važna u srednjem veku ia celo Se u novej- Sem času do naSega stoletja. U dopolnitev te čerte izdeluje se zdaj tudi cesta s& Želina u nemSko Idrijo, in tako do- bi Tolminsko u kratkem neposredno zvezo z Ljubljano. Ker je ta cesta tudi u vojaškem obziru zelo važna, zato daja tudi vlada svojo denarno podporo za njeno doveršenje (1. 1881 n. pr. 6000 gold.)
Druga vezalna čerta med Tolminskim in Kranjskim iz- peljuje se iz Tolmina ob BaČi Čez Petrovo berdo u Železnike.
,y Google
— 212 — VaiDort te ceste aponial je bil ie nekdanji tobninski iapan Mihael Eacafara inae je mnogo prisadeval a njeno iipe- Ijavo. Tendar jo oTirajo mnoge zapreke, slasti nestanoritna tia, ki ob raaki poTodnji zderčijo izpod etavb SioveSke roke. Tako ta ceata ie sedaj ni popolnoma dodelana.
Dmgi ražnejii cestni načerti. ki se sedaj iicpeljnjejo m: cesta ob levem bregu Soče od Kobarida do Tolmina, cesta od Kobarida skozi Kot do Breginja in certa od St. Ladje 6ez Hodrejce do deržame ceste n Ufiniku. Vse brale vreden je novi ^ 1880 dodelani) krasni most čez Tolminko pri Tol- minu. Cez Soio je most že o^ 1. 1846. Iz vsega tega se vidi, da je cestni odbor tolminaki, sedaj pod vodstvom dežel- nega poslanca in tolminskega inpana g. Jožefa Deveta* ka, zelo marljiv, in da vestno izpolnuje svojo dolžnost. Škoda, da se ne more tako pohvalno omenjati tudi boISki cesbii odbor.
Po azgledu okraja, ki skrbi za te skladovne ceste, začele so tudi posamezne občine zboljSevati svoje poti in se trudijo, da bi svoje oddaljene vasi kolikor mogoče zvezale s glavnimi cestami. U tem obziru so se do zdaj pohvalno pri- »idevale občiae: Šebrelje, Nemški rut, Drežnica in Livek.
Zraven tegn se pa ni pozabila tadi glavna in najvažnej- ša deželna ceata, t. j. predelska. Še 1. 1870 naredil je in- ženir Friedrich Kraus nov načert za predelanie iu po- pravo te ceste. Po tem načertu zmanjkujejo se vetrno kluici in napravljajo se zloŽnejSe proge. Vendar se nabijajo med Kobaridom in Serpemco še sedaj 60 do 70 m. visoki kland, pri katerih znaša stcrmina do 10 palcev na joden seženj. — ' Tudi kos stare predelske ceste med Kobaridom in beneško mejo začel se je 1. 1881 popravljati z vladino podporo (za rečeno leto je bilo namenjenih 16.700 gold.), ker ima ta ce- sta vetik vojašk pomen z obzirom na bližnjo deržavno mejo.
Dokler se potrebna predelska železnica ne izpelje, nave- zana je vsa tolminska kupčija na deržavno cesto. Važnost te ceste pouzdignila se je, odkar je bila dodelana železnica od Beljaka do Terbiža. To važnost priznalo je tudi mi- nieterstvo za tergovino s tem, da je dovolilo od 1. julija 1867 naprej, da se vozi pošta iz Bolca tudi čez Predčl na Terbiž. L. 1869 dodelajo tudi tetegrafično zvezo med Terbižem in Oorico ter početkom 1. 1870 odperlo se je občevanje po njej. Ali ta zveza ni imela za Tolminsko nobene vai^osti, dokler neso odperli u začetku 1. 1871 berzojavne postaje u Tolminu. Kmalu potem ustanovijo posebno postajo tudi u Bolcu,
Poleg gmotnega napredka Tolminci neso pozabih nasvo-
,y Google
— 213 —
jo narodnost. Za 1. maja 1. 1870 sklicali bo bili velik ljud- ski zbor ali tabor na Log pri tolminskem mostu. Zbralo 86 je bilo blizu 8.000 Ijudij, Te£iaoma domaJiib kmetor, (ali akoro polovioB je bila le radovednib žensk). Za predsednika taboru izbran je bil Dr. Lavrifi. Govorilo se je 1. o zjedi- njenju Slovenije; 2. o predelski železnici; 3. o znižanju dav- kov; 4. o slovenskem nradovanju, in 5. ob osemrazredni me- Sčanski Soli u Tolminu. Govorniki so bili ti-le: Dr. Lavrii, Dr. Žigon iz Eojekega, Katija Doljak h Solkana, Bobert Miani iz Tolmina, Dr. Josip Tonkli, notar De. Premerstein, Emest Klavžer iz Gorice in župnika TomaŽ Butar la Anton Butar. Skoda, da mnogo nauzoČih kmetov nI razumelo pra- vega pomena in namena tabora, in da so tore Se pred kon- cem odhajali. Zato tolminski tabor ni imel velikega politič- nega nasledka.
Pa tudi u drugem obziru skerbelo se je za gmotni na- predek naie deželice. Tako so zabeli mnogo varčnejše po- stopati z gozdi in sedaj se derva skoro nič več ne plavijo s Touninakega, Za nadzorovanje gozdov ustanovila je vlada posebnega uradnika pri okrajneia glavarstvu u Tolminu. Ju- nija meseca I. 1870 nastopi svojo službo gozdni komisar Goli. Po njegovem prizadevanju zboljSalo se je mnogo u gozdnem gospodarstvu. Goli je potoval po vsem okraju, pregledoval stanje gozdov, dajal modre ukaze, zabranjal izvažanje derv in paio u mladik gozdih ter ukazoval pogozdovanje golih mest (d. pr. na Žagi). Za boljši uspeh napravil je deset dreves- nic in sicer: u Tolminu, Podmelci, na Grahovem, pri Sv. Lucyi, u Cerknem, Volčah, £obaridu, Eredu, na Serpenid in u Bolcu. Najmarljivejie občine u pogozdovanju so bile še- bieljska, serpeniSka in tolminska.
Jednako hvalevredno prizadevala se je tudi kmetijska družba u Gorici za zboljšanje poljedelstva in živinore- je. U ta namen dajala je premije za najboljšo rejo živine, pošiljala raznim posestnikom plemenske živine, dajala sadeže m semena eh svojega verta ter skerbela, da so njeni učitelji po raznih krajih ljudstvo podučevali u kmetijstvu. Da bi tudi naše planinarstvo zboIjSala, priskerbela je nalašč izuije- nega švE^carskega mlekarja Mulleija. L. 1873 pošlje ga u
foljubinjsko planino Bazor, ali brez uspeha. Naslednjega eta pride u to planino drugi Švajcar g. Tomaž Hitz. Ta se po dolgih ovirah iu usledi dobrega dela naposled ljudstvu prikupi in osnuje u Poljubinjupervo mlekarsko društvo. Bil je g. Hitz od goriškega in kranjskega deželn^a odbora
,y Google
— 214 — ob jednem najet, da je podutJeval pastirje tolmiiukfl in bo- hiajske u umnen mlekarstvu.
Vsa ta prnadevanja za zboljšanje gmotnega stanja ko- ristila 80 pa do sedaj najmanje prebivalcem ob gorenji Soči, t. j. Trentarjem in SoiSaDom. Zato ee zbere 15. aoga- ata 1872 u Bolcu posebna komisija, da bi preiskovala, kako bi se moglo zdatnejSe pomagati omenjenim vasem. Komisija je nasvetovala, naj se uversti cesta iz Bolca u Trento med skladovne, naj se dobro varujejo ostanki gozdov, naj se sker« bi za pogozdovanje golih obronkov, in naj kmetijsko draStvo preskerbi majhno goveje pleme, primemo tamo^sjim atermim krajem. Ali ker se vsi ti nasveti Se neeo izverŠili, zato se tudi blagostanje omenjenih prebivalcev 9u ni zboljdalo.
Kmečkemu stanu bremena zlajiati ima namen tudi pni- viČnejSa razdelitev zemljilčuega davka. V ta namen so se o zadnjih letih vsa zemljiiča z nova preinerila, napravile sataučne mape in opisale lastnosti raznih obdelanih kosov. Iz domačinov sestavljena cenilna komisija doverlila je n jeseni 1. 1881 svoj posel in pregledala Se jedenkrat posestva, o ka- terih so se bile uložile pritožbe soper previsoko ucenitev. Na podlagi tega se je preračunilo, da čisti zem^iščni dohod- ki znaSajo za vse Tolminsko 207.295 gold. Tako je priprav- Ijemt pot novemu zemlji&čnemu davku. U pouzdigo javnega upanja in ložega dobivanja posojil izdelujejo sodnije zemlji- ške knjige (,gruntne bukve"), ki bodo zelo koristile na- predku poljedelstva in varnosti upnikov.
Iz vsega tu opisanega razvidi se jasno, da je tudi Tol- minsko zadnja leta čversto napredovalo, kakor katera koli druga dežela. Bes je, da so ta napredovanja in zboljSevanja prouzročila nenavadno visok davek, in da se marsikateremu kmetovalcu to breme neznosljivo zdi. Ali pomisliti je treba, da u nekaterih letih mnogo teh bremen odpade, kadar bodo doveriene neobhodno potrebne stvari. Xa drugi strani pa bo- de tudi kmetovalcem lože prenašati davke, usledi njih veče omike, boljega obdelovanja zemlje in umnejge živinoreje. Priti mora čas, ko ne bodo le stroiki rasli, a dohodki manjšali se, nego ko bode ravno nasprotno, ali vsaj ko bodo dohodki to- liki, da bode mogoče vse stroške pokriti.
Ue Tse to dobro premislimo, tedaj se lahko brez skerln u našo bodočnost ozirtuno in mirno pričakujemo, kaj nam je božja previdnost odmenila. AH poleg tega Čverstega zau- panja u našo bodočnost treba nam je tudi nenmom^^ in
,y Google
— 215 — TBestnuiskega dela, ki se ne straii malih nes^od ali časne^ neuspeha, temveč se z novo močjo poprijema spodletelega poela. Zato je najbolje, da se vedno in povsodi detžimo pre- govora, ki pravi:
■ OLI IN DELAJI
S«st«iTkl U f«i««iiU«.
1), Nekteri zgodoTinarji so hoteli Tonete Keltom pri- iterati. Ali že Poljbij piSe (II. 17), da so bili Veneti ,od Keltov različno Ijndetro", in Herodot jih naravnost ll\y- rom priitevs (I. 196): 'hviftav 'Everol. Dandanes priStevajo vsi nepnstrfuiBki zgodovinaiji in geografi Tenete k Ill^rom. 61d_: Kiepert, Lehrbach der alten Geographie pg. . — Kar se KarnoT tiie, tu je že dvomba atSenjakov veča. Po spri- čevanju Appiana (B. C. in. 97) govorilo (aH vsaj razu- mevalo) se je n Akvileji, Norikuin Rhaetiji keltski. Ime Kami, Kamija izviralo bi od keltske besede k a r ■« pe£ina. O Akvileji prida Livij, da bo jo utemelili ^in agro Galltt- rum". Ali to 6e reči samo, da so bili Galci takrat gospodaiji zemlje okoli Akvileje, kamor bo bili razSirili svojo oblast iz gorenje Italije. Kimljani so jim oduzeli oglejsko okolico in jih nazaj potisnili u Veoecijo. Tudi oglejski Belen ali Be- lin nf bO keltsko božanstvo, kakor se je navadno terdilo, nego le karnako, ker se nahajajo njegovi apomeniki samo u Kamiji. (Mommsen, Corpus Inscriptionum Latinantm V. 1. pg. 84, N.ro T62). Znano je, da so bili Kelti pri nas le mi- mogrede zapovedujoče pleme, ki se of u velikem števi- lu med nami naselilo. Ker so Kami u bolj goradh krajih stanovali, znamenje je, da bo bili nekdaj premagani in od morja u gore potiBnjeni. Nf tore mogoče, da bi ti podju-m^e- ni Kami bili keltskega rodu. — Str. 6.
2) lUjiogi učenjaki dvomč, da bi bila ie u prestari dobi vodila važna cesta čez Predal. Tako če učeni Mommsen a Bvojem ogromnem delu nič ne sluti o tej cesti, nego misli, da je bila jedina zveza med Akvilejo in Tirunom čez Pon- tebo (C. I. L. Y. 1. pg. 169). Ali bistroumnemu možu je nfila ta okolnost, da, ako bi bila vodila od Akvileje pro- ti severju le jedna sama cestf^, ne bi mogla stati u jednem in istem viru (Itinerarium Antonini) n jednaki da- ljavi od Akvileje (XXX miljar) postaja, ki bi nosila dve raz- lični imeni: sedaj ,Ad Tricesimum", sedaj g-vU. Beloio (Bel- lono)". Dalje je nemogoče misliti, da bi se bilo moglo če-
,y Google
— 217 — dftdsko mesto tako zelo poazdigniti, ko bi bilo stalo o strani od velike ceste. Tretjič bila je nsledi ItiDeraria in Peu- tingerjeve karte daljava med Akrilejo in Tirunom manjia, kakor je u istini |ta daljava čez Pontebo meijena, dočim ae daljava Čez Predel njema b6 Btarimi poročili. Četertičje Al- boin čel iz EoroSke u Italijo Čez Predal, a ne čez Pontebo, kakor bodemo dole dokazali.
Izvestno je tore, da je peljala čez Predel ona cesta, ki je ultinerarijuAntoninJjevein zaznamovana :Aqnileja XXX. ▼ iam Beloio (Bellono) XXIII. Lacire (Larice) XXYII (XXiy) Santioo XXX. Tiruno. U tem Itinerarju pa so nekatere postaje izpničene in te dopolnujePentingerjeva kar- ta. Ta ima zaznamovano: Aquileja XXXy Ad ŠilauoB in zatem mnogo neimenovanih postaj, ter Še le proti konca zopet dve mali štadji med Saatioom in Tirunom. Ker ta karta ne pozna druge ceste iz Akvileje do Viruna, iz- vestno je, da je ta njena čerta ista, kojo zove Itinerar „via Beloio". To ime naznaČnje samo cesto, a ne perve posta- je od Akvileje nauzgor. Tu perva postaja bila je Čedad, ki leži ravDO XXX milj, t. j. 44 kilometrov od Akvileje. Drugo postajo imenuje Feutingerjeva karta „Ad Silanos". Ali njena daljava od Akvileje XXXY miljar (52 km) ne more biti prava, ker bi potem ležala preblizu Čedada ; a Rimljani so imeli svoje postaje u primerni daljavi jedno od druge. Za- to je morda na Peutingerjevi karti jedna X. izpadla in mo- ralo bi pravilno stati XXXXY miljai' t. j. 66 lulometrov od Akvileje ali 22 od Čedada in ta postaja stala bi tore pri Ro- biču. Ued to drugo in tretjo postajo je po Itioerani XXIY (XXVn) miljar, tore 35-5 (40) kilometrov. Ako uzamemo, da je stala tretja postf^a predelske ceste Larice u Logu, kakor spričuje daljava med Santicom (Beljak) in Larice (Lo- gom), tedaj je morala postaja Ad Silanos biti prav pri Roba. Ako pa je stala Larice na Stermcu ali celo na Predilu, tedaj je bila Ad Silanos izvestno u Kobarida.
Z našim mnenjem o predelski cesti zlagajo se popolno- ma naj bolji domači zgodovinarji, kakor Ankershofen, Haad- bucb der Geschiobte Kamtens, I. pg. 563 in Czornig, Gorz- Oradisca, I. pg. 163. Le u določevanju pojedinib itadj in njih lege neso preiskovalci jedinih misli. Tako iiče kritični Kenner, ki nikakor ne dvomi o predelski cesti. poBtiy'o La- rice n Bolcu (Noricum nnd Pannonia u ,Bericbte und Mit- theilnngen des AltertbumsvereiuB zu WieD XI. 1870, pg. 315), in tudi Spruaner postavlja na svojem zgodovinskem atlantu Ijarice u Boleo. Smete, Geschichte der oest. ungar. Mosar-
,y Google
— 218 — chie, pripoveda na str. 52, da je Alboin potoval u Italijo iz Ptuja skozi srednje Koroško in potem Čez Beljak, Ad 8i- lanos (Podkloiter — Arnoldstein), Larix (TerTiž}iD £ez Pre- del po Via Belojo (Volče) na Prijulsko. StarejSi preisko- valci, kakor n. pr. Mannert in Reichhart (TheBaurus topogr.) tudi neso dvomili o predelski oeeti, ali pri določevanju postaj sledili so le imensko podobnost in stavili n. pr. Larix u La- dri pri Kobaridu. — Str. 9.
3) O prehodu Alboiuovem u Italijo piše Paolus Diaoonns
takole (II. 8) : ^Ig^tai oum Alboin ad extremos Italiae
fines pervenisset montem. qui in eisdem locis prominet, ascen- dit, iDdeque prout oonspicere potuit, partem Italiae contem- platue est. Qui mons propter hanc, ut fertnr, oansam ex eo tempore Mons regis appellatus est. Ferunt in hoc monte Bisontes feras enntriri, nec mirum, cum nsque ad Fannoniam pertingat, quae honim animantium ferax est." O legi te gore 80 se učenjaki že mnogo prepirali. Ankershofen (G-esch. Karu., n. 23 — '.^4) je mislil na Konigsberg pri Rabeljnu, večina pa (Jireček, Entstehen der christl. Reiche im Oebiete des faeu- tigen Oesterreich, pg. 28j Dimitz, Gesch. Krains I. 87; Czor- sig, GoTz-Gradieca I. 186 nota 2) odloČila se je za vipavski I4^anos, češ da leži najbliže piehajalni cesti, in da se tudi z njega pregledati da lep kos Italije. (Italianissimi so hlastno sprejeli to razlaganje in imenujejo sedaj dosledno naš Nanos Monte re). Ali Zahn dobro opaža, da se z Nanosa ne more tako hitro priti u čedad, kakor je to Alboin storil po Pavlo- vih besedah, in da se Italija da najlepše pregledati s kake gore na meji Italije same. Zato so domači zgodovinarji (Q. Tiviani, Storia dei fatti dei Langobardi pg. 74 nota 1; Biz- zaro, Sarcofago a (^ividale pg. 14, n. 2; Casasola, Bicordino atorico d' Aquileja I. pg. 254 & 255) že davno spoznali, da je mogel biti Mons regis samo naš Mataj6r, ker so Lango- bardi mimo njega potovali, ker stoji ta gora na meji Italije in se ž nje lahko vse Prijulsko pregleda. (Primeri tudi: Smeta itd. u prejšnji opazki). — Str. 15.
4) Pogodba med patrijarfaom Bavengarom in njego- vim odvetnikom Markvardom Eppensteinskim 1063 — 1066 sklenjena ima podpis ,.Praeoeptum in Tuimine (Tol- mineP) Actum Octavo Idue junii". (Stnnacher, Beitraga Bur Geschichte der Kirche Saben ILBd.pg. 619—621; Tangi, Markgrafen, Grafen und Herzoge ans dem Hause Eppenstein im Archiv fQr Kunde oest. Ge8chichtsqu6llen 1854 Bd. XII, anb III. pg. 181). Da ta kraj ne more biti drugi, kakor naŠ Tolmin, stoji brez dvombe. Ker je bila listina podpisana 6.
,y Google
— 219 — janija, izr^tno je, da se je takrat patrijarh na STOjem letiiJSi u Tolminu mudil. — Str. 26.
5) „Decinia, quae habet exire de plebe, qaae Tocatui
'Walcana Decaniam (morda napa(!noza .decimam")
in loeo, qui dicitur Lanc". (Rubeis, Monumenta Eccl. Aqnil. pg. 493 — 494). 'Walc&na pomeni izrestno Tolčane, daualnje Vol če (Volzaua, ^oltschach). Ali ae pa mora pod imenom nLano" razumeti boliki Log pod Predelom, to se ne more jaeno dokazati. Kocjaučič je odločno tega mnenja: a^go- dovinske čertice nabrane po Gorifikem 1. 1853", ponatisnjene n EinepieleijeTem Prijatlu 1852, str. 384. Stari Slovenci bo izgovarjali čerko ot' kakor an in zato je lahko veijetno, da se je naS Log Se 1. 1015 glasil kakor L^g, Lang. Verjetno bi bUo, da ae je na razvalinah atare postaje Larice že zgo- dej uzdignilo novo eelo, kateremu so Sloventa Log rekli. Ita- Ijanako-nemško ime Pret — Breth (od it. prato —travnik) ^že, da je ta kraj zelo star in da so morda Slovenci tu na- šli Se ostanek prejSnih stanovalcev u Logu. Ali z druge atra- ni poterjuje nai sum o Lanc — Logu to, da se ta kraj ali njegova cerkva pozneje ne omenja več u listinah leta 1192, 1297 in 1306. Tako se to praSanje ne da Se regiti.— Str. 34.
6) L. 1297: „Gum iNos totam plebem Tulmini cum omnibus Mausis, Decimis tam vivorum, quam mortuomm et Eocleaiis seu Capellis, et cum dotibus et iuribus eorundem, et aliia Juribus ad ipaam Plebem apectantibus dilectis filiia Decano et Capitulo Ecdesiae Civitatis duximu8 dimittendam dilecto filio Leonardo Canonico eiusdem Ecclesiae, etc". — Do« čim se nam omenja u listinah 1. 1015 ter 1192 Volče kot cerkveno erediSče na Tolminskem, prikazuje se nam tu per- vikrat Tolmin kot tako središče, ker pod izrazom ^plebs Tulmini" nemarno razumeti samo duhovnijo tolminsko, nego sploh vse cerkvene podložnike na Tolminskem. Ce se pa omenja 1. 1297 Tolmin kot versko srediSče, tedaj je mor^ istega leta tudi u Tolminu že biti samostalna duhovnija. Te- daj je bila pri sr. Urhu fara ustanovljena že pred letom 1297. (CeU listina nahaja se prepisana a grofovskem arhiva u Tol« minu; glej Dostavek 6t. 7). — Str. 35.
7) „In nomine Domini Amen. Anno Domini Milessimo tre- centessimo sexto, Indictioue quarta, die vere exeunte Julio in Ci- vitate Auatriae. In Capitulo majori Ecclesiae Civitatis praesenti- bus Dominis Ludovico, Magistra Valberio, Joanne Bemardia, Ni- flolao de Portis, Elezzoio et Damjane de Bndrio Canonicis Civita- teneibus, Leonarducio de Civitate fil. qdm. D. Varaerii Stenchez, Tomaaino fil. qmd. D. Leopoldi de Vileesio testibus et aliis vene-
,y Google
tabilibua. Domini Bernardus Dfloanaa et Capitnlmn EcdeaiBe CiTitatia ibidem ad hoc more Bolito oongregati cotuiderantes, qnod Ticarii sive Sacerdotes Plebium Tullzanae, Tulmi- ni, Plfltz, S. Yiti et ChiaToret non habeant certum quid detenoinatum pro buo beaefioio, unde poBsent conprue Bosten- tari, Toluenint et ordinaTerunt quod quilibet dictonun Vica- riomm habdat de Deoima praediotanuD Plebium pro buo be- nefido oum aliis tn&aaoriptiig, ut inferius contiBetur. Imprimis Ticariua Valzanae septem seztarioB Milii et septem serta- rioB avenae introitu Ecdesise, et quidqiiid obtinebit pro pn- rifioaoionibus mulierum, pro signaiiaiB domibuBi ed medieta- tem oasei et lanas, quae colligu^^^ i" ^-^ Georgio et S.o Micbaete ; medietatem Septiminanun et Legatonim seu mor- tuonim; ex proprium tenendo Becumoiium Sacerdotem. — Item Ticarins S.i Viti tantuadem debeat habere de praedictia, teuendo Becum unum Sacerdotem. — Item Vicariua Tulminl Decimam sez llatofum, videlicet trium in Tulmino et trium in Dogliano, et alia eiouti Vicarios Tuolsanae et S.i Titi, tenendo secum unum Scolarem. — Item Tioarius de Plez de- cem et octo BeztarioB frumentum, mileom et mixturam et om- nia alia Bicuti alii Vicarii BupraBoripti, tenendo Beoum unum Scolaron. — Item VicariuB CaToretti tantum debet habera, Bicud TicaiiuB de Ples, tenendo secum unum Soolarem".
Ta listina, kakor tudi oni od 1. 1192 in 1297, nahaja se a prepisu utolminskem grofovskem arhivu, ki je se- daj lastnina ckr. notarja Dr. Janeza Premrona pl.Fre- mersteina n Tolminu. Prepisi teh listin so priloge k proS- nji čedadskega kapitula jm cesacja Leopolda 1. 1698, da naj mu blagovoli poterditi vse privilegije in pravice, katere soma bili podelili papeži, patrijarni in anstrijski vladarji glede du- hovne oblasti in desetin na Tolminskem. — Str. 36.
8). KoBa6ki komendator Bandolo iz Benetek prosi 1. 1496 goriškega grofa Leonharda, naj bi poterdil rosafiki opatiji TBa ona posestva, katera so ji bili nekdaj goriSki grofi (Eppensteinci) darovali. U tej profinji ee bere: ,Con- stat insuper, quod illustriB dominus Henricus Oorildae cdmeB dedit et donavit BUpra scripto monasterio contratam de Ple- tio cum omnibus adjacentibas montibus, alpibns et pertinen- tiis, quoram montium fines sive termini versus Tarvisiam et plagam septentrioualem extendentur uBque ad dominium re- verendisBimi dominj episcopi Bambergensis (Beljak in Terbiž bUa sta namreč posestvo bamberikih Škofov); versus autem plagam orieatalem U8que ad dominium serenissimi domini Ha- zimiliani invictisBimi Komanorum regis (t, j. do kranjske me-
zcdbv Google
— 221 — je, ki je bila ausfarijska); versua vero Talminum et plagam aaatralam us^ae ad dominiom oivitatis Austriae; et versus plagam oocidentalem asque ad ditionem iUustrisBimonim do- minorum ducum Venetiaram, com in&a scriptia ruribus, Tillis et lods, Tidelicet; ^Sedala, Boriana maior, Boriana minor Fotalch, Čreda, Melisca, Idrisca, Livisca (t. j. Livek ; CidrniK razlaga to ime z ^LoTiBche', morda LoviiČebltzu Marije Cd mid Kanalom, Gorz-Oradisca I. pg. 725); aupra Tulminum: Idria, liiTioa ; eto." (Primeri : Czomig, Odra I. pg. 486).
Ne more se izrestao dolot^iti. ali ao Tsi tukaj naSteti kraji že I. 1083 (1085) pod rosački samoatan prifili. Dondolo je opiaal meje BoUkega, kakorfiae bo ob njegovem čaaa, prati koncu Xy. atoletja, ^u resnici bile, a ne kakor jik je morda kaka starej^ liatina zaznamovala. On je naStel vse kraje, katere je roaafiki aamostan takrat na BoUkem in Tol- mioBkem poaedal, ia ni tožno razločil, kedaj ao bili ti kraji darovani. Zato tudi ne moremo terditi, da ao vai tu naite i kraji že takrat obstajali, — Str. 37.
9) Pri reki Fisoba daruje cesar Henrik IV. 27. sep- tembra 1063 ,dva hriba Stainberch in Ottales imeoo- vana, inter terminum Linta (P) et flumen Stainbaoh sitos et in Harcbia Oudabrici Marohionis". (Sionacher, Beitrfige zur CleBchichte von Siben — Brisea II. 671.) — Svoja glavna po- aeatva je imela Babijooska cerkev u Bohinju in okoli Bleda. —Str. 37.
10) To listino je razglasil Bella Bona a „DoataTkih k Morellovi zgodovini^GoriŠkega", zvezek IV. — Listina je po- znana tudi Kocjančiču, ki je mnogo pisal o NemSkorutarjib u Arkivu za povjeatniou jugoslaveneku, sv. III. in n 81. Bčeli 1. 1853, etr. 54 in naal. Ali iCocjančič bere mesto ^Loco theutonii" „Loco Rutharii" ter razlaga to ime z Grand, Ravno tako bere on tudi .Treuanioh" mesto Trentinioh» Tertnik in razlaga „ G-radiaoha" 8^ SteržiSUe. — Str. 43.
11) Druga točka pogodbe 4. jul. 1350 u Ljubljani sklenjene glasi se: „Vult etiam dominusdux, ut idem oives(i. e. oivitatis Vtini et Glemonae) šibi aseignent immediate caatra inferius no- minata, videlicetTulmin, Schetl (Sacile) et Schoneneld (ScfaonJfeld, Tolmezzo) cum pertinenciis eorundem, et debet domiuua dux eadem oastra manntenere et suos purgrauioa in ets oonatituere, doneč patriarcba secum et cum praefatis co- mitiboB Ooricig concordatur pro bonore, necesaitate et juribua ducis et comitum eorundem". Točka tretja: „Quodsi patriar- cba praediotus non fuerit infra aDnum cum eisdem domino duce et comitibus Ooriclg concordatoa, castra aupradicta in
,y Google
— 222 — poteatate domini dacia remanebunt, quousQue inter ipsum do- minum ducem ac comites Goricl§ et praedictum patriarcham plena fuerit concordia celebrata*.
Dogovor od 10. julija 1350 določuje; „CoDtentantur ci- Tea Utint et Glemouae, quod častnim Tulmetii coDsi^etnr domiao dud, vel eiua purgrauio, ealvia pignoribue Communis Utim in dioto caatro et eiua jnribus; castea autem Saoili et Tulmini, qaia non Bunt in poteetate ipaorum, teneantur di- eta Communia dare auxilia dieto domino duci ad dieta castra reouperanda iuzta poase eorum, bona fide cnm bonis et per- sonis sicut seruire deberent dieto domino patriarcb^ que ca- stra remaneant et remanere debeant in manibus domini ducis, doneč dominue patriarcha fiituruB fuerit concors cnm dieto do- mino duci et comitibns Oorici§ supradictie". Glej Zahn, An- etro-Fdulana, Fontes rerum Austriacaium, zr. XL. pg. 62, 63 in 66.— Str. 52.
12). Imena dvainsedemdesetih od Ozore posedenih kra- jev obranila so se' nam u listini, ki se nahaja u fraokobrod- skem a/U mestnem arhivu. Hed kraji „citra Tulmentum et Lovenzam" ležečimi naiteti so tudi: Videm, Čedad, Teržič in nDelmin" (Tolmia). Fnmeri: Eberbard ^indeck, Lebensbe- schreibung des K. Sigmund (Mencken S.8. I.) cap. 28 ; Verci, Storia della mareba Trevigiana XIX. 62 ; ABchbach, Geschich- te des K. Sigmund I. pg. 336— 350.— Str. 57.
13) L. 1306, 14. septembra n Čedadu, skleneta gospod „Cancianus vicarius Goritiae" (pozneje škof u Cittenuovi u Istri) in ,Aynricu8, filius d. I)yetmari, vicarii S. Viti de oontrata Tuljnini", naslednjo pogodbo: 1.) Aynricus bo- de od bodotSega praznika sv. Mihaela jedno leto skupno sta- noval s Cancianom u isti hiši ; 2.) kaderkoH bode Cancianos Afnrieu zapovedal, naj gre ribarit, lovit divjačino ali ptice, ali naj opravi druge pohiŠne posle, prizadeval si bode Ayan- cus to kolikor mogoče natanjko izpolniti, in kar bode na lovu ali pri ribarenju dobil, izročil bode vse Csncianu, ter njegovo premoženje varoval in ohranjeval; 3.) Cancianus bode Aynri- ca spodobno hranil, oblačO in obuval ter ga po izgovorjenem obroku za njegovo delo in trud nagradil, kakor se mu bode dobro in prilično zdelo. (Btancbi, Documenta hist. Forojul. u Archivu f. oest. Gq. XXXI. pg. 187). — Str. 64.
14) L. 1364, 11. februarja u Čedadu. (OmissiB.) ,Vo- lentes igitur dilectis fidelibus nostris, gastaldioni, provisoribus et Communi atque iucolis et vniversitati nostrg Civitatia Austrig impertiri gracias, per que6 utilitatem et commodtun Borciantur, stratas nostraa et n«8lx§ eocissig a loois
,y Google
— 223 —
(Circ)biniz, Oslize et Flezii, et per illalooa et oaaaliii directe U8que ad nostram Civitatem Austriam omnibus et sin- gnlis mercatoribufi, undecunqae ducentibus mercationes suas TersuB dietam Civitatem Austriam, et ut mercatores prgdicti in Doetris distriotu et dominio eo libentius Teniaot, qao (ma- gis) securitate personarum et rerum gaudeant et fruantur, BOB omneB et siogulos mercatores per dieta loca veaientea et ducentfis eorum bona et mercationes direeta uia ad nostnun dvitatem pr^dictam, affidamus et assecuramas in personie et rebaa per nos et noatros et dictg ecclesi^ fidelea, servitores et eubditCB, Teniendo, stando, eundo et tedeundo etiam per nostram dominium et diatrietum, et ipaoa in noatra protectio- ne suacipimua et tutela, ita tamen quod pet eosdem merea- torea de ipsonim mercatoribus abBque quouia grauamine vel molestia mut^, dacia seu pedagia conaneta et dobita persoluan- tur, horam sub nostri apponsione sig;il1i testimonio ueritatis, etc," (Zahn, AaBtro-FriuIana, Fontes rerum Auatriacarum XL. pg. 222— 23).— Str. 67.
15) „J)b TisitationibuB Eccleaiarum antiis singulis facien- dis" 1356. — Tisitationea Ecelealarum et etiam perBonarum Nostro Capitulo subjectarum, ex quo eitirpantur vitia et plan- tantur virtutea, cnltus dirinus diligenter obaervatui, et multo- rum bononim incrementa proreniunt, oonspicieutea, fore ad- modam oportunum, statuimus et ordinamua, quod praedieti ProTisoreB, seu duo ex eis, omnea plebes et ecclesias et rp- sanim Vicarioa aiio8que Clericoa et Populos tam in dieta Ci- Titate Auatriae, quam alibi ubieunque eonstitutos, Dobisque et Eoelesiae Nostrae praediotae subjectoe, aanis singulis, cum eomode poterunt, vice et nomine totiua Nostri Capituli com Dei timore studoant visitare, ao corrigere, punire et re- foimare quaecunque punilionia et reformationis remedio do- ▼erint indigere, ip8oaque et familiares eorum aolis eipensis moderate recipiendis non in pecunia numerata, sed in ipsia - necessariis rebus volumus ease contentos condemnationes edam si duas fecerint non eis, sed Capitulo appliceutur de iuriboB quoque et bonis spiritualibuB et temporalibus in locis Tiaitatia ad dictum Capitulum Bostrum spe- ctantibus se studeant informare et tam de iis, in Visitatio- ne invenerint, quam de atatu eoruudem bonorum et iurium fidelem relationem eidem Capitulo ut 8up«r maiori* bua defectibue consultius et efKcacios providere raleant, flace- re teneantur.
Snper Arcfaidiaconatum definitum fuit, quod qnuido Ar- ohidiacraiuB itnrus est ad sedendum ad Flacitum, £iKiat nian-
,y Google
— 224 — datum solemoe in forma cum si^lo affito VioariiB, qao itaras eat, 8ub poena ezoomnnicationis et quod ipei Ticarii mandare debeaot et intimare curatie et subdltiB suis, qnatenaB Bub poena denarioiain ooto sint et esse debeaat praesentes die tali praefisa Placiti, qiubue sedete et tua uiucaique peteuti admrnistiare intendit, alioa quod procedet ipse ArohidiaconuB contra contumaoeB prout iustitia suadebit.
In Capitulo et deliberato prius, quod emens teneatur facere Tisitationes per Contra tam Tulmini et per singu- laa Plebee, vicariales Ecciesias Tulzaaae, Talmini, 8. Yi- ti, Circbigniz, Kut, GaToretti et Fletii snb poena XXy. libiarum denariorum pro aingula plebe noa -visitata. Positom fdit Archidiaoonatum Tulmini ad incanturo et vendi- tum, tamen cum onere et honore, Domino Antonio Andreae Canco pro M. Deo. riginti, pro quo Domini Georgins etAI- bertua se obligaverant iuzta morem Capituli. (Izpisano iz zbir- ke listin o tolminskih stvarib, Num. I^TI. n kapitalskem ar- faiTU u Čedada. Izpis je oskerbel i. g. libufienski kaplan L Tuga.)— Str. 76.
16) čedadski zgodovinar Maroantonio Niooletti (umeri 20. aprila 1596) opisuje Tolmince u životopisu patrijarba Fi- lipa d'Aleacon takole: ,1 Tolminesi sono semplici e reli- giosi, si piegano ali' obbedienza de' superiori, astengonsi da' li- tigi, difendono gelosamente 1' onor loro, ah perdnnano P offesa se Qon espiata legittimamente. Mantengono le fraochigie a tntta fermezza, indossano costantemente lo stesso Testito, n6 si oangiano epesso a foggia spftnuola, o tedesca, o fraaoese, come leggiermentfl accostuma tutta Italia. Frorvedono al bi- sogno della vita col beatiame, di cui son ricohi pe' pascoli che possedono, e coi prodotti della loro terra. N^ella maggior par- te dei ricchi domina 1' avarizia e sono strettamente parimi d nella loro abitazione cbe al di fiiori ; nullameno in certe oc- casioni, ricercandolo i costumi, non si astengono dallo spen- dere. Maritano le iigliuole con una dote d' a1quanti animali, e per lo pib d' uno de' groasi; nella qualQ perb cifi che piA hassi a caloolo, sono i doni, che alle nozze vengono fatti dai convitati parenti. In queste, doppo il lauto banchetto abbondante di cibi grassi, Toluto dali' accostumanza, si pone suUa taTola ud pane di T^;a Forma piano sferica, sovra it quale con stimabile gara versasi da que' rustici quella maggior somma di danaro, in corelazione ali' esaer loro piil o meno agiato, o alla volont^ di moatrarsi da piti degli altri : e quello ehe risulta piit cor- teae, Tiene disdnto con onoranza e vivo applauso da' circo- stanti, ed in seguo di trionfo bu quella gara di oortesia e ca-
,y Google
— 225 — riti portasi a. oaaa i1 pane accenato, Superstizioai, credono oltremodo alla magia: perci6 la eposa accompagnata da altre dontie da una parte. e lo sposo con altri auoi pib čari dali' al- tta, con grida contadinesclie e con le spade snud^te, tagliaa- do gli alberi Tidni, a rapido corso recanei alla caaa maritale, non gia battendo Y osata via, ma per oampi e laoghi insoliti, onde malvagi la volont^ di nasoondere sotterra ^cun laccio magico, che inavredutamente oalcato prodncesee a que] ma- rita^o inaspettato malauno. — TJsano essi cantare in versi ne' yarii mo£ della loro lingua le lodi di Gristo e de' Beati, Donohfl di Mattia re d' Uogheria e di altri celebri personaggi di quellaIfazioae. (Manzano, Annali del Friiili t. II, pg. 332).
— Str. 80.
17) TJ aErecu" pripoveduje DamreiS Hartmann, da jezdi njegOT junak Erec z lepo Ginevro (morda epominje ta na istočasno Oinerro Strasgoldo, Czornig I. 671) u Tolmin, ImainoT grad. Stih 173 začenja:
„Nii Bach er v& gegen im Bchein
ein h&B geheizen Tulmein (Dulmeiu),
der wirt der berzoge tm&Sn." Id Btih 623 bb glasi:
„Dd der tac vol ersohein,
dd ritten b1 ftf Tulmein (Dulmein) ;
si biez der herzoge Imfthi
grfize willekomen Btn." (Erec, eine Erz&hlung Ton Hartmann Ton Aue, ausgegeben von ii. Haupt, Leipzig 1838.) Ali je imel tu Hartmann res naS Tolmin u mislih, je težko določiti, ker je on svojo povest zložil po francoskem uzgledu.
— Sti-. 82.
18) AJi pripovedi o Dantovem boravljenju u Tolminu 80 le izmišljene. Abbate Bianchi je natančno iz lutin doka- zai (,Del preteso sodomo di Dante in Udine ed in Tolmi- no; tJdine 1844), da so vsi pisatelji zajemali vest o Danto- vem bivanju u Vidmu in Tolminu iz Giovanna Candida (Commentarj AquileJeBi 1521), in da jo je ta zopet uzel iz Platin'e (Le vite dei Pontifici), kateri pa piSe, da je šel Dante iz Firence u F.orum Livii (Forli), a ne u Fo- rum Julii, kakor je Candido zamenjal.
U drug polovici Xy. stoletja poSlje beneSki senat Ja- kopa sina valvasona iz Maniaga kotsvojega komisarjana Tolminsko, naj bi pregledal te kraje in poročil, kje bi se da- le majhne terdi^avice napraviti za ložo brambo pred turškimi Dapadi. PričedSi na Tolminsko čudil se je Jakop prirodnej
,y Google
— 226 — lepoti nsSih gora in dolia, ter mislil, da je naiel one kraje, katere Dante popisuje (Purgat. cant. XXVII) ; „EraTamo tutti e tre allotta, lo come capra ed ei come pastori Faaciati quiQd e quindi dalla grotta". Jakop Valvasone je bil tudiu zalaški jami in zdelo se mu je, da je bral na jednem kamnu Dantovn ime zapisa- DO. Zato se Je prepričal, da je Dante s patrijarhom Paga- nom u Tolminu prebiTal in u životopisu tega patrijarha piSe Talvasone takole: „Col Pagano dimorb con molta soddisfa- zione Dante per buon tempo, et con lui frequentf> aovente la bella contrada di Tolmino, castello situato nei monti Norici sopra Ctvidale del Friuli da 28 miglia ; luogo nei tempi estivi moUo dileteTole, per la bellezza et copia incredibile di foo- tane e fiumi limpidiBaimi et sani, per 1' aria Balitberrima, per 1' altezza dei monti, et profondit^ spaventosa delle Yalli, pei 11 paaei strettiasimi et novitfi del Paese; ilquale tenendo mol- to del barbaio, accompagnia percid con 1' orrore del Bito una graziosa viata di campagne. di rivi et dj terre graese et ben ooltirate. In auesto sito si mirabile, che par nato per ape- ' culazione dei mosofi e poeti, si ti ene, che Dante acriTease a comptaceoza di Pagano alcime parti delle sue Cantiohe, per arer li luoghi desaritti in esae molta corispondenza con que- sti: et a questa credenza consente uno scoglio pošto aopra il fiume Tolmina, chiamato fin al d) d' o^ nSedia di Dante", nei qual luogo la farna di mano in mano ha couservato me- moria, cV egli scriTcase anche della naturadei Peeci." (Bian- chi, o. C pg. 167—168).
Tako se je izcimila povest o Dantorem bivanju u Tol- minu. Naslednji pisatelji so jo prepisovali jeden od dnizega in nazadnje se je razširila tudi med ljudstvo. To se je do- kazovalo celo iz Bocoaccijevega pisma Petrarki, u katerem se bere, da je Dante obiskal na svojem potovanju tudi „an- tra julia Pariseos." A. pod temi se ne ame razumeti kaka jama u julakili Alpah, nego neka dola u Parizu!
Bianchi je z veliko zgovornostjo dokazal, da P^^ano 1. 1319 nf bil u Tolminu, in da tudi Dante ni mogel onde pre- bivati. Pri tej priložnoati govori precej zaničljivo o ^tolmin- skih barbarih". Češ da oni nitineso bili vredni, tako velikega pesnika, kakor je Dante, med seboj imeti in gledati ga, — Str. 82.
19). Ves ta dogodek o predaji Bolčanov popisal je njih poznejši glavar Ferdinand Rechbach pod naslovom: „Waa3niaaaen die Vostung Flitsch widerumben an das hochst-
,y Google
— 227 — ■ lobliohe Erzlians OeBterreich kliomben, di dato anno 150dim Monat Auguet". — Str. 85.
20) gHenricuB Dei gratia Pran8uiohy et Luuebnrgi Duz, serenUaimt Komanorum Imperatoris supremua Capitaneus ei Locamtenens Goritiae", (omissis) „pollicemus, quod de caete- ro couBervabuntur apad sua aiitiqiia privilegia. Imuaitates at> qae bonas consuetudineB item concedendo illis, quod non te- neantur ad aliquem cenaum petsolvendum, quein cuipiam Ve- neto aut Tenetonim subditis ex retroactiB temporibus tenerent. Itflm concedimus illis, ut in aiitea non teneatur perBolvere nisi tres partee censuum, quo8 suis DominiB conaneverunt per- solvere ; quartum vero pro se ipais reserrent. Itentm pollicemus illis CaeBateo nomiae, ut in antea duUo graramine salia op- primaDtur, Bed ab illo onere liberi Bunt, etc." (Poverjen pre- pis te listine u grofOTBkem arhivu u Tolminu.) — Str. 8^.
21) Poterdilno pismo Ferdinanda L od 2. oktobra 1534 omenja nemgkorutarsko dogodbo a temi besedami: „und ba- bea durch ainea Graff«n daaelbst verpfendet vordea und yetzt am jfingsten Kbrieg guetwillig viderumben ao bemelte unaer Grafschaft Oorz kbuemen eeiu etc.*' Matica te listine nI po- znana, ohranil se je le prepb. (Eocjan<!i6, 81. B£ela 1853, str. 69.) — Str. 87.
22) U takoimenovaaem izpisku iz zapisnika vormacijske kapitulacije popisana je austrijsko - beneška meja na Tolmin- skem tako-le: „0d Canioa na Baba, od Babe na strik, od Strtka na Craai grizh, od grizha na Cau, od Cala na Lostou- zizfa, od Lastouzizha na Collino (Klin P), od Collino na Stru- ge, od Struge na Uerscizh, od Uersoizhe na Bieli potok, od Bielga potoka noter na vodo TJzha, od Uzhe vode noter u Veliki Camen, V Geterimu So tri Orisi VBOcani, od tistiga Camina na Muaiz, od Muaiza na Berginscfai Verh, od Bergin- Bohega Vroha na Stu, kirie N^aruiBche, one (ino) od Stola u priesek, od prisca na clapini Zob per Rubidisce, od Eubi- disoia na Fodouenzo na Patoch, od Padonza na Eorofike las, od KoroSkega lasa na Stodenz Ruomarz, od Ruomarza na Mulin di Cubin noter u potok voda Biela na Syzo sa Sup, od Syza Cognas Podrieze griua, otistega miesta Fodreche
griaa na Chuischia Scerbma na Mio, od Mie
□a Bumpet, od Bumpeta !N'amataior kirie narvisce, chocher camen ana voda parti; od Mataiura na Liuuao, od Liuca na Colovrat, od Colovrata do Clobuzara". (Grofovski arhiv u Tobninu.)— Str. 88.
23) Omissis: „Yidelicet quod agentes siogulis annis te- neantur demittere Blada eonim minu.a ex Decimis et aJiter
,y Google
quomodo libet esigeoda U8qae ad dietn S.S. HiUrii et Ta- ti ani (16. Martii), ut si eo interim Subditi Capitanatus illioB Bladis illis indigaeriat, eam mediaate debita mercede sire po- tius pretio de die in diem currenti ea conBequi Taleaat et debeant, quo feato pacto mox dioti agentes abducere valeaot, et abdnoant dieta Btada minuta quoque malint. De Bladis antem groasioribus similitei* conoordarunt, quod a^ntes pro dieto Capitulo pOBsint lila ad eorum libituin et quoqne tem- poie Tolunt abducere Ciritatem Auatriae, vel quo malnnt, cum hoc tamen, puod bi Capitanus illa, vel de illis habe- re Toluerit pro intertentione Castri Tulmini, eidem agentes teneaotur dare, debita tamen mercede, aive potius pretio ea die et tempore ourrenti etc." (Prepis listine u tolminskem ar- hiTu u zbirki od I. 1698.) — Str. 92.
. 24) Omiseie. nimprimia quod mensarae Bladorum Capi- tuli io Contrada Tulmini udtatae, videlicet pirinale et pallota, reducantur in pristinum modum, qaaiititatem et capacitatem, pro ut fiierunt ab antiqao, et ita per Capitulum Ulud idem pielnale cum pallota iuxta suam antiqnam mensuram ^pitn- laliter in dieta Cootrada Tulmini servari) solitum iustificare facere, bullare et utendam tradere debeant: Pare formiter- que qaod pisinale comrnunis (Tulmini in pristinum et pro ut antiquo serratum) fiiit. et reetitni et redintegrari debeat. Et quia gravabatur Capitanus, quod a paucis diebus citra maio- res capacitatis faotum fuisset, quod ad eius praeiudicium rer-
Sebat, et propterea Vioe Capitanus curabat et faciet, quod lud sic et quaiito citius in pristinum reducatur et iustificatui iuramento Magniiicorum Dominonim Consortum et oum prae- sentia etiam nonnullorum ex antiquioribu8 Tloinis CoDtratae Tulmini, quibuB tamen, si gravamen praetendereDt, salvurn debet esse iua gravandi etc." (Prepis u zbirki od 1. 1698 a grof. arb. tolm.) — Str. 93.
25) „Ich Acna Regioa Frau Breinerin Freyin Wittb Ge- bome Fraiiu tou WageD8perg, alsB Tollmeohtige Gerhabia meines Jungem Sobn Ferdinandt Ernat Preiner Frevherm etc, dan Ich Kari Gottftidt Preiner, Edler Herr Ton Staž, Frey- herr Zu Stibing, Fladniz vnd Rabenstain, Herr auf Ehroaa, Oamerstein, Creunzig vnd Urbin Erb-Oammerer in Ostereioh Tudter der Enss, oberster Erb-Cammerer der furstl. Grafschafit Gorz, R6m. £bay. Maj, etc. C&merer Tnd I. O. Hof-Camer- Ratb etc., Bekbenoen biemit fur Vos vnd ali Vnsere Erben, dass irier vrob vnserer besseren gelegenbeit Tnd vollfarth wi11eD, Tueer in der furstl. Grafschafft Gfirz gelegeu Herr- Tnd Haubtmannscbaffl; TbulmeiD sambt allen deren recht- .
,y Google
lichen Ein - Tud ZugebSrigen ; Dem wollgeborea Herm HerrD Peter Anthonio Coronin PreTherrn 2U Pravatsch vnd Gra- disout«, Herrn zu Rubia vnd Villee, alss Qewaltgtreger aeiaer Herin Gebrfider, Herrn Johan Pompey Tnd Herni Johaa Bap- tista GoronineD Freyhemi etc. vai allen deren Erben in ai- nen frejen, ricbtigen Ynd Tnnidersprechliohen Wdxel hinge- ben Tnd Tbeilassen: allermaseen mer von Ihr Khnj. Mar. ins Alodium vberkhombea. auch solohen bisher Incn gehabt Tnd geDOBseo faaben vnd zvar die Herr • vnd Haubtmannschafft Tbnllmein in der GrafBohaffl: 66rz gelegen sambt dem tiralten nnnmehr allhie auf Thullmein incorporirten Schloss Pocbenstein, mit allen ihr zugefaerigert Vdatungeo, Merk- ten, Dorfern, Gemeinden, Kanzlei - Gerechtsamen. Freiheiten vnd Regalien, HauBsem, Maierfaofen, Ackera, Wieeen, Wal- dern Teichen; ereter vnd ander Instanz, Uauth, Kirchtagfrei- heiten, Landgeriofat, Burgfriden, Hoch-vnd Nider — Halefiz vnd Landgericbt, Straf, Bubb vnd Wandel (P), Togteien, Roth — Tnd Schvrarz— WildbaD, Geiadern (Jagden), Fischereien etc. etc." Groz, 18. September 1651. Podpisani: Anna Regina Frau Brainerin Wittib (na levi) in Gottfiied (na desni strani). (Izvirna ta listina z velikim pečatom se nahaja a privatnem arhivu notatja Dr. Fremersteina u Tolminu.) — Str. 107.
26) U pogodbi od 2. maja 1736 bilo je dogovorjeno: 1.) Grof priznaje uaddijakonu pravico, da sme tudi za naprej zvati pred svojo sodnijo svetujake (n. pr. glede zakonskih pravd), ne da bi moral poprej groiaza dovoljenje prositi; 2.) grof preklice svojo prepoved od 14. junija 1735, da ne sme- jo podloiaiki iz Doblarja in :N'emfikega v e r b a prikazati se pred naddijakonom zavoljo njih pravde z vničanskim žup- nikom glede oskerbovanja ss. sakramentov; 3.) grof dovoli, da sme naddijakon pri izverSevaoju svojega sodstva tudi de- narne kazni nalagati, ali ne take, ki bi presegale 10 goldi- narjev. 4.) Kar se tiče ,mandatum generale", ki ae je poprej zmerom dajal, 1. 1706 ,coepit relaxari", in od 1. 1711 do konca 1715 „derogatum fuit non oontradicentibus archidiaco- nis". Zavoljo medsobne sloge, in da bi olajšal naddtjakouovo sodstvo, obljubi grof „mandatum generale" zopet dajati, ako bode naddijakon to zahteval, in sioer za čas, kolikor bode trajala cerkvena vizitacija junija meseca vsako leto, da bode mogel naddijakon pozivati svetnjake za priče in izpoved res- nice ; ali po averieni vizitaciji bode moral naddijakon grofn naznaniti imena pozvanih oseb in pravd, a katerih so pričali; zunaj 6asa vizitacije pa bode moral naddijakon za vsak po - seben slučaj in za vsako osebo prositi ^mandatum" od grofa.
,y Google
,. Ufir-vi tfi -arK-j^ ia>'ji;;^i^-iL tO. v^tia lun. ra. r~"Ti ift
b:!*-;!; V'J»^>t za-ir,*-..-. ,jianjurT-.aL " Ijt *« ^k ■»■ * m- f t rjiiti-^ n •j^*'^;! .ti-i.iii jnziai ;h- ff-id. i& nut -n^f— \.^.v\. v-vi'v n.-."^!,-^, n3iir:i.vi» ^*sn— ^ini siiii« n ao- ^»Tr' y.i:*m 'j.t ■.■^■'." a: CiLti^^ ns--.i m^tii inisii"*^ Ji «tT-_-.»- a;* Ti-,- I IT'.'," i.fc(..r --iiu^ Ba«":!-at-Ti: jl XLr!,it£ »"» jt^
VVVl'* ir/^i* Zk lliTT"' ,1.1'* li^.-S«* fcn-TTi i* TI ^ TI "TlilTiT
ii*-'^ ,n **-"f*»-,-. v** ir".-:ii ti i«? «!•»;! ir'!« i^ZiZJuiaiiT^i^ T*xfiA tm; v. r*.^^ c^cA tcv:;^ ^■■^^~ i:i>!-!ii: ■■■"■«■ t- ^ - ^^^
<» xrjtZM ^-.i jT. i*-:._Mvi *rL;-: ■.■: i* >; ir*£3&; ibtia-
vnh.-j.t. tiAi-n iis «w <>-.>'»{ T«*Ti. a^ aks, is a »«m •« ft«*tw.%'. '>rr/T*-(i T^ «r-,-*i± Ak-> se ':: ^;^I cftiii^^&koo <■/«*:', vj ;,,->' -.//^ ',.ti pr. <wriT*ciš r»č-::fb. Eij «» t* ioafiii
f'ii*:'iiui «tlfryar,j% rniL-.h in izredni. «j pi Eord* d>l5oo>i- }iAtfi'.h rs*6ja'jT, t«r rarao Uto grof npasoa i= kij-eArjem. h-tZMttts M I« *'-j'>ij, aVo bi ce«r srofa iapoTed*L da ima '/« Dnttn f^^rkvene račuo« zabierad od Tikarje» io kijačaijer. ff.> fft^O'lij'> M, da naddi;akoD ne nue nikakih noroarij op«- Ij^vati (({(^d« oklffpanja cerkreoib račanor. in da ima ob čaaa •v/j« Tjzitaftije prrr^ledati tndi cerkTcne knjige, dohodke in rakune, ker morajo kljuijiarji že tako naozoči biti in sroje »pimiike prioeMti. Gruf tma potem skerbeti in lapoTedad, da m trn knjige na tinto mesto prenesejo in tistim osebam ixn>^ kj'ir in pri katerih s« poprej bile, razen ako bi bfln zares po- trnha dnigcmn izročiti jih. L. 1734. 21. jonija, zažogal je natlfJijakon onim vikarjem, ki bi cerkvene dohodke izneveiili ali ttkrivflj 7A fto porabili, kazen „suspensionis a dlvinis* in Jih JA 'tbvnzal poverniti ves izneveijen denar. 10.) Pogodba o coni žita in načinu pobiranja desetin n denagih; 11.) kedo Ima pravico (lolodevati Sitno ceno; 12.) pritožbe proti tej do- ločbi. T» tri poolednje točke glej u kulturnem delu str. 180. Koiio^iio odpovesta se obe stranki vsej dosedanji prepiiljivo-
,y Google
— 231 — atf, odpaatita si uzajenmo tn obljubita pravo prijateljstro, ne da bi se hotela b tem dotikati pravic Njegovega veličanstva ali Bvete cerkve. (Prepis te pogodbe se nah^a u grofovskem arhivu a Tolminu.) —Str. 122.
27). L. 1706 zarubili so anstrijski podložniki beneikim živino, ti pa so jim sežg&li 200 .paBsa" (kubičnih metrov) derv in jednega pastirja tako pretepli, da je oslepel na jedno oko.— 7. januarja 1707 naznani podbelski župan a Tolmin, da BO Benečani blizu 100 glav austrijske drobnice potolkli in pobili. Istega leta razderejo Ložani dve apnenici na austrij- skih Ueh in ubijejo jednega podložnika. Usledi tega naroči gTEiSka vlada tolminskemu grofu, naj vso stvar natanjko opiie in s pridjano mapo razloži. — L. 1724 napravili so Benečani apnenice na austrijskih tleh in nbili jednega Austr^ca. Usle- di tega zapove vlada 27. juhja tolminskemu grofa, naj BkuSa beneSke prestopke na aastrijski meji po mogočnosti zabraniti, in naj „silo eb silo* povrača. — L. 1734 novi napadi Beneča- nov na austrijske podložnike. L. 1735 in 1736 nadlegovali 80 Benečani iz Log^, ]U[ersina in Landrov austrijske podlož- nike terdč, da imajo na Miji npromiscaitas pascendi et li- gnandi", in zarubili so jim desetkrav. — Začetkom 1. 1737 pož- gali so Ložani (n^uelli di Long") gozd ,Na klaviSČi*. Tega leta BO si zopet medsebojno pobijali živino. Ker so se Benečani pritoževali čez Austrijce, dobi tolminski grof za- poved, naj preiskuje, ali in koliko Škode so napravili austnj- »ki podložniki Benečanom. — L. 1738 zarubijo Sedlani Loža* nom 110 kozA, ali 8. maja dobijo povelje pod kaznijo 25 fl. vemiti jih. Pri nekem tepežu pobijejo Benečani tako jedne- ga Sedlana s pestmi in kamenjem, da je kmalu po tem umeri. 12. decembra tistega leta poroča ,SaniUi di Udine" u Tol- min o medsebojnih prepirih in poikodovanju sosednih goz- dov. — L. 1739 ustreli nek Sedlan beneškega podložnika. Ker BO imeli Benečani navado u auBtrijskih gozdih derva seči, za- pove tolminski grof Sedlanom 14. novembra 1739, naj u ta- kem slučaju zarubijo od Benečanov preseČena derva, in jih prenesejo na tak kraj, kjer bi jih Benečani ne mogli uzeti. Bazen tega pa se priporoča Sedlanom, naj kolikor mogoče itedijo svoje gozde. — L. 1747 posečejo Benečani austrijski gozd u Počivavniku na Matajona, poldrugo italijansko mi- ^0 od beneSke meje in potem tJ senenem berdu („a ^edneaim berdi") na Miji. Austrijski podložniki dobijo po- velje preseČena derva zapleniti in u varstvo spraviti. Ravno tega leta urubajo Eredci Benečanom dva konja in dva voza. Tudi 1. 1748 sekli bo Benečani derva u austrijskih gozdih na
,y Google
- 282 —
' Miji. —L. 1749 unibajo BeneJSani Eredcem 110 glav živine. Cesarica Marija Terezija zapove tolmiiukemu grofu, naj sku- ia zaplenjeno iiTiao mimim potom nazaj dobiti, in ako bi to ne bilo mogoče, naj poro(!a vladi, da poSlje vojake na bene- ško mejo. — Borjaaflki župan se pritožuje 28. februarja 1750, da je pri&lo več kot 50 podložnikov gosposke Landri in po- aeklo zozd na Miji. 28. junija 1750 pošlje Bedelski župan Ja- nez CuŠ pritožbo u Tolmin, da bo Benečani veliko dervna- sekli u austrijskem gozdu na Miji. Naslednjega leta poroča Cufi u Tolmin, da bo Benečani tri Sedlane s kamenjem ua- padli in ranili. — L. 1760 eo se pritoževali Breginjct in LoŽani, da bo prestopUi mejo, plenili in druga sovražna dela počenjali atanovalci 3fldla, StanoviŠČ, Homca, Bele i.t.d, Nasprotno bo se tudi austrijski podložniki pritoževali, da jih Benečani nadlegujejo; zlasti da Ložani neprenehoma požigajo gozd na Miji in napravljajo tam svoje senožeti, akoravno je bil ta gozd od nekdaj sedlansk, in da so celo jednega Sedla- na ubili. Tolminskemu grofu Petru Antonu naloži goriška vlada, da naj vso stvar preišče in o njej poroča. — L. 1772 sezida nek Gosnjak iz Mersina na kredskem svetu hlev in malo kočo ter začne obdelovati bližnjo zemljo. Ali prišli so Kredci, izpodili Gosnjaka in mu poderli hlev s kočo. (O vseh teh prepirih nahaja se premnogo listin u grofovskem arhivu u Tolminu.)— Str. 133.
28). Po načertu meje od 1. 1751 med Tolminskim in beneško Slovenijo (,Veneta Schiavoma", ali „Schiavonia del Friuli' imenuje se u listinah) imela bi deržati meja od Idrije onstran gore ,TJdigim" proti Drenkiji in od tod po Kolovratu mimo Livka (Lovicfa 6 Liuch) čez najviši herbet Matajorja; potem nauzdol ob potoku Melnik in onstran Ne- diže ob studencu Kojana (ali nRovich") nauzgor čez Mijo do potoka „Koroškt kz" ali Bela in ob tej do verha Zlate gore (Monte d' Oro) ali Babe, ter od todi do Učeje. U tej dolini naj ostane rezijansko, kar so si bili ti do takrat pri- svojili.
Od ffamarja do Kuka imenujejo zapisniki še sledeči Ttsočiue: Štefič (od Benečanov .Chemiza" nazvan, najiztoč- nejša točka), Sleme gauge, Yeth podskale, Planent- ca, Zagradom (t. j. verh ^Na gradu"), Krejsko berdo, Na kunioi, Na brenkovici, Na traci. Kolovrat (od Benečanov imenovan ^Na skali"), Kuk. Med Kunioo inKrej- skim berdom, na severni strani austrijske meje, bil je oni gozd, kjer so imeli prebivalci Drenkije in Klobučarjev pra- vico derra sel^ usledi pogodbe od 1. 1755. — Str. 136.
,y Google
_ 233 —
29). 6rof Carlo in brata Freschi de Cucagna so terdili, da sta bila 1. 1498 planino Verh (^Cuca^a") na Mi- ji brata Franc in Simon Freschi de Cucagna Kredcem za- stavila proti Dajemnini od 22 liber sira. Ali ker je morala ta planina najemnino plačevati tudi samostanu „della Cella" (Valle?) u Čedadu in cerkvi u Staremselu, zato omenjena planina nf mogla biti izključljiva lastnina bratov Cucagna.
— Str. 138.
30). Tolminski grof pošlje 1. 1738 slapenskega Žu- pana Ko bala z nekoliko možmi „Na vrata", da bi poizvedel, kje je prava meja med Tolminskim in Čepovanom. Kobal pride Na vrata in praSa tam blizu stanujočega kmeta Hoja- k a za pravo mejo. Ta se je a po6etka branil naravnost po- vedati, pozneje pa reče, da dela to mejo potok Grebenik proti mestu „U kozolci", blizu ruta „U občnih". Malo pozne- je pride Na vrata grof Franc Strassoldo s& svojimi ljud- mi, katerih se je malo po malem nabralo do 100. n.o se je grof približeval mestu „U kozolci" zaklicali so mu Slapljani, naj se ustavi in naj ne prestopa tolminske meje, katero je dol- žan spoštovati. Ko pa grof odgovori, da to nI prava meja, zahteva Kobal od njega, naj to s pismi dokaže. Ta zatet^i, da je iz tega namena Na vrata prišel, ali da ne vidi tolmin- skega grofa, kateremu bi hotel pravo mejo pokazati. Kobal ugovarja grofa, da ni mogel priti, ker je odpotoval u Tidem.
Tedaj stopi Strassoldo s konja, izvleče nek papir in se pripravlja, kakor bi hotel brati. Zdaj pa začnejo Čepovanoi strašansko upiti: „Naprej, naprej, tu ni prava meja I Pojte proč od tu, vi Tolminci !" Ali ti se neso hoteli umakniti, ter- deči, da stoje na svojem svetu. Tedaj zajaha grof zopet ko- nja in upije Slapljanom: ,Vaš gospodar je „un coglione etuD hunzfutt". In ko je bil malo naprej odjahal, oberne se Se jedenkrat nazaj in reče : „Jaz pa vaš gospodar bova se Se za lase pulila ter s^ sabljo in pištolo merila, in če ne bode dru- eače, kupiva sod strelnega praha in razsodiva svojo pravico". Potem se poda grof k nekemu s kamnom zaznamovanemu križu in izpraSuje nekatere svojih spremljevalcev, ravno tako tudi Čepovandki župan. Ali vsega tega neso mogli Slapljani razumeti zavoljo prevelikega upitja. Samo to so zvedeli, da je sodnik Hojaka u čepovan pozval, ker je bil Tolmincem pravo mejo pokazal. (Idstina u grofovskem arhivu u Tolminu.)
— Str. 138.
31). Meje bolikega okraja slovenski opisane: „Nai popried na Gopo, od Čope na coriudo {omissis), od Vzthiza na bielli Fotoch, od bieliga Potocha noter v' uodo atzka (Uče-
,y Google
— 234 — ja), od utzke noter v' beliobi Camen, t katerim eo trij Chri- 8hy ueechflDi, od letiga Camena na Musiz, od Musiza na Bor- gineclii nnrh, od Boi^achiga uurha na Qo\\i uurh, od G^ol- liga uurha na Ratao (RotooP) dolino, od Batne doline na Predielzo, od Predielze na Oradiz, od Oradiza na Coboriski □urh, od GoboriBkiga aurha na Coboriski ]U[ue8t, od letiga Mosta po polu uode Sozhe na Jellenie brued, od Jeleniega brouda na Jelenie Rob, od Jeleniega robu na PolloTnik, od Pollovnika na Pirhni viurch (PirhoTec), od Pii-bniga uurha oa Douz, od Douza na Slatenlk itd. „koker -camen inn voda uliezhe". — Tu opisano mejo je lastnoročno izpisal iz cesaraka- ga urbarja boISki namestni glavar Urban Eriatjan Waa- seniznig 29. oktobra 1738 in 24. decembra 1757.
Tudi bolSki glavar Jakob Taccani iz Sempasabil je že ]. 1647 opisal boliko mejo: Baba, Ostrig, LastovSiJS, Eo-' leno, Kraqiinik (Cragninigg) itd. ^kar kamen Inu voda nliet- sche.'— Str. 138.
32.) Že 1. 1718 razderejo Drežoičarji berv, ki je obsta- jala iz neke „1086", vodetSe preko Soče med ternovsko in drežniško občino. Terdili eo, da eo tako storili ua povelje tolminsk^a grofa, ker ee je bilo bati, da ee goveja kuga za>- neee z BolSkega na Tolminsko. Temovoi so se silno prito- ževali soper to in terdili, da potrebujejo omenjeno leso za pregonitev evoje živine. DreŽničani pa so odgovorili, da so po prenehanju kuge mostič zopet postavili, in da ako je poz- neje z nova izginil, neso oni tega krivi. Sicer pa da Tet- novci oemajo nikake pravice na drežnilki strani pasti.
Iskra prepira ee je kmalu raznnela io od besedi priSlo je 6ez ne dolgo do dejanj. L. 1744 zanibijo Drežuičani Ter- Dovcem 200 koz& in jim zopet poderejo ^leso" L. 1750 Za- mbijo DrežniČani z nova ternovsko živino. 1754 tožijo DreŽ- ni&iai Temovce, da pasejo in sečejonepostavno na dreŽniSkem svetu, in da eo na tem celo apnenice sezidali. AH te so DreŽ- nitSani na povelje tolminskega grofa razsuli. L. 1759 zarnbijo Tem ovci živino nekemu DrežniČanu, kateremu je bolSka eodnija prav dala. L. 1766 zaunel ee je prepir zaradi paše tudi med Temovoi in Kobaridci. Plenjenje živine se je nadaljevalo. L, 1767 do 1769 zahtevali so Ternovd zopet pašniike pravice na drežniSkem svetu. Ali temu se je krepko upirala tolminska gosposka. (Vee dotitSne listine u grofovekem arhivu u Tolmian). — Str. 139.
33.) Po urbarju od 1. 1591 imelo je gospostvo Tolmin po sledečih vaseh svoja posestva: Boleč (malo), Drežnica, Idrijsko, Eamno, SeliSČe, Volarje, Gtabrije, Dolja, Zatolmin
,y Google
— 235 — (mnogo), Tolmin (mn.), Žabiie, Čadra (Cadreg), Poljnbiig, Prapetno, Ljubinj, Sela gorenja, Podmelici, Tamline (Temline), Kneza gorenja (mn.), Orabovo, KoritnioA, Tlake, Rut (mn.), Kal, Podberdo (Pobirda), Tertnik, Kožica (t. j. Kojica prav mn.). Bukovo. Započe, Orebek, Jesenica, Zakriž, PoJSe, Gorje, Trebenče, Labinje, Poljana, Podnjivioa, Novaki (p. mn.), Če-
?lez, Planina, Cerknica (Oerkno), Podcerkno, Ravni, Lazice, lažna, Otalež, Mlaka dolenja. Jazbine, Jageriče (Jagodiachia), Želin, Idrija nemška (mn). Idrija (p. mn.), zopet Idrija, Še- brelje (Sibril, p. mn ), Reka. Police, Laharna, Na berdu (pri Idrijci), Podsevnik (Podtemnik P), Bizikija (inn.). Polje, Pra- petno na gori (Prapot sni monte, mn.). Pečine, Trebuša, Ho- tenje, Ponikve (Ponicul, mn.), Logariiče (Logischa), Rofie, Slap, Idrija pri Bači, Ba5a, 3topec, Modrej, Lom, Log dole- igi, KosmeHca, Sela dolenja, Doblar in Njivica (?), Modrejoe, Eozarsko, čiginj, Yolče.
Urbar od 1. 1633 imennje a eledečib vaaeh tolminske podloinike: Čezsoča (mn.), Log, Tolmin (zlasti mnogo novin), Zatolmin (novine), Cadra, Zalazi, Žabice. Poljubinj (mn.), Prapetno, Ljubinj, Sela gorenja, Podmelici, -Kneza (mn.), Tam- line, <}raho70, Koritnioa, Bukovo, Kortečina, Podkozica, Rn- taiji podkozifiki, Zapo<!e, Selica, Zakozica, Rut nemSki, Ko- ritnica nemSka, Gh^t, Obloke, Znojile, Kuk, Kal, SteržiSJSe, Ba£a gorenja, Podberdo, Tertnik, Podporznom, Petrovoberdo, Zakriž, Orehek, Jeaenica, O-oije, Poče, TrebenČe, Labinje, Poljana, Podnjivioa, Novaki gorenji (mn.), Novaki dolenji. Planina, Čeplez, Cerkno (p. mn.), Rutarji iz Slamovlja (Sla- movia ali Sotto Cerchina), Kot, Jazbine gorenje. Jazbine do- lenje, Otalei, Plužna, Lazice, Mlaka, Želin, Reka, Ravne go- renje, Ravne dolenjoi Šebrelje (Subrelia), Rutarji debreljaki (p, mn.), JagodiSče, Šeovidsk^ora in Bizikija, Rutarji bizija- fiki, Zakraj, Polje, Šrt, Daber, Polica, Prapetno, Pečine (mn.). Hotenje, LogarŠče, Laze, Ponikve, Rutarji ponikoveki. Slap in Roče (mn.), Idrija pri Bači, Bača, Stopec, Uodrej. Lom in Log, Sfodrejice, Sela dolenja in Kosmerica, Doblar in Njivi- ca, čiginj, Kozarsko, TolJSe (mn.), Kamnica, Idrijsko in mlin- sko, Sužid in Svina, Sedlo, StanoviiČe, Podbela, Borjana, Kred, Staroselo, Kobarid, Dreinica, Ladri, Sma^t, LibuŠinje, Versno in Belice, Kamiio, Volarje, Dolja in Gabrije. — TI ka- zalu k urbarju 1633 se nahajajo Se sledeča gore ne našteta krajevna imena: Khm (Chren), Hud^uŽina. Lipete (pod Bu- kovem), Mlaka flin der sup (županlja) Kott", Zakraj, Št. Ma- ver (Sv, Lucija) in Tolminska. — Str. 144.
34.) L. 1664 80 imeli Farmentini (Janez Keretitelj
,y Google
in France, ter njegov sin Gamillo in nj^ovnežah J&nez Tjn- cingnera) po sledečih ^aa^h na Tobninakem svoje hmete: Ci- sinj 2, Yol<Se 3, Dolja 2, Eamno 2, Smast 1, LibuMnje 1, Terano 2, Seliiče 1, Volarje 1. Tolmin 4, Čadra 1, Poljubinj 5 kmetov, 1 koSana, 1 mlinarja; Fodmelici 1, Kneza 2 kme- ta in 1 ko&ana; Gorenja 8ela 1, Temline 2, Bukovo 2, Po- ljana 1, Podnjivica 1, Novaki 1, Jesenica 1, Ckirje 2, FoČe2, TrebenČe 1, Mlaka 1, PluŽna 1. Planina 1, Cerkno 1, Otalež 1, Želiu 1, Reka 1, Ravne 1. Poljanica 1, Polje (Poglia) 2, Polica 1, Bi^akija nad Šenvidsko goro 1, Prapetoo-Berdo 1, Ro6e 1, Pečine 1, Ponikve 1, ^Logischa*' (Logersko) 1, Sto- pec 1, Modrej 2, Modrejice 1, Šefa dolenja 2, Kozarsko 1, Log dolenji 1, Lo2i£ I, Doblar 2, Poljana (zopetl) 1— Str. 145.
3&) Colloredi ao imeli svoja posestva u Jesenici, Za- križu, a Sebreljah, na Šenvidski gori, FetJinah, Ponikvah, Kne- zi, n Kota (knežkem) in kar h njemu spada, u Podmelicih, Foljubinju, Modreju, Badi,Stopcn, na Slapu, u Tolminu, Žabčah, Ca<mh, Doljih, Oabrijah, Drežnioi in na '1'emovem. — Str. 146.
36). Jugova posestva ao ležala n TolČah. na CigiDJu,u Hlinakem, Iderskem, u Sužidu, Kobaridu, Smaatih, na LibiiB- njem, SeliŠčih, Volarji, u Doljih, Oabrijah, Tolminu, Gadtih in Zalazi. —Str. 146.
37). L. 1685, 24. septembra Podgoro pri Gorici, zapusti Hijeronim Formentini poljubinjaki cerkvi (sv. Mar- ka) mlin u Foljubinju in 24 dukatov proti temu. da ae ima Q tej cerkvi 40 veJinih mafi brati. (Dekanijski arhiv u Tol- minu). — Cerkvi av. Markan Foljubinju daroval Je bil nek- do tudi planino Rdzor.- Cerkev bt. Mihelana Ljubinja je imela mUn na potoku Sopotnica uljubiujaki občini — Cer- kev sv. Petra Zatolminom je imela planino Sleme. — Cer- kev sv. Brikcijana SeliSčihje posedovala njivo in travnik ,Na cerkovnici*. — Cerkvi ev. Duha in sv. Lavrencija na Libuinjem imelista skupno jeden mlin naRočici u občini Smaet. — Cer- kev sv. Jurjnu Drežnici je uživala dohodke mliua na Ročici a drežniilJ občini. — Cerkev sv. Julta na KoaeČu je imela mlin na Ročici u kosefiki občini. — Cerkev sv. Matije u Rav- nih imela je mlin na potoku Mlaka u ravnijaki vasi. — Cer- kev sv. Kr^ u Sedlu je imela štiri kmete u Sedlu (ostalih šest je plačevalo najemnino rosaČkemu urbarju). — Cerkev av. Helene u aedelski občini je imela Štiri kmete u Stanovifičih (drugi štirje u tej vasi ao plačevali najemnino Čukom^. — Str. 147.
38). Pri vizitaciji 9. julija 1767 na Bukovem praša nad- dijakon: ,Quis det viaum pro ablutione communioantium f " Responsum fuit: gOaupo". — „Ordinatum fiiit, ut aemper pro-
,y Google
_ 237 —
Tidestnr de Tino pro ablntioae oommimioaDtium sicut pro Sa- crificio Missae, optimae aaalitatis ad avertenda inooDTenieotia Id ipaa ablutione". (Naddijakonaki arhiv u Tolnunu u deka- i4J8kflm urada). — Str 163.
39). PrebuSineki fajmoSter itfoctua (Sova P) iz druge po- lovice XYI. stoletja piie u svojem farnem zapisniku: „A. 1684 erat reperta eoclesia S. Ludae prope Tulminum; et bominea utriu8que sesue hinc inde euntes et per villas ourrentes ad eoclesias tamqHam delirantes et se non habentes. Laici tamen erant et eontra ecclesiaatiooa se erigentes, verbis et factis, stolide manibus strepitantes, tremeutes toto oorpore, timorem etiam simulantes, Bbqui proni, oeteri vero snpini oircum eoole- siam se TolTentes, tamquam a Deo ipsis esaet datum, atta- meu erant homioes decipientea. Lubianae erat quidam cri- minali sententia . . . ." (naprej se ne more brati). — Str. 165.
40). L. 1563 izberejo Cerkljani za svojega župnika ne- kega Rejca, „eecondo l'aQtiqua lor rason et obserration'. — L. 1581 izberejo Tolminci za avojega župnika Tomaža AbaČiJSa iz Stverjana u Berdih. ^Oliplebisani del Vicariato di Tnlmino nella corte di detto Vioariato hsno aecondo V an-
tiqua uaanza et (ne more ee citati, morda „ob-
servantia") loro eletto in suo Vicario eto." (listine u kapi- tulskem arbivu u Čedadu). — Str. 166.
41). L. 1525, 15. julija, obsodi tolmineki naddijakouEri- gtofde Caballis kobaridskega vikatja G-regorja Frie- staina, da naj plača svoj dolg udovi Antoniji Jnrgi6 iz Kobarida. — L. 1538, 17. augusta, obsodi naddijakon Tomaž Falcidiua tolminskega vikarja Janeza, da naj pla<!a svoj dolg JSedadskemn kanoniku N". Kanonik ga ima trikrat opom- niti, perva dva krata čez Sest dnij, tretji krat pa 6ez dva dn^. — Ravno ta naddijakon obsodi takrat Senvidskega vikarja M a- tijo, da plača svoj dolg za vino Ivanu Frumentinija, drugače da bode odstavljen od službe ip izobčen iz cerkve. — L. 1538, 1. septembra, obsodi iati naddijakon duhovnika n Tolmiuu Sebaatjana Kapelana. — L. 1539, 30. septem- bra, obsodi naddijakon Bernardinus de Pnppis fienvid- akega vikarja Matijo C oll te, naj plača avoj dolg Petru Saineru de JarinovitJ (P). Ravno tisti naddijakon pozo- ve 31. januarja 1540 volčanskega vikai^a Odobrika n Če- dad, da se opraviči zavoljo nekih dolžitev. — L. 1540, 23. apr^a, prepove iati naddijakon bratoma Jurjn in Martinu iz Cezsoče, da ne smeta deliti zemljišča, katero ata imela u najemu od čedadskega kapitala. — 17. maja 1540 opomiiga isti naddijakon Jarneja meniha (Bartholomans Monacas),
,y Google
— 238 — Tikaija a spodnji Idr^t, da naj opoati svoje brezbožno žirenje in 86 poboljša ter pride 15. junija, t. j. na praznik bt. Vida, na Šenvidsko goro pred naddijakona. — L. 1541, 31. januarja, ukaže naddijakon Tomaž Falcidius cerkljaaskemu vikar- ju Matiji, da naj plača a navadnem obroku desetino, katero je bil u Tolminu u najem uzel od Antona Puppisa. — L. 1&41, 17. septembra, pozove naddijakonov namestnik Franc Maninns tolminskega vikarja Ivana Potrebuježa u Če- dad, da se bode zagovaijal in opravičeval, drugače plača elo- bo od 200 dukatov. — L. 1541, 28. novembra, obsodi nadd^a- kon Caharija de Maiiinis kobaridskega vikarja Gregor- ja Precestani (?), da naj plača svoj dolg gospodoma Pla- oitu in pl. čuka. — L. 1542, 14. augusta, obsodi nadd^a- kon Bernardin de Pnppis zopet kobaridskega vikaija za- radi dolgov. Ravno tega pozove na<idijakon 9. decembra 1543 u Čedad na odgovor, m ker nI prišel, zopet 30. decembra, da ee mora prikazati u šestih daeb, drugače bode odstavljen in izobčen. *) — Str. 171.
42). Točka 4. pravilnika od 1. 1700 se je n, pr. glasila : „Spectent quoque ad forum ecdesiasticum causae criminales laicorum fidelium, nimirumque quae mix:ti fori dicuntur, ut est baeresis, simonia, adulterinm, usura, blasphemia, periurium, Borlilegium, sed tamen non aliter, nisi guatenus agatur ad poenam spiritualem et in corpore iuris Canonici expressam et quatenu8 aliam poenam temporalem dictare convenerit in- feriuB §.§. 9. observandus erit. Relicta de caeteio cognitione et iurisdiotione iudici laico quotiescunque ad vindictam publi- oam, vel poenam temporalem eamque ordioariam vel ezor- dinariam vel ex offo. vel ad iostantiam partium coram ipso a^ vel procedi contigerit. In tantum ut licet crimen a laico cum clericum perpetratum eeeet, aut quaeBtio criminis inci- denter vel per modum ezceptionis, non actionia ad iudidum veniret tamen iurisdictlo temper&nda, non proroganda sit, sed salva moz praemisBa distinctione et declaratioae BubBequentis §.§. 6.ti coram hoc vel alio foro contra laicum agi et procedi debeat.' (U grofovskem arhivu u Tolminu). — Str. 173.
43). Na pritožbe in zahtevanja kapitula od 1. 1735 od- govori grof 1. 1740 sledeče (a izpisku): 1). N'addijakon je zahteval, da naj se pri veeh razsodbah in ukazih ali vedno rabita ali pa vedno izpuščata. (kakor bi se samo po sebi ra- zumelo) obe klauzuli „salva immunitate ecclesiastica. in ,sal-
,y Google
— 239 — vo iure CaesariB ac Imperii et saMe HesoiutionibuB CaeBareis etc". — Na to izreče in uterdi grof Bvoje mnenje, da je perva klauzula nepotrebna, paČ pa naj se vedno rabi druga, ker je oer.ar čedadBki cerkvi dal ali poterdii več privilegijev, ki bi znali prej ali slej nauskriž priti z deželnimi ali deržavnimi sakoD'. — 2). Naddijakon prosi, naj mu bode dovoljeno u prav- dah ninizli fori, ut sunt adulteria, fornicationefi et Binules', nalagati globo do 10 gold. u prid kake cerkve ali u kateri drugi pobožni nameu. — Orof miBli, da ae ne Bme nikoli kapi- tulu dopustiti nalagati globo, kakor tudi ne sme svetovni sod- nik nalagati duhovnih kaznij. Iz jednakega uzroka preklicala je bila vlada oznanilo aekovskega Škofa, ki je žugal z de- narno kaznijo duhovnom, „qui in bacanalibus saltua agerent". — 3). Ifaddijakon zahteva, naj bi se, kakor na dolenjem Au- atriJBkem, duhovne osebe, ki morajo izprašane biti kot priče u civilnih ali kriminalnih pravdah, (pa ne takih, za katere je smertna kazen odločena), izpraSevale pred duhovnimi oblastni- ki in bi tudi pred njimi prisegale. — O tem je bil grof že 11. aprila 1740 iziazil svoje mnenje, da je to soper obstoječe na- vade in deželne postave, ter da se to nikakor ne sme dovo- liti. — 4). Naddijakon terdi, da gCamae civiles pereonales Cle- ricorum" spadajo pred njegovo sodišče in o tem se je bilunel hud prepir že o priložnosti, ko je duhoven Kurinčič tožil kobaridskega vikarja. — Orof je temu nasprotoval in se skli- ceval na pravilnik od 1. 1700 ter na druge jednake slučaje, ko 60 svetne Bodoije odločevale slične pravde. Nadalje opom- ni grof, da, ker goriški pravilnik govori soper kapitul, zato hode ta, n^j ve^a klauzula „salve iure Ecclesiastico". A s tem kapitul le pokazuje, da je nepokoreo auBtrijskim zako- ntMu. Cedadski kanoniki obiavnujejo na skrivej osebne prav- de duhovnov pred svojo sodnijo in potem se s tem le hvalijo. Zato meni grof, da se jim mora prepovedati vsako sodstvo nad austrijsktmi deržavljani brez vednosti svetne oblasti. Zna- no je tudi, da ravno beneška republika, pod katero spada kapitul, ne postopa posebno prijazno z duhovniki, in da, ako se kaj pregreŠe, kaznuje jih ravno tako očitno in ostro, kakor neduliovnike. Zaradi tega pa ne bode nihče mi- sUl, da je republika zadobila večo oblast od papežev, nego cesar. Nadalje razlaga krtpitul po svoje papežke privilegije in jim podtika večo veljavo, nego so jim jo mogli papeži sa- mi dati z obzirom na obatoječe deželne in deržavne zakone. Če kapitul pravi, da je bil pravilnik od I. 1700 zato oglasen, da bi se poravnale razpertije med goriškim glavarjem in ta- moSnjim naddijakonom, ter da nema splošne veljave za vse
,y Google
— 240 — Goriiko; spozna se iz tega, da ho6e kapital zanikati, kar je Tsem jamo in znuio, ker 8e omenjeni pravilnik rabi od vseh BodnikoT na Oorifikem in tndi od tolminskih. — Iz Tsega pa je oSitno, da naddijakon Foriuniti mieli, ka sme VBem cesor- skim in vladinim zapovedim brez kaznt nasprotovati. ^Zato se ne čudim,' nadaljuje grof, y,i& moram jaz toliko preter- peti od kapitala, ker da bi uzderžal svoje nezakonite preten- zije in motil svetno pravo, terdi da se morajo tako jasno
Sovoreži odloki drugače razumevati, in ker se je celo pre- erznil tisti vladi, ki je odloke izdala, razlagati jih u smisla, katerega ne more nihče zdrave pameti a njUi najti."
U to točko svojega odgovora uplete grof tndi odgovor na kapitulova dollenja od 1. 1735, katerim je vlada verovala in zato grofa posvaiila. Takrat je tožil kapitul grofa, da za- braiyuje sklepanje cerkvenih računov; drugič „Capitaiinm re- oasasse generale mandatum (grofovo dovoljenje za vizitacije cerkvH), quod alias semper, facta debita requisitione, fuerit coDcessum*. Na to odgovori grof, da ima on pravico ta man- dat dovoljevati ali ne, ne da bi s tem žalil kapitalove pra- vico. — Tretjič se je bil kapitul pritožil, ker je bil grof Iva- nu Ivančiču prepovedal iti pred naddijakonovo sodnijo za- radi svoje zakonske pravde. Orof odgovori, da je Že iz nje- govih preJSnjih dokazov razvidno, da naddijakon nf imel pra- vice IvančiČa u takih pravdah kot pri£o citirati, nego da je to grofova pravica. Kapitul je tudi poprej vselej grofa za dovoljenje prosil, kadar je mislil koga pred svoj stol za pri£a pozvati. — Četertič pritoževal se je kapitul zlasti zaradi tega, ker ja bil grof občini Doblar prepovedal prrd naddijakonom „agere causam administrationis 88. eacramentorum". Na to odgovarja grof, da tu ni žlo samo za oskerbovanje sakramen- toT, nego za lastnika tega oskerbovanja (tore za duhovno o- sebo), in da mu pravilnik od 1. 1700 dopuSfa': gposeseoriam fltiam rei vel oausae Ecclesi&sticae cognosci debere a foro laioo". — Iz vsega je tore razvidno, da cesarski odlok od 1. 1735 na kapitalove pritožbe ne more biti odločiven, ker opi- ra svoje ukaze deloma na krive praemiBse, deloma ker je bil že preklican od poznejših reskriptov, Čeravno kapitul z^otavlja, da ne more po nikakem od svojih pravic odstopi- ti, ako bi tudi cesarski odloki drugače ukazovali, in da bi on teh odlokov ne mogel drugače izverSevati, nego ,petiurii la- be". Ta pristavek kaže, da hoče kapitul cesarskim ukazom nasprotovati. G-rof sicer priterdi, da je imel papež pravico, čedadskim kanonikom privilegije podeliti : „Yeram enim eat a Pontifice debere haeo et similia concedi, sed veram veris-
,y Google
_ 241 — emLamque est, necessario debere a terrae Principe in sno Dominio admitti, antequam possint exerceri ; et Tfirum ac ve- riBsimuni eat, ea exerceri non poeee, licet a Pontifice conceasa, si a terrae Principe non admittantur. !Non talem Pontifex Bupra Keges et Principes potestatem habet, nt eis invitis pos- sit aliqaam iurisdictionem ecclesiaaticam, quae non sit pure et stmpliciter spiritualis, sed vel in minimo temporolitatem eapiat, in eonun dominiis introdure". — Ctrof navede za ozgled, da ee Foramiti ni bal „labem periurii" takrat, ko je spoz- nal, da tožba nekega kamnoseka soper ienridskega župnika spada u področje goriškega glavarja (nEzcelsae Rapraesen- tantiae"). —
5). Cedadski kanoniki so prosili, naj se zapove tolmin- skemu gtofu, da ne bo smel nikakega ukaza izdajati duhov- nom, tudi Če bi mu vifii uradi kaj za nje poslali. — Na to od- govarja grof: „Cum enim Clerici multis rebus ac materiis se- cnlaribuB se inmiecent, in iis uod sunt simplidter Clerici, ne- qvifi qua tales considerandi, sed sunt revera partes ac mem- bra Beipublicae, ac propterea <juoad rem vel materiam prae- cise foro laico subiecti. — Igitur instanter supplico declarari, me posse relaxare mandata praeceptiva vel inbibitiva etiam olencis in iis, quae puram secularem materiam concemunt, prout sunt veuationes, piscationes et similia; atque insuper ad poenas eosdem, si quando iucurraut, perBolvendaa, seque- strationis vel ezecutionis mediia contra eorum bona vel redi- tus cogere". Kaj se tudi ne priterdi naddijakonovemu sah- tevanjn, da bi u teh slučajih grof moral za jednake ukaze moledvati u naddijakonovej pisarnici. Eo bi se to kapitulu dovolilo, bil bi grof lišen vsega sodstva. — Kar se pa tiie po- slov „mizti fori", kakor je oakerbovanje cerkvenega premo- ženja, ali n^ grofu pristiije pravica odvetništva, ali naj se mu dovoli, da sme tudi vikarjem in duhovnikom ukaze po- šiljati, izpolmevaje viSa povelja, Če tudi bi bili ti kazenskega zapopadka. K.er je znano, da se morajo cerkveni računi skle- pati u nauzočnoati grofa ali njegovega pooblaščenca, ne bi bi- lo to n bodočnosti mogoče, ako bi grof ne smel vikaijem ukfuati, da mu naznanijo dan, katerega so za pregledovanje določili. Tore se mora grofu dopustiti, da poSilja duhovnom ukaze, tudi Če so kazenski, u poslih oskerbovanja cerkvenega premoženja, in sicer ne le, kadar se mu bode to od zgore naročilo, nego vselej „quando per similia mandata facilior de- mandatarum renun exeoutio obtineatur." To je tim bolj po- trebno, ker atantam aliquando et in aliquibus olencis petu- lentiam inveniri, ut non solum in Spiritualibus, in qmbu8 a
,y Google
— 242 —
iudice ecolesiastico animadTerti debeant. sed etiam in tempo- ralibua contra quietem et bonum publicum deUDqi]aiit, unde necesaarium sit a potestate ]atca (cui profecto competit, quia de temporalibufi agitur, et non fit ezecutio ia personam), eos poena pecuniaria, vel etiam per demaodatam a patria elon- gationem coCrceri." — 6). Terdil je kapital, da ae njegova ako- ro Škofovska oblast uničuje, ako ne more naddijakoii ukazo- vati, novih cerkvenih poslopij zidati in drugih potrebnih rečij za božjo aluiSbo napnivljati, brez poprejšnjega dovo^enja grofove- ga. liaddijakon meni, da zadostuje, &e se grofu le toliko nar znani, da bode on izverievanje poslopij pospeševal. — Na to odgovori grof najpoprej, da je ona nrekelbi (guaai) Škofovska oblast kapitulova" prazna is nečimerna. Potem meni, da bo- de on ali njegov namestnik vedno toliko unet za božjo služ- bo, da dovoli zidanje, kadar bode zares potrebno ah kadar ae bode moralo kaj pomanjkljivega popraviti. Co ae bode pa hotelo kaj nepotrebnega, le zaradi zložnosti zidati, tediy naj se ga vselej za dovoljenje prosi, da bode on razaodil, ali je novost primerna in, ali ne bode pri tem preveč terpelo cer- kveno premoženje, ter mord« prouzrokovalo preveč bremeo za uboge podložne, ki so že tako z davki in robotami preo- bloženi. — 7) Kapitul je zahteval, naj bi ne smel grof mesto aebe podUjati avojega oskerbnika k cerkvenim računom, nego k večemu le aodnika; ali da se temu ne daje več navadnega plačila, kakor do sedaj; dalje naj se odpravi kosilo, katero so vikarji dajali cerkvenim ključarjem ; slednjič naj bi se sme- li tudi vikarji mesto naddijakona podpisovati pod cerkvene račune. — Na to odgovori grof, da je povsodi navada, da sme oskerbnik svojega gospodarja nadomestovati ; da je mislil ko- silo ključarjem že aam odpraviti, ali da se je prepričal, da je boljše, če ostane stara navada; da dobivajo oskerbniki pla- čilo, je tudi pravično, ker takrat i kurati prijemajo jednako od- škodnino; kar se pa podpisa vikarjev tiče, smatr^ ae ni po- prej nikoli kot zadostujoč zato naj se tudi aedaj ta novota- rija ne upeljuje. — 8). Terdil je kapitul, da ne ve katen bi bil oni „caaua precisae neccasitatis, quem possit Capitaneua escogitare praecipiendorum computorum", Cene ta, da bi nad- dijakona izključil od pregledovanja ničunov. — Proti temu pa se grof odločno zavaruje. Potem prosi, naj mu poterdijo, da ne bode „nuUum amplius generale maodatum pro visitationis tempore" dovoljevati dolžan, ker so ti »mandati' Če le nekaj časa sem upeljani, in ker so ae tudi med tem čaaom že opu- ščali, ter neso strogo potrebni za izverševanje cerkvenega sod- stva. Nadalje prosi grof, naj vlada tako naredi, da bode mo-
,y Google
— 243 — Tftl naddijakon vselej, kadar bode hotel svetne ljudi ali kot jHi^, ali Icot krivce pred svojo sodnijo klicati, to grofu aa- snaniti, da jih oa pred uaddijftkona -pokliče, kakor je bilo to tudi poprej aavadao. N^asproti pa naj ne bode teeba grofu naddijalcona za dovoljenje prositi, kadar bode hotel on kate- rega duhovnika za pričo pozvati pred svojo sodnijo u civilnih ali kriminalnih pravdah, ki ne zahtevajo smertne kazni. Sled- njih prosi le grof, naj blagovole vifie oblasti naddijakonu zaukazoti, da ne sme preskakovati pravnih mej in ne motiti svetnega sodstva. Med tem pa. naj mu naznanijo, kako naj se obnaša ta Čas, dokler bode pravda tekla med njim in nad- dijakonom. — Ta mojstersks spomeniou je podpisana u Tolmi- nu 10. junija 1740. Njen koncept se nahaja u grofovskem arhivu. — Str. 175.
44). Pri vizitadji u spodnji Idriji 1. julija 1767 od- govori Župnik Joanes BoratelH (inštaliran 1. 1736) na prafianje, ali se nahajajo u njegovi fari pohujfiljive osebe, ta- kole : „Antequam venerim huc tamquam Parochue, fuerunt uno auno inventae quinque praegnantes ex illicito concubitu ; cum autem pervenerim huc, paravi pro eiuemodi detinquenti- bus varia poeaaria instrumenta, utpote Crucem, Cypum et Ossuarium. et a duodecim annis nonnisi una fiiit comperta ez delicto puhlice praegnans. Soleo quoque ligare ad crucem, vel c^pum, nec non in ossuarium indudere etiam illoe, qui contra parentum reverentiam pecoant, aut contra Eccleenae praeoepta. Eiusmodi poena«, ut ezperientia me docuit, ut pluvimum arceut a Sceleribus." (Naddijakonski arhiv u Tol- minu). — 8tr. 177.
45). Jedno mesto Maronove pridige od 15. aagusta 1762 glasi se takole : „ Ja, she eni so apot dellali, enu so mermrali Zhee-me, kier Bem pieeu, de hishni Gospodar) enu G-oapodine imajo Skerb imeti zhes soje sine enu hzhere, enu soje posle, de niemajo si tovarshije dershati, enii Sgovor imeti, de en Sam S' eno Samo niema na Skriunih krajah mamiati, de to umozhvanie, zukanie sa roke enu druge nespodobne rezhi Se imajo odpustiti, de Shenske Pcraone 8e imajo bulie Spo- dobno guantati, hori do Grla sanankati. Te, so eni rekli, de use so nanuzne besede, de tega nie trieba ondi govoriti, kier
se sicer brumno, pošteno, enu nadushno shiveje Ali
vi moij lubesnivi, vi na Samerkate, kochu vas Samize Sa aorza storjo, one vass Sopertimi ozheai buiie kocher S' vinam upianio, de Sami naveste, kai delate!" (Naddijakonski arhiv u Tolminu). — Str. 178.
46). „E(oB Bertrandus etc. dono dedimus in perpetunm
,y Google
_ 244 — fidelisBunae nortrse Magdalenae deoimam de Snuut etc. Prae- dicti Yicim obligati sunt tenere Misaaa et elemorinaB post mortem praedict^ Magdalen^. Ytiiii die XV (P) menais fr. (?) CXII. (IzTirnik hranijo potomci Ifagdalena u Smaatih). — Str. 181
47). Omiko in živenje tolminske duhovilčiDe opisuje grof 11 BToji spomenici od leta 17-^8 takole; „Si 6 introdotta da qiutlcli' anno tnqaa eotto gl' auspicj del duoto Spiritnal G-o- verno ^uasi geaeralmente nel Clero di onesto CapitaDato per infalibile gnest' empia maseima, ohe 11 Sacerdoti non devona rendersi venerabili ool viver santamente, ma cke devon essere venerati perche sodo Sacerdoti, bencke non viran da tati; e essi cercano adeaao il ben spirituale deli' aoime šolo quaDdo arreca seco il ben temporale delle loro boree etc. — Li pieva- ni d' adesBO sono piu atteatj al proprio ben temporale, ch' al spirituale deli' anime, di eni per alb-o si Tantano, e non to- gtiono amminietrar li Sacramenti, se prima non sono sicoari del loro guadagno etc". (Tolminski arhiv). — Str. 181.
48). „NicolauB Tacco presbjter ocoasiooe offensionia impie perpetratae in TJrsnlam Leban cnm cultro rasorio snb foc!e et capite manuque, et in procesen pro aggreasione et attentatis oontra Dominum Joanaem Danielem Loca- tellnm in puhlica platea antedicti oppidi cam duplidbus flcloppis cheruhina (karabinar) et pištola sermone vemacolo deDominatis". (Kapitalski arhiv u Čedadu). — Str. 182.
49). Janez Friderik Matko (Madcho) toži leta 1738 nekatera volčanaka dekleta, da ga obreknjejo, ter raznaSajo novico, da se on na prepovedan natSin peča z nekim dekletom. To dekle bilo je u njegovi službi, in naddijakon mu je bil zapovedal odpustiti ga. Ali Matko se nI za to zme- nil in naddijakon je k temu molčal. Eo je pa 9. an- gusta toča vse potolkla, zadeli so VolČani hudo mermrati so- per svojega žapnika, Češ da zarad svoje 'kuharice ol hotel u cerkev iti, da bi nevihto z molitvijo in blagoslovom od- gnal, kakor drugi župniki delajo. Zato so hoteli Tol£a- ni Mfttka iz fare izgnati. AJi k sreči so nekateri pametnej- ši ljudstvo pomirili, da se neso dogodili neredi, toda med Vol- čani je ie dolgo hudo vrelo. 15. augusta obeme *se grof do vlade, naj mu naznani, kako ima ta nemir potolažiti in po- hi^jSanje kolikor mogoče popraviti, ker odkar vlada na Tol- minskem novi naddijakon Foramiti, so grofii roke zavezane. (Koncept u grofovskem arhivu u Tolminu). — Str. 182.
50). U časniku kmetijskega društva „Notide della im- perial regia societa agmria d^le unite oootee di Oorizia e
,y Google
— 245 —
Gradišča" opisaje Muinik u 55 SteTilkah Davadne boleani, njih nzroke in nasledke tet naznanja točno sredstva, katera «e imajo proti ojim rabiti. I2 tega se vidi, da je bil MuŽnik mnogo j^oTomejii, nego so navadno zdravniki. — U knjigi „Clima Goritieose" piSe na 16. stiani sledeče: »Venti prae- terea dividuntur in regulares, irregulares et (periodicos. lili bona tempeatate secundum certum ordinem procedant, nuus- c|ne alteri rite saocedit, quorum duo sunt generales, alter ia sona torrida ab ortu in occasam, et aJter in zonis tempera- tis oontraria ratione sen via, ab ocoasu in ortum indeainanter refluit, nisi ab irregularibus impeditur, qui sine ordine et ir- regulariter fiuat, hinc vagi et liberi etiam vooantur." Iz tega ■e vidi, da so že pred Do vejem poznali zakon o pubanju vetrov. — Str. 183.
51). O tolminskem grofa, ^katerega so nSi snedle", pri- poveduje se med ljudstvom sledeSe : Enkrat povabi Poljubinj- ce na veliko gostjo. Prigovaijal jim je zlasti, naj prii^o pi- jejo. Eo jib na ta način npijani, obečajo mu dati vse, kar bi od i^ih zahteval. Sedaj jim reče grof, naj mu odstopijo kra- sne travnike ^Bobrave" med Poljubinjem in svetoluc^sko ce- sto. Pijani kmeti mu privolijo. Jeden pa ni hotel o tem m& slišati in rajSe plača grofu kosilo. Zato je ta obderžal svoj del travnika, ostalo pa je bilo poslej grofovsko. — Ta grozo- vitni grof vergel je baje vsakega, kedor se je le kaj miileffa pregrešil, u globoko jamo, ki je segala nauzdol bajč do polovice hriba (sedaj se vidi le u jednem stolpu jama skoa prederti obok u spodnji prostor) in je imela u dnu železno mre- žo verbu vode, ki se je ntodej nabirala. Na tej mreži zdi- hovali ao ubogi jetniki. Od zgorej dol spuščalo se jim je vsaki dan po malo kruha in vode, dokler neso revno pogi- nili. To se je pa navadno ob kratkem zgodilo, ker nihče n( mogel dolgo prenašati smradu a jami trobnečih trupel. Umer- lih nI namreč nihče pokopaval, nego segniti so morali na mestu, in njih ostanki počepali ao malo po malem skozi mrežo u spodej stoječo vodo.
Najbolj znana pa je pripoved o njegovi nenatomi amei- ti. Nekdaj prisili namreč veuko Ijudij k zelo težkemu delu na po^u. Ljudje so nevoljni delali in želeli vsako zlo svo- jemu dačitelju. Orof pošlje svojega oskerbnika na polje gle- dat, kaj ljudje delajo. Yomivši se poroči oekerbnik: ^Grof, kolnejo vasi". Na to grof vesel odgovori: , Dokler me kol- nejo, je že dobro!" — 6rof pošlje drugič svojega oskerbnika na polje in ta se verne z jodnakim odgovorom, kakor pervi krat. Tudi sedaj se grof zveseli tega poročila. Ali tre^i krat
,y Google
— 246 — priuese oskerbnik porodilo, da kmetje molijo in Boga prosijo, nnj bi jih rešil tako okrutnega gospodarja. „Zdaj pa je alaba za me!", odgovori grof, in u istem trenutku zapnejo mu lezti ufti iz celega života^ Služabniki so prihiteli in začeli gro& čistiti. Neprenehoma so ga preob1a£eTali, in ko ni vse to nič pomagalo, devali so ga spat u stekleno posteljo, da bi odstra- nili ta Bitni merčes. Ali vse to nf niČ zdalo in grof je moral na zadnje revno poginiti. Ljudstvo pa je u tem spoznalo bož- jo kazen za grofovo okrutnost.
Pa tudi laljivih pripovedij ima nafie ljudstvo o tolmin- skih groSh. Pripoveduje se zlasti o jednem, ki ee je povsodi hvalil kot oenstraSen lovec, ki se tudi medveda ne boji. Ali ko so nekdaj na lovu naleteli na medveda, zbal se je grof, splezal na bližnje drevo in od velikega strahu pripetilo se mu jfl nekaj zelo neuSečnega. Kmet, ki je grofa spremljal, mo- ral mu je posoditi svoje irhaste hlače. To so pa Iju^e opa- zili in so se potem dolgo grofu smijali. — Str. 201.
52). Za dokaz, koliki bo bili dohodki, katere je užival grof od svojih podložnih, naj sledi ta sledeči izkaz od let 1825, 1831 in 1837.
,y Google
1
■a
E
1
1825
1831
1887
1
i
1
i
i
■d
%
i
Polica
BeziUs
ŠenTidska gora
Praprot-BeMo
PeiiDO
PonikTO
Slap
Idrija pri Bazi
23
8 19
8
17
12 22 21
t9
19 18 131/2
43
93
151
202
111
205
176
67
19
19
53,
Si 12"!
43
202 111 206 178
19
30
67 22 33
2
3 3
Skupaj
6114
555li
Str. 202.
53). Da 86 bode mogla primerjati desetioa s grofovskim davkom, zato postavimo tu Se pregled, koliko je plačevala vsaka vas desetine u denarjili na početkn naSega stole^a.
Kobarid
1110 Ur
Bramica (P Bukovo f) 240
lir
Predenice kobaridake
5 .
Lahama
3
Boijana in Selioe
15 ,
Beoioa
60
Ladri
330 ,
Onibek
300
Libaioje-Siniuti
180 ,
Zapoie
Zakriž
120
VorBBO
360 ,
360
Selioe
120 ,
Trobenče
240
Eamno
MO ,
Gorje
300
SeliHe
120 ,
PoSo
420
Volaije
270 .
Poljano
60
Oabrye
1(P)
Labinje
480
polj.
128 ,
Podavia (F)
300
Žabie
800 .
PodavSa (P)
98
Poljnbiaj
930 ,
Novaki
245
Prapetno
240 ,
fieplež
300
Iljubinj
420 ,
Planina
240
Podmelici
196 .
Cerkno
371
16b'.
Loje
Sela gorenja
14 s.
Cerkno
180
lir
180 lir
Ravne dolenje
180
Bravnica
30 ,
Ravne gorenje
345
14^
Eneia
300 .
ŽeBn
14
lic
Tamline
340 .
Hlaka
240
Grahovo
180 .
Lazice
360
Eoritnioa
300 ,
Plnina
360
Otnlai
360 lir
Stopec
210 lil
Jazbine
330 16 s.
Modrej
810 ,
ix^?'
127 4 .
Lom
171 10 s.
686 16 ,
Eosmerica
120 lir
Polica
90 lip
Pod.eU(Selladi«)t.)390 ,
Daber
180 ,
Log dolenji
Doblar
172 ,
Zakrii
300 ,
172 ,
BezižSe Lapanjia de
248 10».
ČSginj
450 ,
BeziHe PirihoT del
142 4 ,
Parii (P)
61
Polje
480 lir
Rut nemgki
20
Praprot
480 ,
Predenice u Ruto
46 17 a.
Feeiae
292
TolJe
890 lil
Fonikre
778 .
60 ,
Eamnioa
46 .
Laz ponikrenski
Skupno (po
Logenko
300
računu kapi-
Ro«e
240 ,
tulovegft pi-
SUp
240 ,
aaija): . 22.428 lir in 14 ■.
Idrija pri BatSi
346 ,
Koliko so bolfike vasi dajale desetiDe čedadskemu ka- pitulu, o tem se u njegoveia arhivu ne nahajajo podrobni iz- kazi. — atr. 202.
54). Ker je zelo razno primešati dohodke naSe deželice iz poprejSojih Šasov ek sedanjimi, da ae razvidi, kako je u gmotnem obziru napredovala, zato postavimo tu aim nekoliko natanjčnej^ib dat o fitevi^enja 1. 1857.
Opombe in reference
[uredi]- ↑ Po tem takem bilo bi to ime čisto slovensko.
- ↑ Slovenski zgodovinar in starinar Terstenjak ima tudi to ime za slovensko in ga izvaja od soč, sok, suč, suk = svetlo, jasno, blesteče.
- ↑ (goriški in dunajski)
- ↑ Bizzaro, u Mittheilungen der Centralcommission für Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale. 1879, str. CLXVIII in 1880, str. IX.–X., ter str. CLV.
- ↑ Glej „Sočo“ 1880, list 38, dopis od Sv. Lucije.
- ↑ Glej Novice l. 1864, str. 58.
- ↑ Dimitz, Geschichte Krains I. pg. 67.
- ↑ Kocjančič, Odgovori na pitanja društva za jugosl. povjest, ponatisnjeni u Bčeli l. 1853.
- ↑ Dümmler, Südoestliche Marken, Archiv für Kunde oesterreichischer Geschichtsquellen, Bd. X. pag. 22.—
- ↑ Primeri: Czörnig, Görz-Gradisca, I. pg. 134.
- ↑ Novice 1864, list 3. (sp. P. Ladislav).
- ↑ Terstenjak, Matičin letopis 1871, str. 19.
- ↑ Formentini, Beiträge zur Geschichte von Görz, 1856 pg. 4.
- ↑ Ves ta sestavek je posnet po spisu „Razmere med Slovenci in Langobardi“, podlistek „Soče“ l. 1875.—
- ↑ Dümmler, o. c. pg. 17.
- ↑ Ankershofen, Geschichte Kärntens II. Regesten IV. Periode, pg. 9.—
- ↑ Tudi bosanski kraljevski grad imenoval se je Kozel. Njegove razvaline se vidijo še zdaj na Zec planini blizu Fojnice (Hvojnice).
- ↑ Jedino prava pisava je Tolmin, kakor kaže italijansko in nemško ime Tolmino, Tolmein. Sicer se pa to ime u starih listinah zelo različno bere: Tuimine, Tulminum, Tolminum, Tulmein, Dullmein, Tollmein itd. Kakor „Novice“ razlagajo je korenika tega imena ista kot u besedi „tolmač“ (?). Temu podobno je Tolmezzo (nemški Schönfeld) u Karniji, in tudi to mesto ima jednako lego, kot Tolmin. Mogoče, da imamo u teh imenih iskati ostanek karnskega nazivlja. U Albaniji se nahaja več slično glasečih se krajevnih imen.
- ↑ Primeri: Czörnig, Görz-Gradisca I. pg. 447.
- ↑ Bianchi, Documenta historiae Forojulensis saeculi XIII. u „Archiv für Kunde oest. Geschichtsquellen“ Bd. XXIV.
- ↑ Bianchi, Diplomata inedita u Manzanovih analih.
- ↑ Zahn, Urkundenbuch von Steiermark, Bd. II. pg. 263.
- ↑ Archiv für Kärnten. Gesch. u. Topographie 1866 pg. 136.
- ↑ Eichhorn, Beiträge zur Geschichte Kärntens II. Bd. pg. 247.
- ↑ Beiträge zur steiermärk. Gesch. Bd. IX. pg. 109.
- ↑ Diplomata inedita del Bianchi, indi Perona, Manzano Annali V. 315.
- ↑ F. J. Kafól, u Slovenskih večernicah l. 1863: „Cerkev sv. Mohora in Fortunata na tolminskih Pečinah“.
- ↑ U Tolminu je bila fara že pred letom 1297, kakor se vidi iz ohranjene listine. (Glej „Dostavke“ št. 6).
- ↑ Bianchi, Documenta hist. Forojul., Archiv f. oest. Gesch. 1861, Bd. XXVI.
- ↑ Rubeis, Monumenta Eccl. Aquilejensis, pg. 636.
- ↑ Zahn, Urkundenbuch von Steiermark l. 1326.
- ↑ Bianchi, Sul preteso soggiorno di Dante a Tolmino.
- ↑ Bianchi, Documenta historiae Forojulensis saeculi XIII.