Na posipu karlovškega grada

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Na posipu karlovškega grada.
A. J. Cernič
Izdano: Slovenski narod, 1877, letnik 10, številka 251
Viri: dLib 251
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Pred več stoletji krasilo je slovensko zemljo veliko več gradov nego zdaj. Skoraj na vsakem prijaznem holmcu, na strmej pečini, ali v lihem gaji, bodisi romantične gorenjsko, vinonosne dolenjske, ali z naravnimi tudi in lepotami bogato obdarjene notranjske struni kipel je gradič v zračne višine. Toda veliko veliko tistih gradov loži sedaj v prahu in razvalinah; komaj se morebiti še pozna njih stališče, vendar nam domači kmetic zmirom kaj pove od plemenitašev, ki so bivali tukaj in grozi se, ako so kruto postopali ter zatirali okoličane, kateri so bili njih lastnina, hvaležno pa vzdahne in pomračeno čelo se mu razvedri, ker vidi, da prešli so tisti za oratarja tako trdi časi. Razrušeni so bili ti gradovi deloma v krvavih bojih z ljutimi Turki, ki so tako pogostoma napadali našo domovino, deloma so pa počasi sami razpadli, ker graščaki so bili potem, ko jo vladarjev ukaz omejil plemenitašev prevelike pravice in kmeta bolj v varstvo vzel, pod nič prišli. Opustiti so morali misel, da vse, kar pridela kmet, je prav za prav njih; nij ga bilo sedaj več, ki bi jim bil zastonj delal, oni se pa pasli; nij ga bilo, da bi jim bil brezplačno popravljal njih gradove, in spravili so se tako črez nje elementi ter je pokončali. Za vse pride gotovo enkrat plačilni dan. Črtico enega takih še pred razsutih gradov podajati hočem tudi jaz.

Prijatelj! preseli se v duhu z menoj vred v preprijazno dolino cerkniško in spremi me na obale jezerske. Pot do tja je kratek, mehek, ker gre mej senožeti, in je z raznobojnimi cveticami olepšan, Poglej tam v znožji jezerskem proti zapadu sivo, visoko, strmo pečino; od treh stranij se zaganja jezero vanjo, le zadaj na jugu jo veže sedlo z lesovitim, kedaj zelo temnim, a zdaj uže nekoliko bolj redkim Javornikom. Pa pojdiva gori, saj steza nij tako dolga, — le sem in tja so ti bode na kamenji zvrnila noga, ako no paziš, — in oglejva si kraj. Zares prekrasen razgled! Nad nama široko jasno nebo, takoj pred nama, v dolini proti severu šume jezerski valovi, naprej se razprostira cvetličnata ravan z več seli in s trgom Cerknico, obrobljena z golo Slivnico in z drugimi manjšimi na severu ležečimi hribi; na levej je žrelo male in velike Karlovice in gozd, na desnej pa glavni del jezera in naprej ravnina z njivami, senožeti, vasmi, vrtovi in pašniki. Tukaj na kaj prijaznem kraji, — kaj ne? stal je lepi grad mogočnih in bogatih vitezov karlovških. Neznano je, kakov je bil njih začetek, odkod so bili prišli v te tistikrat še divje in z lesom gosto poraščene kraje; a njih slava, pa s svojo veliko industrijo mora naravnost zahtevati, da se ne puste inozemski pridelki kar tako brez cola uvaževati, kar bi končno uničilo vso našo domačo industrijo.

Tedaj je veliko nasprotje med Avstrijo in Ogersko, pa ne samo v tem, ampak tudi v vseh druzih vprašanjih, ki se imajo še pred koncem tega leta rešiti.

Zmešnjava je velika in nij videti, kako se bo dala razmotati. Naši in ogerski ministri imajo v Pešti vsak dan skupna posvetovanja pod predsedstvom cesarja samega. ObIjubovali so cesarju o svojem času in se zavezali, Auersperg Lasser tu, Tisza tam, da bodo spravo ali nagodbo dognali, ako se jim prosta roka pusti pri volitvah za parlamente. Večino imajo ti možje tu in tam. Zato sme cesar zahtevati, naj zdaj rešijo svoje besede. Ako se jim ne posreči, potem pač morajo odstopiti naši Auersperg-Lasserji in Tisza, z njimi vred pa tudi Andrassy. In da bi se to skoraj zgodilo, in bi boljši možje na krmilo prišli, to mora želeti vsak avstrijski patrijot.