To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Na trgu tam v Celovcu
Kamniten mož stoji,
Klobuk drži svoj v roci,
Pred njim bedanj leži.
Kaj pa ta mož pomeni?
Se prašajo ljudje; —
V povesti izročeni
Se to-le nam pove:
V Celovcu bil menih je,
Pobožen mož in svet,
Za Božjo čast in slavo,
Za rod slovenski vnet.
Ta gre na trg po ribe;
Nek ribič tam je stal,
Menihu se odkrije, —
Bi rad bil kaj prodal.
Menih slovensko praša,
Po čem da ribe dá,
Pa ribiča s tem zdraži,
Ki samo nemško zna.
„Povejte to po nemško,“
Srditi ribič dé,
„Proklet slovenski jezik!
Ta v glavo mi ne gre.“
Menih ga je posvaril,
Podučil ga takó:
„Ne kolnite, prijatelj,
To v srečo vam ne bo.
Namesto te kletvine
Bi jaz ta svet vam dal:
Slovensko se učite,
Ne bode vam nič žal!“
Nad to besedo ribič
Se je še bolj razgrel,
In vnovič je meniha
Preklinjati začel:
„Naj tebe vrag odnese,
Slovence vse s tebó,
Saj v petdesetih letih.
Nobenga več ne bo!“
Menih ga zdaj pogleda
In to mu govori:
„Nesrečni ribič, vedi,
Kaj mož ti star velí:
Le Bog osodo vodi,
Le On prihodnjost zna;
Kar revni človek blodi,
Pa malo le velja.
Za tvojo kletev kazni
Pa več ne ubežiš, Ostal boš na tej skali, Na kterej zdaj stojiš; Boš v kamen se spremenil In tu na trgu stal, Dokler bo kak Slovenec Še todi stanoval!“
Besede te izreče,
Glej, čudo se godi:
Predrzni ribič z bednjem
Se v kamen spremeni!
Let petdeset preteče,
Preteče tri sto let,
Pa čas še priti neče,
Ko ribič bo otét.
Le Bog osodo vodi,
Le On prihodnjost zna;
Kar revni človek blodi,
Pa malo le velja.
Zato še zdaj v Celovcu
Kamniti mož stoji,
Klobuk drži svoj v roci,
Pred njim bedanj leži.
