Narodni izrazi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Narodni izrazi. Nabral F. F. Lužar.
Fortunat Lužar
Spisano: Zbornik Matice slovenske 1900, 26–53
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Osnoval sem zbirko po načinu drugih nabiravcev. Načelno nisem ničesar sprejel, kar sem že našel pri drugih nabirateljih. Vsak nabiratelj je seveda nabral največ iz svojega okraja; vsak okraj pa ima svoje posebnosti, ali kakor pravijo »vsaka vas ima svoj glas«. Vemo pa, da še ni vse pobrano in prav določeno. Imel sem že pred izdajanjem Pleteršnikovega slovarja zbirko manj navadnih izrazov. Ko je prišel slovar na svetlo, sem opustil nabiranje, češ, sedaj imam vse s slovarjem. Toda pri vsakem na novo izišlem sešitku mi je ostalo nekaj nenatisnjenih besed. Lotil sem se po dovršenem izdavanju slovarja iznova nabiranja. V večje pojasnilo krajevne govorice sem tudi dostavljal nekaj drugod znanih posebnosti glede izreke; pri vsakem izrazu je kraj dodan. Priprosti seljaki se sicer ne drže vselej železne doslednosti v vsaki malenkosti, in izpraševavec večkrat dobi odgovor »To je vse jedno«, kakor navaja Navratil v Ljub. Zvonu 1. 1888. str. 680. Zato je pa dobro, da nabiratelj dalj časa tajno opazuje in posluša narodovo govorico iz raznih ust.

Včasih sem tudi opozoril na nedostatke Pleteršnikovega slovarja, pa ne, da se s tem zmanjšujejo zasluge tega dela, ampak da vidimo, da je vsako delo popolnjevanja potrebno. Opozarjati moramo na razne hibe besednjaka, da dobi narod kedaj popolnejši zbornik vsega slovenskega jezičnega blaga.

Naglasnice in diakritična znamenja sem rabil, kakor so bila v dosedanjih zbirkah navadna.

Kratice so umevne:

  • D. i. Sv. = Dom in Svet.
  • Dobr. = Dobráva pri Kropi (Radovljiški okraj),
  • izg. = izgovarjajo.
  • Izl. = Št. Jurij (Podšentjúr) pri Izlakah pri Zagorju ob Savi.
  • Let. = Letopis Matice Slovenske.
  • Lj. Zv. = Ljubljanski Zvon.
  • Plet. = Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
  • Št. Got. = Št. Gothard pri Trojanah.
  • Št. Lamb. = Št. Lambert pri Zagorju ob Savi (Litijski okraj),

dve uri od Izlak.

  • Izlake in Št. Gothard sta le 1 uro vsaksebi, vendar sem v

nekaterih rečeh opazil razlike. Izlake (363 m) imajo zvezo z Zagorjem pri premogovniku in z Dolenjskim ter spadajo v Litijski okraj. Št. Gothard (629 m) pa ima zvezo z Brdskim in Kamniškim okrajem na Gorenjskem ter z Vranskim na Štajerskem.

1. Besede.[uredi]

ábraščica, 
e, (izg. ábrašca) f. die Stabwurz, artemisia abrotanum. Dobr. V Izl. pravijo ábrat, m.
adèn, 
num. eden, unus. Dobr. Po Dolenjskem naglašajo áden, éden.
ajdovec, 
vca, m. med, katerega nabero čebele na ajdi. Izl.
bába,
e, f. babica, samica ptičev. Dobr. Selca pri Škofji Loki.
babica, 
e, f. pokončen steber vrtne ograje. Izl. Podobno

navaja Plet. za baba po Zalokarju.

bájkati,
am. v. impf, herumjagen, einhertreiben, pojati: nikar

ne bajkaj živine v^pšenico. I z b á j k a t i , am, v. pf. izpoditi ven, izhajkati koga iz postelje, iz hiše, žival iz luknje. hI.

básati,
básam, bašem, v. impf, seliti, siedeln; básati se, prebásati se, sich siedeln; básenga, die Siedelung (== selinga v Let. 1895, 39). Dobr. Prim. dr. K. Štrekljevo razlago v Let. 1896, 140 v pomenu nakladati (Schmeller-Fromm. I. 765.) Plet. ima prebásati, überpacken.
bávee 
in dem. b a v č e k ali b a v c e k , m. 1. rastlinski izrastek

rožne šiškarice St. Got. Tem izrastkom pravijo v Izl. z a s p a n o j a b o l k o , ker jih rabijo za kajenje takih otrok, ki ne morejo spati. 2. cvetna glavica raznih rastlin, posebno rešetark (di'psacus), osatov (carduus) in drugih socvetek. St. Got.

belica,
e, (izg. belca) f. Orakelblume, Chrysanthemum leucánthemum.

Izl.

beliti,
belim, = beliti 5. pri Plet.: kostanj ali krompir b.,

Kastanien schálen. Izl. V rabi je tudi o b e l i t i z istim pomenom. Prim. obelina, obelinje, oblicina pri Plet.: v Izl. pravijo ob e 1 f č i n a.

berač,
a, m. neka loterijska igra: berača staviti, b. zadeti.

Stavijo 8 ali 10 številk vkup v eni vrsti, in vsaj 2 ali 3 številke morajo priti. Ljubljana. Nemci pravijo Bátelspiel, Betteltemo.

besedieiti se,
im se, v. imf. besedovati se, einen Wortstreit

haben: dolgo uro se je besedičil z gospodom. St. Larnb.

bezēlj,
a, (izg. tudi bzelj, bizelj) m. mezelj, mozolj. Dobr. Prim. bezgavka bzikati (spritzen).
bezljáe,
a, m. vol, ki rad bezlja in skače. hI.

bTgla, e, f. trščica, ki se od večje trske odkroji. Izl. Se manjša je potem znana biglica, Holzsplitterchen, Zündhölzchen. Besedo bigla (katere PLet nima) in nje razlago najdeš po D. Trstenjaku v Let. 1874, II. 52.

binkoštnica,
e, f. šmarnica, convallaria majalis. Izl. Krašinja

(Kamniški okraj),

bira,
e, f. poljski pridelki (odnosno korenje, repa in krompir)

za živalsko hrano. Nekaj bire zakopljejo črez zimo v zemljo. Dokler imajo bire dosti, prašičev ne pokoljejo. Izl. Duhovnikovo biro pa imenujejo ,kolektüra'.

birmovec,
vca, m. kupčijski opravnik, agent. Izl. Podlaga je

firma, naslov trgovine,

bizeljšeina,
e, f. vino z Bizeljskega pri Brežicah,
blagonik,
a, (tudi b l a g o v nik) m. neki dobrotljiv gorski

duh, podzemnik, Bergmánnchen. On ima v oblasti vse podzemeljsko blago, vse rudnike, zato ima tako ime. Premogokopom se večkrat prikaže v premogovniku, nekatere celo nadomestuje pri delu. Povedati vedo še več takih reči o njem. Izl.

bogānica,
e, f. vivnik ali butara za cvetno nedeljo. Dobr. ,Jalova boganica' (Dobr.) — prazna oljka brez olepšav (jabolk, pomaranč). Izgovarjajo bogánca, v Kropi pa bogavnca in bgavnca. V Let. 1887, 160 naglaša Navratil, da imenujejo po Gor. te presnece »gbanice, gibanice«. Okrog Dobr. jaz nisem tako slišal. Plet. ima beganica in gubánica. Prim. dr. Štrekljevo razlago bgánca v Lj. Zv. 1889, 98.
bögeati,
am, v. impf, otročja zahvala. Otrok BogaJBogca)

zahvali po jedi, da z rokama vkup tleskne. Št. Lamb.

bolšnik,
a, m. samec bolhe. Št. Got.
bömbati,
am, v. impf, zvoniti, láuten. Št. Lamb. Besedo

rabijo v otročjem govoru, in je onomatopoetičnega postanka.

brana,
e, f. 1. brani (Egge) podobno stojalo za zvonove v

" zvoniku. Izl 2. oni gornji oddelek ali prostor v kozolcu (izg. közuc, Getreideharfe), kamor devljejo suho seno. Dva ali trije močni tramovi, na katere pridejo tla ali deske branine, se zovejo b r a n i š č n i c e . Na dve stranski braniščnici pride proti strehi oziroma proti gornjima braniščnicama navpičen in križevat sklep. Od te, poljski brani podobne, vezave ima brana v kozolcu ime. Izl. Plet. ima tudi »brana (eine Abtheilung der Getreideharfe) « in pri besedi samec kozolec z eno vrsto »bran (štantov)«.

b r a n i k ,
a, m. der Eggenzahn. Izl. Plet. naglasa branik.
bratee,
tca, m. premetenec, prekanjenec, zvita buča: on ti je

bratec. Vrhnika.

b r a t r á n,
a, m. bratranec, stričev ali ujčev sin.^ZzZ.
brusíca,
e, f. brusína, brúsnica, stojalo za brus. Dobr.
cafra,
e, f. die Escharpe, Schawl. Dobr. Po Ljubljani pravijo šerpa, die Schärpe.
ceméntarica,
e (izg. cméntarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa Dobr.
cijáziti, 
v. impf, vlačiti. Na Dobravi je vdova in dobro znana potovka, kateri pravijo cijáza (cjáza). Hišno ime je pri cijázi, rodbinsko ime je drugačno. Sinove in vse vkup nazivljejo cijáznike; dobila je žena to ime, ker že mnogo let vsi župniji cijázi iz Krope pošto in druge reči.
cíperje, 
prja, n. ozkolisti vrbovec, epilóbium angustifolium. Dobr. Plet. ima ciper, Weidenröslein; nima pa čibrije (lythrum salicária, ki se tudi prišteva svetlinom, oenotherae) iz Tuškovega »Rastlinstva« (2. izdaja 1872).[1]) Stari' Dobravski čebelarji trdijo, da je ciperje čebelam zelo všeč, in so po njem neki posebno hude.
coperján, 
a, m. čarovnik, der Zauberer, hl.
crkljivka,
e, f. neka boljša pogača, Pathenbrot. Krstna botra

speče dve pogači —- jedna je erkljivka — in izroči otročnici obe poleg drugih jedil čez teden dni po porodu,

cvekóvje,
a, n. coll. == količje, mnogo cvekov; cvek = količek, klinec. Dobr.
čačka,
e, f. dem. od čača, Spielzeug. Starišem, ki izmed svojih

otrok prve najbolj Ijubkajo, velja na Izlaškem:[2]) Prvi je čačka, drugi igračka, tretji je še le otrok,

čákavec,
vca, m. kdor ni pri nobeni (politični) stranki, ki

torej čaka, kam se bo »vpisal«, da pojde, kjer bo večina Izl.

čámpelj,
plja, m. od nosa viseč smrkelj; tudi psovka: ti

čampelj ti — smrkavec (Rotzbube). Izl.

čè,
adv. tjà, tjè, (izg. kakor conj. čè), dorthin: čè pojdi, čè-le (čè se poudarja). Druži se z nekaterimi besedami kakor pritaknjen zlog, n. pr.: čedolvèn, čegorvèn, čevèn (v teh sestavah je ven poudarjen); tlèče, tlèčeven, tamče, tamčevèn — hierhin, dorthin; tístče, tistčevèn — dorthin. Dobr.
čežaniti,
im, v. pf. česnati, čvekati, (unnöthigerweise) herumreden;

tudi p o č e ž a n i t i kaj, in (Sežana je oseba, ki okolo čežani. St. Latnb.

čič,
a, m. debel sad pravega kostanja. Št. Got.
črepinee,
nca, m. betoglavec, ein Dickschádel. Kropa. Prim.

črep 2. črepec (der Dummkopf) pri Plet.

čreplnjar,
ja, (izg. čepinar, čpfnar) m. izdelovavec in prodajavec

črepinj, t. j. lončene posode. V Ljubnem pri Podnartu.

črnina,
e, f. srednji in najboljši (najtrši) les hrastovega

debla, Kernholz. Izl. Ostali zunanji hrastov les se imenuje belina »Splintholz«,

čvrčtiljiea,
e, f. majhna priprava, s katero uče ptice peti ali

čvrčati, der Vogelspötter. Ljubljana. Onomatopoetičen izraz.

dedec,
dca, m. samec v živalstvu. V rabi je tudi dem.

d e d č e k. Ljubno pri Podnartu.

devica,
e, f. Wurmfarn, aspidium filix mas. St. Got.

dlesniea, e, f. nav. pl. dlesnice = zobrnice, das Zahnfleisch, pri novorojenčku se že črez nekaj mesecev poznajo dlesnice. Izl. Prim. dltena pri Plet. in dr. K. Štreklja dljuska v Let. 1894, 10.

dolgogobeen, 
adj. kdor rad veliko nepotrebnega o drugih

govori. Izl. Tudi samo g o b č e n . Št. Got.

drobljanček, 
čka, m. demin, od drobljanec, majhen otrok.

St. Janž na Dolenjskem. Plet. ima po Zal.: naši otroci so še drobljanci.

drstíti,
im, (tudi drestiti), v. impf, poditi, drstíti se, sich jagen. Dobr.
drugo,
adv. drugič, drugoč, ein andersmal: pa drugo pridite, bom drugo dal = v drugo. Dobr.
drvolöm,
a, m. nerodnež (posebno o dolgem človeku): kakšen

drvolom je. Pridevnik d r v o l o m a s t . Št. Got.

dúša,
e, f. ročne žage srednja opora, ki je vzporedna z listom (žago) Dobr.
dúzla,
e, f. malopridna ženska, ki moškim pomižkuje ter jih z roko duza in k sebi vabi. Tudi dúza. Dobr. Prim. drža, die Schlampe (Plet. 181.)
dvorína,
e, f. ograja poleg svinjaka, da se pri snaženju prašiči v njo seženo, o lepem vremenu so tudi črez dan v njej: volk je hotel prašiča iz dvorine vzeti. Izl.
fajfúr,
rja, m. majhna fajfa v velikosti čedre. Dobr.
fávlast,
adj. prebrisan, zvit, komur ni zaupati: ;ili je ta

človek favlast, žival fávlasto gleda; fdvlastemu človeku reko f á v 1 e ž. Izl.

fiee-fáee,
f. pl. čenče: same fiče-fače je govoril. Izl.
figovec, 
vca, m. figamož. Izl.
flaküzar,
rja, m. der Vagabund. Radeče pri Zidanem mostu.

Po Ljubljani je znano f l a k i r a t i , f l a n k i r a t i = flakáti,

flakáti,
flankáti, vagabundieren. (Schm. Fr. 793.)
fržek,
fržka, m. (izg. faržk), fižol, fržol. Št. Got. V Škofji Loki

pa mu pravijo f e ž k ali f e š k.

gašperček,
čka, m. majhna železna sobna peč, ki ima navadno

na temenu kolobarje kakor štedilno ognjišče. Večjo železno peč te vrste pa zovejo g a š p e r . Izl.

glávten,
tna, (izg. gvávten, gválten, gvávtek in gváltek) adj. nobeden mu ni gvávten = mu ni kos, kann nicht mit ihm fertig werden; tisočaka bo še lahko glávtek = ga bo še lahko zapravil; žena ni gvávtek otrokom, rekše jih ne ustrahuje. Tudi: nagnjen, poželjiv na kaj: gvávten na denar, na delo (kdor rad in celo brez potrebe preveč dela). Dobr. Pravijo tudi: to naredi glávt, da je učitelj moral od nás = das macht das (schlechte) Gerede der Leute; tak glávt čez koga poganjati, das Gelaut. —? Glavtnež (gov. tudi gvaltnež) je (glavten) človek, hoteč povsod vse sam veljati. Dobr. Iz nemškega »gewalt« + 6n6. Glede preskakovanja primeri gvála = glava. — Na Dobr. govore tudi pral' namesto prav' (t. j. pravi, der richtige): Klobuk ni na pralo stran obrnjen; to smo prale (ženšče), ko ne moremo več v breg. i. t. d.
glena,
e, f. droben pesek, sviž (Flugsand), katerega voda naplavi; mešajo ga za zidanje med apno, da napravijo mort. Tudi dem. glén'ca, e. Dobr.
glistavec, 
vca, m. lek zoper gliste. Izl. Take lekovite rastline

imenujejo v Izl. tudi g l i s t n i c e ali g l i s t a v k e,

glišav,
áva, adj. glfstast. Izl.
gnojiv,
iva, adj. gnojav, gnojast. Izl.
gmirati se,
am se, v. impf, rediti se, gedeihen. Žival, človek

se gmlra = se redi. Ko gre vpeljevanka v cerkev, naj pazi kako sveča gori; če zlo bakljá, se bo otrok dobro

gmiral, 
če pa slabo gori, se bo pa slabo gmiral. Izl.

Nem. ge-mehren.

golobáj,
a, m. jurji, Herrenpilz (boletus edulis). Demin.

g o l o b a j č e k . Št. Janž na Dolenjskem; Izl., kjer mu tudi g o l o b a n j pravijo,

golobiičnik,
m. der Kahlkopf, hl.
gombtilja,
e, f. debela kepa prsti na njivi. Št. Got.
gorjúša,
e, f. čedra, kratka pipica. Dobr. Plet. ima pri besedi čedra »gorjuško delo«. »Gorjuše« je vas v Bohinju,
grebenát,
adj. gabrnat, grapav, rauh, uneben, runzelig. Izl.
grilavee,
vca, m. Št. Janževa roža, hypericum perforatum.

Št. Got- Ime prihaja od tod, ker ga trgajo in zatikajo v luknje zoper grile.

góževec,
vca, m. šipek, ščipek, rosa canina. Dobr. Prim. pri Plet. goščavka (rosa centifolia). Njega les se imenuje góževina.
gčžiea
ali gožnica (izg. gožca, goženca) f. Aesculapschlange,

coluber Aesculapii. Radeče pri Zid. mostu, Št. Got.

háea,
e, f. kokoš s kosmatimi nogami. V rabi je še hác

a s t : kako je kokoš hácasta, in h a c á t i : vb. impf, h a cá kakor kokoš. Izl. J. Barle omenja gdcati, gdcman, petelin kosmatih nog (Let. 1893, 47). Plet. pozna hacáti schwerfállig einhergehen,

hribáv 
ali vhribáven, adj. trpežen toda ne ličen; navadno

o kmetskih črevljih: kako hribáve (vhribávne) ali nerodne črevlje ji je naredil. Izl.

indijánariea,
e, f. (izg. indijánarca) Indianergeschichte,
írhanice, 
(izg. írhance), f. pl. irhaste hlače, irhače, irhice, irhnice. Dobr.
izbégati,
am (nav. zbegati) v. pf. verstimmen, razglasiti godalo; izbegane citre — razglašene citre. Dobr. izbegati se, glavo izgubiti; prej je bil moder, a zdaj se je izbegal (je postal neroden in zanemarja svoje dolžnosti). Dobr.
izeeháti,
am, (izg. sčehati) v. pf. razčehniti, razčesniti. Izl.

izneiimovati, vam, (izg. zneümvati), v. pf. ob um priti: mati so skoraj izneümovali, ko so prišli Francozje. Št. Got. Tudi i z n e i i m o v a t i k o g a , ob um spraviti: kmalu bi ga izneümoval, da bi šel v Ameriko. Izl.

jéstroleh,
leha, m. ilovnat tlak, der Estrich. Št. Lamb., Dobr.
kačovedina,
e, f. coli, lezerčina, razna kačja zalega: letos

je mnogo kačovedine. Izl.

kár,
adv.: kar tako, gleich so; kar tjè, (kar čè) = naravnost; na pr. šla bi na goro, ko bi bilo kar čè = brez ovinkov in dolgih potov. Dobr.
kaša,
f. slamnik, Strohhut. Št. Got., Št. Janž na Dolenjskem.

Ta izraz bi bil nekaj tacega, kakor Ljubljančanom šota za mehek klobuk in goljuf za »Vorhemd«.

katónika,
e, (izg. katónka), f. potónika. Dobr. »K« je mesto »p«.
kita,
e, f. pleten (šibičen) obroč ob dnu jerbasa. Dobr.
klenet,
a, m. klarinet. Izl.
kleščmanica,
e, (izg. klešmanca) f. rogačeva (kleščmanova) samica, lucanus cervus. Dobr.
knapovščina,
e, f. coli, die Bergknappen. Zagorje ob Savi.
kobiliear,
rja, m. škripec, gryllus domesticus. St. Got.
kolekttirovec, 
vca, m. berač, pobirač kolekture. Izl. v
költrovka,
f. večja šivanka za šivanje koltrov, Izl. V St. Got.

navadno pravijo k ö l t r n i c a , pri Plet. Heftnadel,

konöprovee,
vca, m. hrast z vzkipki (ježicami). Knoppereiche.

Izl. V Izl. rabijo za hrastov vzkipek besedo k on ö p e r (Knoppern), jezice so jim pa bodljivo kostanjevo oplodje.

kopalnica,
e, (izg. köpawnca), f. kotla ali prostor za kopanje,

Badestelle. Izl. Görke kopalnice so bile pri Izl. že predno so se ustanovile in uredile prave toplice »Gallenegg «. Lesene kopalnice imajo v Toplicah pri Zagorju,

kopúlja,
e, f. der Misthacken. Dobr.
kopúljica,
e, f. die Jäthacke: na jedno stran ima dva ali več železnih zob, na drugo stran podobo motičice; plevica z jedno roko drži kopuljico in koplje, a z drugo pobira plevel. Dobr. Drugod n. pr. na Dolenjskem so kopuljice (pralice) drugačne,
koreninica,
e, f. Št. Janževa koreninica = sladka k. (polypödium

vulgare) Št. Got.

korenövec,
ovca, m. korenjevo natje, Möhrenkráutig. Repinemu

natju pa pravijo z e l i š č e . Izl.

kosmat,
adj. behaart. Izl. Plet. ima samo kosmat. Na tem

mestu podam iz Izlaške govorice nekaj besed, katerih naglas ni na onem Zlogu, kakor ga ima Plet. Bezati, izbezati, pobezati: bezati (stochern); cepiti (izg. cpiti), pocepiti, vcepiti: cepiti itd.; cigan (izg. cegan): cigan; čečkati, počečkati: čečkati, počečkati; daviti, podaviti, zadaviti, im: daviti itd.; delavec (tudi časnik »Delavec« vsak po Zagorju tako poudarja): delavec; deváti: devati; določiti, razločiti: določiti, razločiti; drugam (izg. dregam): drugam; globok: globok; goljf (šir. o): goljuf; goljfati, ogoljfati, pogoljfati: goljufati itd.; igrati (izg. jegrat, kakor jeskat, jet pojeskat): igrati; izberljiv, izbirljiv (izg. zberljev): izberljiv; izpraševati, popraševati, vpraševati: izpraševati itd.; klöftati, oklöftati: kloftáti, okloftáti; köga: kogá; kömu (izg. köm): komu; kokš f. (šir. o v rabi le v nom., v množini »kokoši«): kokoš; közlati: kozláti; kraljiček (izg. kraljček, tudi hišno ime): kraljiček (Zaunkönig); kupovati (izg. köpvati, köpvam, šir. o): kupovati; mándrati, pomándrati: mandráti itd.; mözel (izg. mözu): mozolj; neubogljiv, neubögljivec (izg. neubögljev, neubögljevc): neubogljiv; nevoščljiv (izg. nevošljev): nevoščljiv; obračevati: obračevati; odnehati, ponehati, prenehati: odnehati itd. (Plet. ima nehati na prvem mestu); öklic (izg. ökelc): oklic (Eheaufgebot); otroče: otroče; pezen: pezán; pisati, napisati, zapisati: pisati i. t. d.; plačevati: plačevati; pogled: pogled (Blick); pogreb (tudi Škrabec Cvetje X. 1): pogreb; práse: prase; prilizovati se: prilizovati se; prismöde (šir. o): prismode; razpotje (tudi D. i Sv. 1892, 438 in Let. 1895, 35; osebno ime Rázpotnik pri Izl): razpotje; sukati, presukáti, zasukati: sukati itd.; smukáti: smiikati (jagode); šivati: šivati; tabernati: tabernáti; vezati, odvezáti, privezati: vezati itd.; vzdigovati (izg. vzdegvat, šir. e): vzdigovati; zákaj: zakáj (warum); zamakati: zamakati; zamašek (izg. zamašk, zomašk): zamašek (zamak, der Pfropf); zapreti (izg. zaprt, zaprem), odpreti: zapreti, odpreti; zapirati: zapirati; zapisovati (izg. zapesvat, šir.e): zapisovati; zavozlati: zavozlati; zmučkati: zmučkati (zusammendrücken, kar ima Plet. samo po Cafu, prim. mučkati); žrebelj (izg. žebu): žrebelj; župan (izg. žepan, posebno vulgo ž e p a n in špan v Izl. in St. Got.): župan (Gemeindevorsteher),

kostljivec,
vca, m. ime suhemu, toda v kosteh močnemu

človeku. Kropa.

kòš,
m. fižol in druge ovijalke narede koše, ako jim zmanjka opore in se morajo končno med sabo prepletati. Dobr.
közika,
e, f. dem. od köza (die Ziege), toda v božavnem pomenu.

Izl. Izg. kojzlta, kakor nadalje tudi izgovarjajo Bojšč: Božič, bojšček: ubošček, bujnkati: bunkati, dojns: danes, kujžk: kužek, nojšč: nožič, pujška: punčka (die Puppe) i. t. d.

kozúljec,
ijca, m. kozíca, kozúlja, orehovo jedrce. Dobr.
kratkomevljast,
adj. kdor nima velikih ust: kratkomevljasta

ženska; tudi k r a t k o m e v l j e ž . Izl. (opp. dolgogobčen).

kráviea,
e, f. orehovo jedrce. Kropa.
krávnjica,
e, f. die Kuhhaut. Izl.
krempeljc
krempeljci = lisičji parkeljci (clavaria flava). Dobr., v Št. Got. pa medvedje tačice.
krivenda, 
e, f. krivenča, Krüppelbaum; krivemu lesu. pa

reko, da je k r i v e n d a s t = krivenčast. Izl.

križnik, 
a, m. križevnik, kos belega blaga, katerega daruje

krstna botra in dene k otroku pri krstu. Iz križnika narede otroku prvo srajčico. Ako otrok zboli, takoj narede srajčico in pravijo: »Če mu je k zdravju, ozdravi, če mu je pa k smrti, ga pa Bog prej reši«, č e bi otrok tega blaga ne porabil, ga ne smejo drugemu dati, večidel ga denejo v rakev. Izl.

kröea, 
e, f. močnejša motika, die Haue. Rabijo jo posebno

delavci v premogovniku in cestarji; navadno ima še na nasprotno stran železen podaljšek uho za razbijanje kamenja. Izl.

kršeitev, 
tve, f. odkupnina, obstoječa v pijači, katero mora

delavec pri nastopu službe drugim delavcem plačati. Tedaj kakor med fanti fantovščina. Zagorje ob Savi. Govore kršitev; podlaga je krstiti.

kündrati se,
v. impf, kujati se, schmollen. Govore tudi

k o n t r a t i se, k o n t r a v e c ( = kujavec). Izl.

kiišearček, 
čka, m. (izg. kiišarčk), kleščice za upogibanje in

sukanje svila ali žice. Drahtzange, Biegzange. Izl.

lanlšenica, 
e, f. nebina, aster chinensis. Izl.
lapuh, 
a m. potepuh, Vagabund. Buzarönski lapuh. Izl.
látovec,
vca, m. iz lat ali nerabnih desek nasekana drva za kurjavo. Dobr.
le, 
conj. vendar, vendar-le, doch, dennoch: pa g a j e le užugal,

pa je le zmagal,

lend,
adv. = le-ondi in l e n k = le-onkaj. Izl.
lenuh,
m. ročna knjižica priprostih kramarjev za kupčijsko

računanje, takozvani »Hitri računar«. Izl. Raitknecht oder Rechenknecht,

letam, 
adv. neulich, letam enkrat je prišel — (neulich einmal)

letam (oni dan) je umrl. Izl.

letnik, 
a, m. kdor gre samo enkrat v letu k spovedi in

sv. obhajilu. Izl.

levél,
a, m. die Wasserwage. Dobr. Pravijo tudi levér; libello (livel, nivel) Setzwage Diez Et. Wtb. d. rom. Spr. (4. Ausg. 193).
leverica,
e, (izg. leverca in leberca) f. lever, der Heber. Izl.
ličkanje, 
n. odpadki pri oblanju lesa. Št. Lamb., Dobr.
locenček, 
čka, m. majhen löcen, ukrivljena paličica, 1 ö c e n je

tudi upognjen držaj pri zabijaču ali övnu (Pfahlramme) Izl.

löter,
tra, m. najslabše predivo, ki se porabi k večjemu za

vreče. Z lotrom ali pa s svileno nitjo prevezujejo bradavice na roki, da bi jih odpravili (Glej J. Navratil Let. 1896, 37) Št. Got.

máček, 
čka, m. kaveljčasti cvetni košek repinca (lappa vulgaris): poredni otroci so metali mačka na beračevo obleko. Dobr.
májhenkrat,
adv. malokrat, redkokrat, selten. Govore tudi majhenkrátov, majhenkátov. — Kát = krát (das Mal); kátov, hkátov = krátov, večkrat, mehrmals n. pr. kátov (ali hkátov) so prašali po njem, kaj kátov ali kolkátov je pravil. Dobr.
maliska,
e, f. ime koze, ki ima liso; pravijo pa tudi taki

marogasti kozi m a r o ž k a . Št. Got.

marjánica,
e, f. kocka (der Würfel) in igra ž njo, da moraš

ugibati pike ali številke na njej: marjanico metati. Izl. marsikjeden, (izg. marskeden, marskjen) pron. adj. marsikdo manch einer, so mancher,

mártin,
a, m. jed iz surovega masla in turščične moke, podobna máselniku. Gorenjske planine blizu Dobr.
martovánje,
nja (izg. mertvánje) n. = martfnovanje. Izl.
martováti, 
ujem (izg. mertváti) v. impf, martfnovati. Izl.

Sicer se sliši po Kranjskem m a r t i n o v á t i , m a r t i - n o v á n j e . Na Pohorju pravijo »kakoršen je Martovšek, tak je sušeč mesec«. Martovšek je skrajšano iz Martinovščak, t. j. mesec v katerem se obhaja god sv. Martina, namreč listopad. Tako poroča Slovenski Gospodar 1877, 96. V Plet. najdeš samo martinščak.

mastniea, 
e, f. mastna zemlja, fetter Boden. Izl.
meeáva, 
e, t. mehek in obdelovaten, a ne skalnat svet. Izl.

meh, m. osji meh, osi'r, Wespennest. Št. Got.

meketáti,
v. impf, o sovinem vpitju. Sova na štiri načine

vpije: uka, skovika, meketa, ujeda in sicer: uuu, skovik skovik, meee meee, te ujem te ujem. Ge pri voglu hiše vpije »te ujem«, pomeni to smrt pri hiši, ako ne umrje človek, pogine kaka domača žival. Št. Got. Prim. (Let. 1894, 141).

mekovniea,
f. bekovica, šiba meke ali beke. Št. Got.
menčevka, 
e, f. mencela, Hirsetreterin. Izl.
mésti se,
metem se (izg. medem se), v. impf, pečati se, opravek imeti s kako rečjo: medli smo se ves dan okolo vodnjaka (t. j. popravljali smo ga), medel se je dolgo z vezanjem razdejane knjige. Dobr.
meževnica,
e, f. deževnica, lumbricus terrestris. Izl.
miklávževina,
e, f. (izg. moklávževna) različni darovi o Miklavžovem. Dobr., Izl.
miklavževka, 
e, f. šiba, katero dobe otroci o sv. Miklavžu

mesto ali poleg drugih darov. Gorenjsko.

mišica, 
(izg. mišca) f. mišjica, mišnica, Máusegift, arzenik.

Nekateri dajejo mišico konjem, da so bolj čvrsti. Zraven verujejo, da jo mora konjar tudi sam vživati, sicer bi bila žival nanj zlobna in bi ga ne trpela poleg sebe. A človeku, ki mišico vživa, ne pomaga v bolezni nobeno zdravilo. Izl.

mladica, 
e, f. prva pomladanska trava. Ta ozeleni travnike

po prvem pomladanskem deževju, zato pravijo: »pomladni dež mladico seje.« Izl.

mokosevee,
vca, m. postolka, Thurmfalke, die Wiegweihe.

Velijo mu zato tako, ker v zraku trese s perutnicama, kakor bi moko sejal. hI.

mom, 
adv., praep. = mera, memo, mimo. Izl.
most, 
a, m. nasip pred podom, da se lahko voz nanj zapelje. Po Gorenjskem so podi vzdignjeni, (spodaj je hlev), torej je tak most potreben. Dobr.
motikar, 
rja, m. premogokop, knap. Izl. Ime je od njihovega

orodja t. j. motike ali rovnice.

mračen, 
čna, adj. človek je mr., ko pride iz mraka v hišo.

To neki škoduje otrokom, ki še niso tri mesece stari, tako da potem vso noč ne mirujejo. V Izl. sem videl smešno vražo, kako žena »mrak žge«. Ena oseba vžge tri trske, in mati predene nad njimi otroka 3 krat z besedami »mrak žgem, mrak žgem«. Po tretjem predevu otroka odnese na blazinico, ne da bi se ozrla na trske nazaj. Trske se morajo potem vreči v ogenj,

mrtev, 
adj. mrtev jez = jez, ki ni več v rabi, ker voda

drugod teče. Kropa.

muljávka, 
e, f. koza, katera rada muli in se ne spenja

izbirčno po drevju. Št. Got.

nagánjati, 
am, v. impf. = nagajati, árgern, belástigen.

Nosnik n se čuje v tem glagolu soseb od Trojan do Zagorja ob Savi. Tam tudi slišiš uganjati = ugajati, genehm sein.

nagležen, 
žna, m. priprava iz jekla za narejanje neke vrste

podkovnih žrebljev; t. j. na kačko prirejena ploča z luknjicami, v katere devajo žreblje, da jim nabijajo glave. Kropa. Iz nem. Nageleisen, kakor je nastalo ribešen, peglezen i. dr.

nagnöjevina, 
e, f. nagnoj in njega les, cytisus laburnum.

Izl. Izraze s končnico ina naglašajo v Izlaški soteski s prvotnim naglasom, ne na končnici n. pr. bezgovina (izg. bezgovna), börovina, brezovina, bučevina, ližolovina, hrastovimi, mecesnovina, mekovina = bekovina, prödovina, vrhačevina (Gipfelholz),

nastrašnó, 
adv. strašánsko, außerordentlich: nastrašno je bilo veliko ljudi. Dobr. V Izl. pravijo na strah (furchtbar) tolči, vpiti, razbijati,
niköli-nikákor,
(izg. nkul-nkaker), adv. nie und niemals,

durchaus nicht: nikoli-nikakor ga ne morem k delu pripraviti. Id. Tudi dr. K. Štrekelj je navel (v Let. 1894, str. 27) ojačeno nikalnico nikoli in nikjer in nikoli in nikamor, te zveze pa tu čuješ vselej brez veznika: nkulnlcir, nkul-nkamor.

norček, 
čka, m. majhna vrtavka, ki se naredi, ako deneš

klinček skozi sredo pogvice (Knopf). Izl. Veča vrtavka, ki se zavrti z vrvico, se pa v Izl. imenuje volk. norec, rca, m. rastlina, ki gre prehitro v cvet in napravi prav slabo nerabno seme n. pr. redkev, repa. Izl. Po Štajerskem okolo Laškega (Tiiffer) pravijo takim rastlinam n o r i c e,

not,
adv. noter, notri, drinnen.
nötranjek,
njka, m. notranji podplat, Brandsohle. Ljubljana.
obáłten,
tna, adj. obáltne (izg. obawtne) deske ali krajniki. Take deske n. pr. niso pripravne za zabijanje oprave, ker so po jedni strani preveč grčave in vzboknjene. Dobr.
obleči se, 
ležem se, v. pf. Wohlbehagen: o jedilih y izreku

»kar se komu prileže, se tudi obleže«. Včasihl čfevLk :f poželi jedil, ki jih o drugih časih ne mara. Posebno . izrek uporabljajo o noseči ženski, ki dostikrat jedil poželi, a prej navadnih ne mara. Narodna vr.ažii pravi: Ako se noseči ženski ne ustreže, in on$ ^žaljenega n<? dobi, tedaj se ne sme svojega obrazsfcj adt| golega života dotakniti, ker bi se potem otroku we$npx poznalo znamenje zaželjenega predmeta. Neka ženitjb poželela črešenj, ko jih ni dobila, prijela se je za >pŁa? — in glej, porojeno dete je imelo na obrazu tri rpdSč^. 1 pike, — znamenje živo zaželjenih črešenj. Kropa, r

obzvoniti,
im, v. pf. z zvonjenjem čar onevečiti, z zvonjenj^t

panati. Zvonjenju pridevajo (pripisujejo) neko moč "proti čarovnicam, čarovnice ne sme dan obzvoniti, sicer na onem mestu obleži, kjer jo je zvonilo dohitelo. Predno prične dan zvoniti, mora torej vsaka biti doma. Št. Got. —• V Ljubljani sem slišal o stari ženski, d a j e nekoč obzvonjena obležala vsa razmršena pri mostu z rešetom ter vpila (videli so jo zjutraj delavci) grabeč in metajoč žito iz rešeta »To men', to men', to pa za sosede«. Bila je čarovnica. Nekaj podobnega sem slišal od neke ženske v Hrastniku pri Trbovljah. Pravila je, kaj je nekdaj nje oče doživel na Hrvatskem blizu turške meje. Zapazil je na dan sv. Jurija pred solnčnim vzhodom golo čarovnico na trebuhu ležečo ob cesti. Imela j e tudi rešeto z žitom in vpila »To men', to men'«, potem pa pograbila cestni prah in ga vrgla v stran rekoč »to pa za občino«. Ni šel potem dalje, ampak po drugi poti, ker se je bal večje nesreče. — Kako »obzvoni« tatove, glej pri Navratilu v Let. 1894, 171.

očehavati se,
am se, v. impf, praskati se, čehljati se po

polti. Izl.

odslíniti, 
im, v. pf. znamko ali kolek odsliniti s pisma ali zavitka, prilepljeno stvar z vodo (slino) odlepiti; — odslinjena cesta = na pol odtajana cesta, ki je blatna in polzka. Dobr.
odtočen, 
čna, adj. kar hitro odteka, ima nagel odtok: voda

j e zelo odtočna = ima dosti skoka (ein starkes Gefálle). St. Lamb.

odvöriti,
vörim, v. pf. odstraniti zavornico (die Radsperre

aufsperren), nasprotno od zavoriti. Izl. Govore pa tudi odvrái in zavriti.

ogör,
a, m. jedilni ostanki pri ženitovanju: navadno prideta

novoporočenca in svatje črez 7 dni po »ogore«. Izl.

omedíti, 
im, v. pf. izmehčati sadje, ker je uležano bolj sladko, abliegen lassen. Dobr.
omladleen,
a, adj. omláden, verjüngt: pomladi so ljudje

omladičeni t. j. za novo delo sposobni, ker so izpočiti od zime. Izl. Torej glagol omladičiti (trans.) verjüngen,

oprskati se,
v. pf. bocken, brunften. Izl.
osmleden, 
ena, (g. tudi osmeleden, osmlejen, osmeden) adj.

bled, suh, upadel: osmeledeno lice. Kropa.

osnovati, 
snujem, v. pf. pričeti pentljo (pri žen. roč. delih):

ta pa še ne zna osnovati pentlje. Izl.

ovihniti, 
em, v. pf. opešati, die Kraft verlieren: starček je ovlhnil od napornega dela. Izl.
oviti,
vijem, v. pf. koga krog sebe = s kom narediti, kar hočem, da ne bo nič rekel (o boječem, plašnem človeku) Dobr.
pajkljáti, 
am, v. impf, beuteln, čistiti moko, žito. Izl. Prim.

pájkelj, Beutel oder Beutelsieb. V Izl. pravijo tudi velniku p a j k e l j . Kdor pa nima pajklja, mora žito samo z vejačo izvejati.

pántovec,
vca, m. sveder za vrtanje vezil (pantov) pri strehi,

kjer so pritrjene upiravke (Dachsparren) na sleme. Izl.

parkljevka,
e, f. parkeljnica, die Klauenseuche. Izl.
pároven, 
vna, adj. sposoben za parjenje (o pticah). St. Janž

na Dolenjskem.

pásček, 
čka, m. otročje obleke pas, ein Gárteichen, pásec. Dobr.
peka, 
e, f. pt>ka oboják kake živali, Zwitter. Izl. Značilen je

naglašeni polglasnik v tej besedi. Pravijo pa taki živali tudi še n o r e c in s p a k a . Št. Got.

perö, 
n. kratek konec vodoravnega droga ali late, ki moli

iz stebra v kozolcu. Izl.

pésar, 
rja, m. neko jabolko rdeče kot pesa. Dobr.
pesnik,
a, m. krompir znotraj rdečkast kakor pesa. Je podolgast,

jamast, grebenat in slabe vrste. Kuhajo ga za prašiče. hI.

pesjánar,
rja, m. rokovnjač, pesoglavec. St. Got. Govore pa

pesjajnar. Glede »ajn« primeri še: ájngelj (ángelj), dájnka (dánka), šivajnka (šivanka), tájnk (t;lnek),ugajnka (uganka), Trojájne (Trojane, Valvasor: insgemein Trojajne genannt),

pfsanka, 
f. ime pisane krave in pisane koze. Št. Got.

pleden, a, part. adj. pretkan, izvejan durchgetrieben. Št. Lcimb. Iz pleten kakor iz mesti — mčdem premeden = premeten.

plevka, 
e, f. pralica, die Játhake. Št. Lamb.
podklöpen, 
pna, adj. unter die Bank gehörig: podklopna

cunja = najslabša cunja za snaženje tal, črevljev i. dr. Tako pravijo pred Veliko nočjo: »Vsaka podklopna cunja se praznikov veseli, da bo oprana«. Tudi: vrgel ga je na tla, kakor podklopno cunjo. Izl.

podrebreen, 
čna, adj. bolan pod rebri. Bolezen samo zovejo

p o d r e b r i c e a l i p o d r e b r n i c e (izg. podrebrce, podrebrnce). Posebno dobe otroci, ako jih prezgodaj po koncu pestujejo, bolezen pod rebri, da težko sopejo kakor pri božjasti. Tako bolezen ozdravljajo z neko vražo. Otroka prekladajo skozi konjski komat ali pa skozi ločen iz jarma vzet, katerega dva narazen držita. To store trikrat z glavico, trikrat pa z nogami naprej. Deklico pa predevajo skozi komat kobile. Pri vsem tem izrekajo: Sv. križ božji, podrebrce bejžte! Najboljši je pa ločen ali komat od ravnokar izprežene živine. Izl. V Št. Gothardu jih podobno ozdravljajo. Zvežejo namreč navskriž grebljico, veslico in burklje ter med temi predevajo otroka trikrat okoli od leve strani. Besed nič ne izgovarjajo ter smatrajo to za kaj priprosto vračenje, češ, »podrebrnice je pa prav lahko ozdraviti«. V Zagorju ob Savi so po trikrat prekladali take otroke skozi veliko korenino jabolčnega drevesa, katera je bila slučajno izrastena upognjeno iz zemlje. V Kosezah pri St. Vidu nad Ljubljano pa jih devajo skozi izpodmleto korenino češpljevega drevesa. V Zagorju ob Savi in po bližnjem Štajerskem je ljudsko zdravilo za podrebrice rajželjeeva mast. Rajžljec (izg. rajželjc, telečja mrena) je pojasnil dr. K. Štrekelj v Let. 1896, 161. Podrebrlcam jednaka bolezen je zrebrcnost v Pajkovih Črticah str. 258.

podrepenik, 
a, m. podrepnik, vsiljivec in ovaduh; ženska s

tako lastnostjo je pa p o d r e p n i č a . Izl.

podróčnica, 
e, f. otročja pleničica, ki je za ovitek pod roke. Dobr. V Izl. tudi področka.
pofátiti, 
pofieiti, pofötati, v. pf. poftiliti, schnipsen. Izl.
polenček, 
čka, m. polence, das Scheitchen. Dobr.
pomivavka,
e, f. pomivača, Abwaschfetzen,
poprtnik, 
a, m. božičnik, kruh, ki ga peko iz boljše moke

dan pred sv. 3 kralji. Speko pa 2 poprtnika, velicega in malega. Večjega režejo o sv. 3 kraljih, manjšega pa o svečnici, čeprav je zelo star. Prejšnjo noč ga izpostavijo v sobi na mizi. Dobe ga vsi, tudi posli; vsi ga pričakujejo z besedami »sveti trije kral' bodo poprtnika dal'«. Otroci morajo na klop stopiti in kar mogoče visoko seči po njem, da čim večji zrastejo. Kdor ga sne 9 kosov, postane posebno močan. Tudi domača živina dobi po en košček. Tujec dobi velik kos, zato tudi speko velike hlebe, kakor »rešeto«. Izl. Glede velikosti hleba »kakor rešeto« se ujema postanek besede župnik sipling (— poprtnik) iz sip —sieb, ein siebgrosses Brot. Glej J. Navratil v Let. 1885, 167.

porüneelj, 
clja, m. perüncelj, poriingelj. Izl.
pošantati se,
am se, v. pf. potreti se: ura se nam je pošantala.

Izl.

potieiti, 
opotieiti, poviti v potico boljše reči, na pr. rozine,

orehe. Izl. Vse kar se v ta namen rabi je p o t i č e n je ali o p o ti č e n j e. Izl.

potorišee, 
(izg. tudi potrlše), n. toporišče, Axtstiel. Izl.
potrebušnina,
e, f. trebušna slanina, podtrebušina. Zidan

most pri Radečah.

póvej,
imperativ ad povedati. Na Dobravi se sliši okrajšana oblika: pov mu (sage ihm), povte mu, in namesto zapovej, dopovej: »pa mu zapóv (befiehl), dopóv, če mu moreš,
povödovje,
ja (izg. povuduje) n. povodje, kar po vodi priplava,

Treibholz. Izl.

požámati, 
am, v. pf. deskam rob obžagati. Po več neporobljenih desek denejo vkup na vodno žago, da žamanke odpadejo. Dobr. V Izlakah pravijo obžamati, nedovršnik žamati. Iz nem. samen t. j. sáumen (robiti), der Sam t. j. Saum (rob).
prašniea, 
e, f. navadna motika, die Haue. St. Got.
prašovnik,
a, m. jajčnik (Eierstock) prašiče. Ljubno pri Podnartu.
práteltof,
a, m. abecednik, das ABC buch. Kropa. Izl. Namesto

plateltof.

predpoldánica,
e, f. predpoldánka, predpöldnica, jed okolo

10. ure predpoldan. Izl. Št. Got. Govore pa prehpotddnca.

preglávtiti, 
im (izg. tudi pregvaltiti, pregvawtiti), v. pf. widersprechen, dem Gegner nichts gelten lassen. Dobr. Glej glávten zgoraj.
pregrájati, 
am, v. pf. do pristude grajati, omrziti: polhovo meso je v naši družini pregrajano, da ga nobeden več ne je. Dobr.
prenésti se,
nesem se, v. pf. končati se z nesenjem: kokoš se prenese, če prevelika jajca in prepogosto nese. Dobr.
prepeltih, 
a, m. samec prepelice, Št. Janz na Dol.
pretóžiti, 
im, v. pf. überklagen: ž drugimi nasprotnimi tožbami (ne s pritožbami in prizivi) je nasprotnika prisilil, da je ta svojo tožbo umaknil, in sta se lahko pobotala. Dobr.
prijatelj,
a, m. nav. pl. prijatelji, = pene, ki se narede pri

pretakanju vina. Kdor bolj počasi pije, ga priganjajo: »le hitro izpij, dokler je še kaj prijateljev na vinu« Št. Got.

prirámniea, 
e, (izg. perám^nca in peráv^nca) f. ramnica pri

košu; perávfcnca se je odtrgala. Izl.

prismodováti,
ujem, v. impf, šale uganjati. Izl. Tudi je v

rabi izraz »prismodo žagati«, na pr. pri metvi prosa ali v predpustu, kar je nekako v zvezi z znano vražo »babo žagati«.

prmentíljica, 
tudi prmentilja (izg. prmentilce, prmentile) f. Blutwurzliges Fingerkraut, potenti'lla tormentilla. To rastlino kuhajo kar iz zemlje vzeto in neoprano, nje rdečo vodo pijejo slabokrvni ljudje. Prmentiljica pravi človeku: »sem suha in gnila, bom kri ti čistila«. Št. Got. Izraz je očitno iz tujega imena tormentilla. Na Dobr. in drugod ji pravijo srčna moč, ter jo podobno rabijo.
pršnik,
a, m. rit. Izl.
ptiča, 
e, f. 1. ročna priprava (deska, lopatica), ki jo rabijo streharji pri kritju slamnatih streh. Dobr. 2. lopatasto orodje, s katerim iz lanenih glavic seme tolčejo, Hanfbleuel. Dobr. Okrajšano iz lopûča (l6puča, v6puča).
puhniti,
em, v. pf. pahniti, pahniti, suniti. Izl.
púmproža,
e, f. potonika, Pfingstrose. Dobr. Predno potonika razcvete, ima lepe okrogle cvetne pope. V Mošnjah pri Radovljici in na Dobr sem čul namesto pumproža, tudi píproža. V pumproža je »m« nosnik. S tem v zvezi pa ni pumprnica = prepelica v Pajk. črticah str. 191.
pustováti,
ujem, v. impf, pusto t. j. neprijazno se obnašati,

Kropa.

račniea, 
(izg. račenca), f. rákovica. Krebsweibchen. Izl. ßodi

tu vtresenovše nekaj iz Št. Got. o ponočnem račjem lovu. Sli so Šentgothardci po noči nad rake; nekaj časa jih pobirajo, kar zažvižga nekaj tam v grabnu in pravi: »Pikec, rakec, kuntenebel, kje si?«. Rak se oglasi v cambahu: »V lesenem camburju na meseni ramnici«. Takoj so vrgli camboh proč ter zbežali; mislili so, da j e hudobec. — Cambah = bisaga zadrgača; cambur = pletenica, čajna, das Sumber = Korb (Schm. Fr. II. 283) — ? rájsniea, ice, (izg. rájsi>nca) f. najslabša moka: dekla je dobivala kruh in jedi iz same rajsnice. Izl. V Zagorju jo kupujejo za prašiče, ker je le en krajcar dražja od otrobov. Dobro znano je i z r á j s a t i , p r e r á j s a t i žito ( = zmleti): posebno slaba je rajsnica i z r a j s a n a na črn kamen. V Hrastniku pri Trbovljah pa imenujejo zadnjo ali tretjo moko g r a j s n i e o.

rájtati se,
v. impf. 1. imenovati se: ta hiša se rajta »pri

Bregarju«. Izl. 2. domišljevati si, sich dünken: rajta se, da je pobožen; rajta se nekoliko zdravnika; se zelo

rajta 
= sebe visoko ceni.
rájželj,
žlja, m. glisti nad pečjo. Dobr.
razpotegniti, 
em, (tudi r a z p o t e g n i t i ) v. pf. auseinanderziehen.

Izl.

reč,
f. imeti celo reč česa = vse polno imeti. Dobr.
rehtanje,
n. pleve in kratke bilke, ki pri rehtanju ostanejo

na rehti. hI.

repičevje
(izg. repčevje) n. coli, drobna repa, repica. Izl.
repüta, 
e, f. penita, perotnica. Izl. Prim. repetnica.
rlbjek, 
a, m. g o s t glavnik iz (bele) ribje kosti, Nisskamm.

Ljubljana. V Izl. mu pravijo »ribji glavnik«,

ris,
m. v ris koga imeti n. pr. otroke, t. j. jih trdo in strogo vzgojevati. Dobr.
ritnik,
a, m. 1. debelejši konec snopa ali posekanega drevesa.

Izl. 2. debel človek, debeloguzec. Izl.

rojlna,
e, m. rogač, rogfna, lucanus cervus. Razločujejo pa:

»veliki in mali rojina (samec in samica). Demin. tudi r o j i n č e k. Št. Got.

ropotüljiea,
f. die Kinderrassel, votla otročja igrača, v kateri

ropota prosta krogljica. Izl.

rožnik, 
a, m. med, katerega čebele bero na rožah, Rosenhonig.

Hrastnik pri Trbovljah.

rumenica, 
e, (izg. rmenica) f. rumenka, krava rumenkaste

dlake; rumen vol je r u m e n e č (izg. rmenc). Izl.

sámec, 
m. plug z eno desko. Izl. Prim. V Rohrman. Poljedelstvo

1897, 91.

samíca, 
e, f. 1. samostoječa skala, ki ni z drugimi v zvezi, ter se lahko izkoplje. Take skale so dostikrat na polju med ilovico. Dobr. 2. puška enocevka. Izl.
samorök, 
a, m. oseba z eno roko. Št. Got.
sávta, 
e, f. psovka za obrekljivo žensko, ki se veliko v

tuje reči meša. Tudi glagol o s a v t á t i (besabbern), ta

sávta 
vse o s a v t á . Ljubljana in drugod,
sejáneek, 
čka, m. čebulino seme, da se dobi čebulček (Brutzwiebel,

Saatzwiebel). Izl.

seklrar, 
rja, (izg. sčirar) m. kdor sekire in podobno orodje

nasaja, brusi in popravlja. Kropa.

sekirarščica, 
e, (izg. sčiraršca) f. kraj, delavnica, kjer sekire

nasajajo, brusijo itd. Kropa.

sekretovec, 
vca, m. gnoj iz stranišča (sekreta) Kropa. V Izlakah

s e k r e t o v i n a.

sevej, 
adv. seveda, es versteht sich. Izl.
shüditi, 
im, v. pf. shudeti, shujšati, abmagern. St. Larnb.,

Cemšenik.

sitnežka, 
e, f. sitnica, sitna ženska. Izl.
skledariea, 
e, f. prodajavka skled. Izl.
sklesk, 
m. psovka leni ženski: sklesk babji, sklesk nemarni. Izl.
skòv, 
a, m. ropna ptica, ki piščance jemlje. Dobr. Hühnerhabicht. sokòł (s6kòl)??
skrivejen, 
jna, adj. skriven, geheim: miklavževina je skrivejna

reč. Izl.

slášček, 
čka, m. kdor se vedno sladka ali prilizuje, der Süßler, Süßling; reko tudi samo: ta slašč (= sladki) Dobr.
smehováti se,
ujem se, v. impf, smejati se komu: kaj se

mi smehuješ? Št. Lamb. Zasmehovati = verspotten,

smetíłka, 
e, f. smetiščnica, smetiłnica, der Kehrichttrog. Dobr.
smétnica, 
e, (izg. smeti>nca) f. smetiščnica. Ljubno pri Podnartu.
smrekovee, 
vca, m. med, ki ga čebele nabero na smrekah. Izl.
smrekoviea, 
f. die Balsamine, impatiens balsamina. Menda,

ker ima smrečici podobno rast. Pravijo jim tudi f r a n - č i š k e. Izl.

smrklja, 
e, f. smrkavec, Sacktuch, usekovavka, Schneuztuch. Dobr.
smrt, 
i, f. črn križ, na katerem je naslikana mrtvaška glava, in ki ga nosijo pred pogrebom. Dobr.
solica, 
e, f. solnfca, šolnik, Salzfass. Ljubljana.
srebrnjákelj,
klja, keljna m. srebrn ali zlat sklepanec (pas), kakor so jih nekdaj ženske imele okolo pasu. Tudi srebrnják. Dobr.
stláeenec, 
nca, m. tlačej, mečkač, ein sáumiger Mensch. Izl.
stòł, 
m. poreziłni stoł = slamoreznica. Dobr.
stóženj, 
nja, m. der Pfeiler der Getreideharfe. Dobr.
stroeina, 
e, f. (nav. plur. stročine) ružine, suho oplodje pri

plodu metuljnic. Izl.

šaft, 
adv. schwerlich: šaft bo kaj ž njo, ker ima vročinsko

bolezen. Izl.

šaglaneek,
čka, m. svederček, žebnik (der Nagelbohrer).

Takemu svedercu pravijo tudi u b o ž č e k, ker je majhen ali boren. Izl.

šeetinovec,
vca, m. drevesni štor. der Baumstumpf. Izl. Posekano

drevo razžagajo na več »rkelj«; oni del, ki je najdebeljši ter se je držal ščetinovca, je odžagan na ščetini. Izl.

škafniea, 
e, f. deske ali stojalo v kuhinji, da škafe nanje postavljajo.

V St. Got. je to k e b l f š č e (izg. kebliše). Schafflstellage.

šmarni, 
adj. šmarni pajek = križavec, epeira diadema.

Št. Got.

šnek,
a, m. otročji zob; otrok ima že šneke. — Kadar mati

otroku zob izdere, ga vrže na peč in reče: »V kot za peč, k mački leč, drug mora pa železen zrast'«. Izl.

španovar, 
rja, m. kdor je z drugim v španoviji, der Compagnon.

Izl.

táberhar, 
rja, m. kdor v taberh hodi ali v taberh dela. Tagwerker. Dobr. Izl. V Izlakah pravijo tudi taberšnik, ženski pa taberharica. Osebe, ki imajo le za negotov čas dela, zovejo v Zagorju barabe. Toda ta izraz ne rabi v tako zaničljivem pomenu, kakor v Ljubljani o postopačih.
tádej, 
adv. tedaj, t á d e j pa t á d e j , tu pa tam; voda je tádej

pa tádej tekla, dann und wann. Izl.

tišje, 
n. zatišje, ein windsicherer Ort: hiša j e v tišji. Izl.
tkáj, 
tkúj , adv. toliko, soviel. Dobr. Z istim pomenom rabijo tudi káj , kúj.
tö, 
adv. = tu, hier. Krog Izlak se »o« za »u« čuje še v

mnogih besedah n. pr. očitelj = učitelj. Posebnost je v Izl. osč (vse), osi (vsi), oroče (vroče), oročlna (vročina).

tolminee,
nca, m. tolminski nož, kakršne izdelujejo na Tolminskem;
t o l m i n č e k ,
čka, m. nožek te vrste. Gor.
trčka,
e, f. udarec, katerega dobi otrok na glavo, ako se

kam zadene ali trči. Izl.

treskovee,
vca, m. kisel mošt iz sadja. Ljubno pri Podnartu.
tukšen, 
šna, adj. tolikšen, so groß; tako tudi k u k š e n =

kolikšen. Izl.

val,
a, ovi, m. gruča zavaljenega snega: otroci delajo o južnem snegu valove tako, da kepo valijo dalje v. gručo, dokler zmorejo. Dobr.
valček,
(izg. vawcek, cka), m. valič, lesen valjec, na katerega

nasloni kuharica burklje, da postavi večji lonec v peč. Rabijo ga tudi fantje v igri ali stavi »šivanko na vawcku vdeti«. Vsede se kdo na valček, stegne nogi tako, da dene eno na palec druge in poskuša nit vdeti, kar se malokomu posreči. Tudi debelo dete primerjajo valčku. Št. Got.

valjüh, 
a, m. valiž, zavaljenec, ein dicker Mensch. Izl.
važevina,
e, f. važe, die Rasenstücke. Izl.
večerja, 
e, f. suha večerja = suha južina, phalangium opilio.

Št. Got.

vedenga, 
e, f. vednost, vedengo dobiti od gosposke. Izl.

Tvorba z nemško končnico kakor p-itoženga, vezenga.

vejtovniea, 
(izg. vejtov^nca), e, f. velnik, vetrnica, Getreideschwinge.

Izl.

ven, 
adv. (hinaus): dolven, dorthinunter; gorven, dorthinauf;

če ven = tj e ven, tlečeven = tuletjeven, čedolven, čegorven. »Ven« je navadno poudarjen. — »ven-ven priti« = na nič priti. Kropa. V Izl. (šaljivo rekajo): »kdor s fajfami in urami baranta (menjuje), čisto ven-ven pride.«

verica, 
e, (izg. verca), f. veverica. Izl.
veterpuh,
a, m. 1. večja priprava ali vetrilo za čiščenje in

urejevanje temperature v Zagorskem premogovniku. Podoben je vejtovnici. Kdor to vetrilo goni, je v e t e r - puhar. 2. veternica, Klappfácher. Izl.

viséti, 
im, v. impf, vreme visi, rekše ni se zanesti, da ostane lepo. Dobr. Prim. previseti pri Plet. (289.)
vivček, 
čka, m. 1. nadzornik nad oddelkom delavcev ali

premogokopov v Zagorju ob Savi. Včasih pravijo tudi načelniku pri kakem drugem delu »vivček«; v Izl. je otrok, ki vedno rad tiči v kuhinji »kuhinjski vivček«. 2. fajfica tobakarska z zavito cevjo. Izl.

vóditi,
im, v. impf, živino pred plugom. Dobr. Tukaj navadno rabijo ta glagol samo za ta pomen, in če mi kdo pravi »danes sem moral voditi«, moram takoj razumeti, kaj in kje.
vösrana-jeriea,
f. smrdokavra, upupa epops. Št. Got. V Št. Got.

in v okolici naglašajo vosran (ne: usran).

vpeljávka,
e, f. ženska, ki otročnico (vpeljevanko) v cerkev

spremlja. V Izl. ima to čast krstna botra,

vzhöditi, 
(nav. shoditi), vzhodim, v. pf. vzhajati: kruh shodi

= vzhaja, brinjeve jagode, hruške i. t. d. morajo biti shöjene (aufgáhren), predno se iz njih žganje kuha. Izl.

zà,
praep. c. gen. bis zu: za soseda — do soseda, za Krope — do Kr., za krvi so se stepli — do krvi ..., za takrat — do t., i. t. d. Dobr. — zapółniti , im, v. pf. dopolniti. Dobr. V teh krajih navadno slišiš z za namesto z do sestavljen glagol, kakor: zaiti — doiti (ne zaideš ga več, du holst ihn nicht mehr ein), zapovedati — dopovedati i. dr. zapoldne = dopoldne, kar ima tudi Prešeren v pesmi »Judovsko dekle«.
zadrstíti,
im, v. pf. zapoditi koga: kmalu bi mačka psa zadrstíla. Dobr. — zadrstiti se v koga ali za kom, zapoditi se, zagnati se za njim. Dobr.
zafátiti, 
im, v. pf. zalučiti, zahititi kamen i. t. d. Št. Got.
zagámanec,
nca, m. zagaman, maloumen človevk.. Gorenjsko.
zamaševati, 
evam, ujem (izg. zamašvati) v. pf. V St. Lambertu

in okolici proti Štajerski meji, je razširjena vraža, češ, da more duhovnik onega, ki se mu je zameril s sv. mašo nesrečnega storiti, n. pr. da umre, predno mine leto. Radi tega taki ljudje ne gredo k tisti maši, ki jo bere njim sovražni duhovnik, zlasti no o prazniku sv. Rešnjega telesa. V Podšentjurski (Izlaški) cerkvi sem videl žensko, ki se je vselej pripognila in skrila za druge, kadar se je župnik k ljudstvu obrnil, ker se je — kakor so mi ljudje pravili —• bala zamaševanja. Verujejo tudi, da zamore duhovnik, z drugim duhovnikom to storiti. Več zamaševanj pripisujejo še nedavno umrlemu čemšeniškemu župniku Fr. R. Nekateri župljani so mu večkrat zelo nasprotovali, več jih je umrlo vsled zamaševanja. Vendar sev more človek ubraniti te nesreče. Stari ljudje okolo Cemšenika so mi pravili surovost (sami pravijo »pregovor«), ki so jo nekdaj imeli proti zamaševanju »duhovnika ubij, ali pa v miru pusti, le mrtev ti nič ne more«. In kaj se je bilo zgodilo baš tam, kjer je ta pregovor vrlo razširjen. Na binkoštni praznik 1. 1644. so Cemšeničani svojega župnika Mat. Juvana na grozen način ubili. Glej Valvasor II. 125; toda bolj obširno je po drugih listinah ta umor opisal P. pl. Radics v »Laibacher Zeitung« 1896 št. 10, 11, 12. Navaja se za vzrok, da ga niso marali, ker je bil postavljen od Mengiškega župnika. Cemšeniško župnijo je pa že takrat oddajal Stiški samostan. Ni sicer nič zapisanega v teh poročilih o kaki vraži, vendar sodim po narodnem mišljenju, da jih je taka prazna vera ali strah pred zamaševanjem še bolj zapeljal k temu dejanju. Mnenje o zamaševanju je po čemšeniškem okrog tako razširjeno in utrjeno, da nisem dobil starejšega človeka, ki mu ne bi bila znana stvar z zgoraj omenjenim pregovorom vred. Prva zamera in nasprotovanje je paö bilo, ker je prišel iz Mengiša, a potem ni nemogoče, da so se dotičniki (5 znanih domačih kmetov, posebno neki Tekstor) bali zamaševanja. Tako je bil tudi neki Cestnik sprt z duhovnikom Kajetanom Hueberjem iz Čemšenika (1810—1870). Bal se je potem njegovega zamaševanja, in ko ga je slučajno zapazil blizu svojega doma, ga je v naglici samo s palico »naflikal«. Župnik je zopet okreval, a napadnik je kmalu potem umrl; vsak trdi, da vsled zamaševanja. O tem Kajetanu pravijo, da je zamaševal duhovnika Jurija s Sv. Planine nad Zagorjem; Fr. Rome pa svojega naslednika J. Tomeljna, da je že po treh mesecih na naglem umrl, ko je nesel bolniku sv. popotnico^ Pred nekaj leti sem bil navzoč v Št. L. (3 ure od Čemšenika) in slišal, kako so se kmetje upirali g. župniku B., ki jih je prepričeval, da kaj takega ni v duhovnikovi moči. Ni jih prepričal. Neki njegov župljan Ign. Obreza (Vranovec) ni šel nikdar k njegovi maši. Sam in drugi so mi pravili, da se boji župnika, češ da bi ga zamaševal. zamöliti, v. pf. Vraža podobna prejšnji. Prvi dan začneš moliti in zmoliš 365 očenašev (če je prestopno leto 366), potem pa vsak dan enega manj, da prideš do enega ali zadnjega očenaša, Zdaj dotičnik umrje. Paziti moraš, da se nič ne zmotiš, sicer nič ne opraviš. Vsakdanje gotovo število moraš moliti kar ob enem, nikdar ne smeš reči »čast bodi Očetu« in »Amen« in se nič prekrižati. Ljubljana. Ta zloraba očenaša je torej komplicirana. Izraz sam je tudi drugod znan. V Izl. je vraža, da se zamaševanja ubraniš, ako duhovnika zamoliš, da le-ta umre. Vsak dan moraš moliti za sebe očenaš in češčenomarijo in vselej, ko v cerkev stopiš. Ako z levo roko križ narediš, pade zamaševanje na duhovnika. Pravijo tudi, da treba vreči za duhovnikom nekaj blagoslovljene vode, a ga ne politi, in duhovnik ti ne more nič. Vse to so redka sredstva proti zamaševanju, za najbolj varno velja, da se k takemu duhovniku več v cerkev ne hodi. Tudi duhovnik lahko koga zamoli. Izl.

zamúšek,
ška, m. zamašek, der Pfropf. Dobr.
zamúšnica,
e, f. luknja ali okno pri vignjici. Kropa.
zapadljivec,
vca, m. zapaden sneg, ki na debelo zapade in

obleži; z a p a d l j i v sneg. Izl.

zašpanati,
am, v. pf. zarubiti: prišli so mu kravo španat (rubit). Dobr.
zdravišeniea,
e, (izg. zdravišenca) f. bolniščnica, zdravilnica,
zdravišče.
Heilanstalt. Izraz ni splošno v rabi, ker na

deželi sploh ni takih zavodov, a ko sem govoril z nekim Izlačanom o pasji steklini, katero le v največjih mestih (po Pasteurjevem načinu) ozdravljajo, mi. je rekel: »torej samo tam so take zdravišnice«. Izraz mi je ugajal, zato sem si ga zapomnil,

zelénčina,
e, (izg. zelénčna) f. neko na Dobravi dozdaj najbolj cenjeno jabolko.
zglavje,
n. zglavnik, panjač der Brand bock. Izl.
zlatovina, 
e, f. zlatenfna, zlatnina, Goldgeschmeide. Izl.
zmesti se,
zmetem se (izg. zmedem se) v. pf. uravnati se: šli bomo k sodišču, da se bomo zmedli t. j. dogovorili in spravili stvar v red. Dobr.
žamanje, 
ja, n. odpadki »požamanih« desek Bretträhmling. Rabijo jih n. pr. namesto prekelj kot natič za fižol. Take late imenujejo tudi žamanke. Dobr. Izl.
želéznikar,
rja, m. železničar, Eisenbahnarbeiter. Dobr.
ženinw.a,
m. rumenkasta rastlina n. pr. fižol, krompir, na

" kateri se vidi pojav neke rastlinske bolezni. Nje vzrok je zlasti pomanjkanje železa. Bolj belkasti taki rastlini, posebno repi in turščici pa pravijo n e v e s t a . Take rastline niso toliko vele, da bi usahnile, ampak rastejo dalje in celo cveto. Št. Got. Prim. J. Šubic: Rastlinske bolezni v Lj. Zv. 1887, 428.

žganeevka, 
e, f. žgančnica, voda na kteri se žganci kuhajo.

Izl.

žilica, 
e, f. nav. pl. žilice: to so razni črni, rujavi, zelenkasti,

toda majhni, 1 do 2 cm dolgi hrošči brzci (carabidae). Največja žilica je bakrenasti krešič (car. cancellatus). Št. Got.

žnidar, 
rja, m. pedičeva gosenica, pednjač (geometra). Ce

kdo tako gosenico na kom vidi, mu pravi: »Ti že žnidar obleko meri, boš kmalu novo imel«. Št. Gut.

žvarovina,
e, f. slabo, trdo meso. Kropa.
žvegel,
gla (izg. žvegu) m. vozel na biču, da bič čvrsteje

poka.

žvele,
žvel, f. pl. deske in prostor na podu ali svinjaku, kjer kokoši prenočujejo. Lisica je prišla clo na žvele po kokoši. Dobr.

2. Recila in reki.[uredi]

Bele muhe frkajo, črne muhe crkajo. (V jeseni, ko snežinke naletavajo, in hišne muhe poginjajo.) Št. Got. Brihten (živahen) otrok kakor zolj. Jelša (Šmartno pri Litiji).

Če je na Sv. Kumu na sv. Neže dan (21. jan.) veliko ženic, je potlej veliko rženih kopic. (Ako je takrat lepo vreme . . . sv. Neža je priporočnica za ovce). Izl. Navadno imenuje goro »Kumberg« narod daleč okrog »Sv. Kum«, ne samo »Kum«. Upravičeno bi bilo torej tudi pisanje »Sv. Kum«, kakor »Sv. Gora, Sv. Planina«. Znane so besede: Sveti Kum, oblakov brod, Srčno mi pozdravljen bod'! (Slovenec 1897, št. 192). @e se pri Zagorju svetli, se (ta) leni veseli. (Ker nastane grdo vreme, tedaj za lenuha delopust). Izl.

Če je pustna za pečjo, je vel'ka pod steno, (če pade o pustni nedelji sneg, da treba za pečjo biti, je pa potem veliko nedeljo gorko vreme, da se lahko greješ pred hišo.) Izl.

Čvrst, bister kakor ris. Sicer tu ni risov, vendar je sedanjemu rodu to kaj navadna primera, celo močno žensko primerjajo risu. Sliši se pa tudi »močan kakor rusa. Izl.

Denarja kakor praprotja (veliko). Št. Got.

Drži se grdo, kakor bi ga s kolom tiščal. Št. Lamb.

Gorko je šlo naprej. (Takoj se je razvedelo, kar je bilo zaupno povedano.) St. Lamb.

Hodi kakor podgrömasta kokoš. Izl. V Izl. in na Dobr. privežejo taki kuri škrlatast trak na nogo.

Jaga (lov) je spredaj in zadaj naga. Dobr. Plet. II. 587. ima po Cafu: Kmet na strelu, polje v plevelu.

Kakor veja biti. (Kakor veha, t. j. biti neznačajen). Izl.

Kar si kdo oprti, nosil bo do smrti. (Pravijo onim, ki stopijo v sv. zakon). Notranjsko.

Kjer baba gospodari, volk mesari.

Kjer je veliko ubit', je malo užit. čuje se tudi bolj jasno »Kjer je veliko tepeža, je malo užitka.« (Tako odgovarjajo stariši, ki svojih otrok ne tepo). Izl.

Kraj koga biti: ne bo ga še kmalu kraj. Št. Got.

Lahek kakor sova. Izl.

Ljudi kakor zoljev ali »kar trdo«. Izl.

Malha se mu ne bo pogrela. (Ne bo se mu dobro godilo). Št. Lamb.

Mož je glava, žena pa tava. Dobr.

Na čast komu iti: to mu (ji)vgre na čast. (Počastiti koga s častnimi, vljudnimi izrazi) St. Got.

Na čep (ali na -čop) iti, biti ali priti. (Biti pri otvoritvi gostilnice). Izl.

Na kljub komu biti. (Kljubovati komu). Izl.

Na pičlo biti. (Občutljiv za vsako hrano ali vreme). Dobr.

Nauk je zmirom na svetu, (človek se vsak dan kaj nauči). Izl

Nobene zime ni še volk snedel, tudi letošnje ne bo. Dobr. Zima in graščina ne prizanašata kmetu. (Slovenec 1890, št. 58).

On ni iz zadnje moke. (Ni neumen človek). Št. Lamb.

Pijan kakor božja mavra. Št. Got. Primera je od narodovega naziranja, da mavra (mavrica) vodo pije, kakor vidiš pri Navratilu v Let. 1894, 138.

Po pasje koga spoditi. (Vrata mu pokazati). Št. Got.

Po širokem videti, (schöne Aussicht vom Berge haben). Izl.

Požrten na čast, kakor maček na mast. (Pravijo onemu, ki zahteva preveč vljudnosti od priprostega človeka). Št. Lamb.

Prevelika sila in prevelika prijetnost ne trpi dolgo, t. j. srednja najdalje. Dobr.

Resnico je godla (starka), vendar so ji gosli na glavi razbili. Dobr.

Sit kakor pri birmi. Dobr.

Siten kakor čmerika. Izl.

Sive lase imeti kakor kodelja. Št. Got.

Star mož vina kupi, mlad pa palico da. (Pravi mlada žena, ki ima starega moža). Izl. Beim Alten ist man gut gehalten. Dalje pravijo: Bolje je z mladim praprot žet', kakor s starim cekine štet'. öt. Jurijska luža (deževje v aprilu) in kresna suša (v juniju) naredi dobro letino. Izl.

Tat ima svojo pravico, če ga držiš, ga šele lahko sodiš. (O sumljivem tatu). Izl.

Tiščali so v njega kakor ptiči, ki dobijo po dnevu sovo. Dobr.

V Rim gre žena. (Pogačo bo jedla, pride na porod). Dobr. Izl.

Vikajo me že preveč. (Postaral sem se že; v mladosti se ljudje posebno^ na kmetih med seboj le tičejo ter se branijo vikanja). Št. Lamb.

Vpil je od bolečin, kakor ptič v precepu. Izl.

Vpije kakor grešna duša. Št. Got.

Vsak cigan svojo sol hvali. (Vsaka lisica svoj rep hvali). Št, Got.

Za norca kaj reči. (V norcih kaj reči, im Scherze). Izl.

Za teleta se pravdati, pa kravo pripravdati. (Pri tožbi mnogo večji dobiček doseči, nego si pričakoval). Dobr.

Zmeraj sedi doma, kakor trotje pri čebelah. Dobr.

Zidan čas imeti, (čas prodajati, biti brez dela). Dobr.

Žre kakor bi s tlake prišel (izg. paršu). Izl.

3. Uganke.1)[uredi]

čepi, pa reži in črne mustače moli. (Mesteje). Tudi V. Vodnik ve uganko za mesteje (isteje) in M. Valjavec: čepa čepi, reža reži, črne čube kaže (Lj. Zv. 1893, 567).

Lesena koklja železna piščeta vodi. (Brana). Isto: Mati lesena, otroci pa železni. (Koledar druž. sv. Moh. 1894, 111).

Les na les, pa prt vmes, na sredi bajer stoji, in okoli njega kavke letajo. (Miza, skleda z jedjo in žlice).

Nima nog in ni riba, pa vendar v hlačah miga, al ne vsakemu. (Žepna ura, kdor jo ima). Isto: Biba biba, gospodu . v brgešah (hlačah) miga. (Erjavec v Let. 1882/83, 325).

Ovce so lepe, pastir je lep; tat pa še lepši, ki je vse to ukradel. (Zvezde, mesec; solnce, ki jih z dnevom vzame).

Pri nas imamo deklico, ki v hišo prileti in čez vsa okna naenkrat pogleda. (Luč). Izgovarjajo pärnas, pärvas, pärji, (pärnji), pärjih, (pärnjih) = prt njih, kakor je gladko pel A. M. Slomšek: »Visoke so gorice, In žlahtne so trtice Ki pčr nas rastejo In vince dajejo.« Prim. Dr. M. Murko v Let. 1891, 18.

Pri nas imamo sod, v katerem je dvoje sorte vino, pa nobenega obroča gori. (Jajce).

Pri nas imamo volka (Ochslein), ki je brez kože, ko gre v hlev, a v koži, ko pride iz hleva. (Kruh iz peči).

Pri nas imamo voleka, katerega za rep obdržiš, če ga čez streho zaženeš. (Klopčič niti).

Pri nas imamo eno zvir (zver), ki teče kot hudfr, ima nemške mustčiče, hrvaške zobe. (Hišna ura z verižicami).

Skleda masti se po celem svetu spusti. (Solnce). Erjavec v Let. 1882/83, 329: Skleda soli, Po vsem svetu se razleti.

V planini posekano, v stali rojeno, na tnali (izg. knala, knalovina) obdelano, v hišo prineseno, pa za uh tepeno. (Sito).

Železna kuzla po leseni dolini laja. (Strgulja v kadunji za kruh).

') Sledeče uganke so iz Št. Gotharda, kjer jih zastavljajo posebno dan pred poroko, kadar po nevesto pridejo. V hiši zapro vrata in potem jih pred vrati in v sobi ugibajo nevestini in ženinovi ljudje, dokler

kdo kake prav dobre ne zabeli.

  1. ^ V Plet. slovarju pogrešam iz navedenih tiskanih virov še sledeče doneske iz Tuškovih „Štirih letnih časov". Večkrat je pri Plet. kak drugačen pomen: solzno (selzenovo) zeljce, pasja čebulica str. 6; zvezdica mehurnica 13; zavojnice 15; ostrolisti javor 22; dolgopeceljnati brest 26; poljska cedilj, črnoglavec 39; senčnica 57 ; polž grmán 63 ; polž šuman, šemice64; hrošč padavec, ščitonoska 73; trstni vrabec 94; vodoljuba (tudi Tuš. Bot. 128), vodna vijola 95; dristavci, skrakoni 96; ldeg (tudi Tuš. Rasti. 22) 101; lusknice 108; stebrovec, koraljevec 112; konopljenka 114; vrednik (urhovica, teucrium) 115; gozdni in njivski noč-in-dan 116, 165; členasti prstan praprotove plodne glavice 121; potovka 123; čeladnica 123; ogrinjalce (Tuš. Rastl. 53) 126; blatni bor (Plet. ima sicer več borov, vendar bi bilo dobro, da se vzprejmejo vsaj vse naše drevesne vrste v slovar) 140; ltopiščnica, močvirnica 141; lasonoša, kilavnik, ovsir 150; šparnica, komoljika 151; borova grizlica (hrošč) 153: borovnjak 154; volčja noga (lycopus) 155; krvoločnica 157; helda 163; repiček (rman) 165; rdečina 172; velenduh, sipan, medunka 175; kozja potica (sonchus) 177; zdeličar 191; mlečni javor, sladornik, slador grozdnik 202; skorjasti brest 204; črna pura 211; povrhnji lub (periderm), prava skorja, zelenica breze 219; baršunovec, čemerunka, žlezana, mrvice, ognjenica 237. V „dodatku" je zopet venec lepih besed, mislim, da jih nadalje tu izkazavati ni potrebno. S to knjigo bi bilo lahko potrjenih nekaj Cafovih, Zalokarjevih in drugih besed n. pr. ozimnica 4, poletno omladje 7, mahalo 55, 118, polž svedre 66, brežina 113, celinščica 123, smrečji in borov prejec 152, cvetišče (golo in plevasto) 168, plaža 187, brežnat 188, jugovec 4, divja repnica 48, pastiričica otresavka 49, osojnica 57, ušesna žličica 58, venčeva pleva 79, ceduljka 103, nora ajda 164, i. t. d. Omenil sem samo nekaj. Vvrstiti bi se dalo več klinčičev, petoprstnikov, sašev in drugih rastlin, ter uporabiti več pridevnikov, kakor podlesna veternica i. dr. Na Tuškove izraze se je vredno ozirati, kajti mnogo njegovih dobrih besed je tudi pri Plet. utemeljenih n. pr. naziv s. V, tujščina 2, zelenina 3, omahel 7, vojnik 9, težina 9, grozovitnica 17, ozare 33, zmrzal 48, listnik 72, močilo 92, riga 93, oblica 95, nosač 128, lika 119, brežuljek 131, krompirjevišče 158, črt 192, nočnik 196, kolesnice 197, pogibelj 205. Pred 30 leti prirejeno % Tuškovo delo je dobro premišljena knjiga; iz nje je želeti, da ne pride prihodnjič samo kakih 5 izrazov v slovar. Ker me je čedalje bolj zanimalo, kako in kaj je gradivo uporabljeno v slovarju, sem pregledal še nekaj knjig, ki sem jih baS imel pri rokah. Izmed Tuškovih prevodov je Plet. najbolj uporabil Schödlerjevo botaniko. Z ozirom na obilico in potrebo domačega gradiva, naj bi se popolnoma tuje prirodnine izpustile ali vsaj zelo omejile, ker jih prirodoslovec ne najde premalo v tujih knjigah. Druge, nego prirodoslovne vrednosti, take skovanke nimajo. Izpisovavec je prav storil, da ni iz botanike vzprejel afrikanske in amerikanske tujke toddi 124, pulk in tuje dišavnice 127. Ali bolj je mešal iz ' dodane Erjavčeve zoologije. Vzprejel je afrikanskega ptiča obadarja 290, lirorepca iz Nove Holandije 293, kažimeda 291 iz Kapske zemlje in mnogo drugih; amerikanskega trupiala 290, in več drugih je zopet izpustil. Prav pa je, da so vzprejeti tudi pri nas vidni tujci, n. pr. papiga, smejačica. Pogrešil sem pa: kališče, raztišče 24 ( = vegetacijska točka 25), povaljenik 37, pečkišče 64, hruščevje (Kartoffelkraut, zanimiv pojem, ki ima v opazki še kraj povedan, kar je izpisovavec prezrl) 81, podražci 134, kamentrica 160, parožnik, roguljak 275, črešnjarka 329, gobavka 329, bodulja 361. Ta „bodulja" je tudi debelo tiskana v Erj. „Naše škod. živ." 1880, 142; dokaz, da tudi ta knjiga ni natančno izpisana Nezadostno so izpisane tudi druge veljavne knjige, n. pr. „Kresi". Vzemimo zadnji „Kres" (I. 1384). Domačica 17, kočljarca 196, samojak 200 (lahko bi pričal za Cafa), (Menda zadostuje, da je beseda sploh navedena! Urednik.) čretež = čret, čreta (z razlago) 202, pukuš 204, mohot (močn. jed) 290; milo sladko ali božavno ime = Kosename (tudi v Lj. Zv. 1885, 377) 290, zora (neka igra) 293, šrenkar (orožje) 293, korantančnica, korantača 294, pavljinec 296, cepljivka 98, prinesček 151, kosino vratišče (toda „kačji kralj—kačec" na isti strani je izpisan) 267, blanja, slanjača 271, cvrketači 339, borovničkovje 370. Preslabo je izpisana tudi cenjena zbirka „Črtice iz duš. žitka staj. Slovencev". Iz te knjige manjka še okolo 100 zanimivih izrazov. Ako nazadnje povem, da so „Črtice" vzprejele obilo gradiva iz druge slovenske literature (Novice, Glasnik i. dr.) je razvidno, da tudi iz onih časnikov ni še vse pobrano in čaka še velik sklad besed iz dosedanjih virov vstopa v besednjak. V. Oblak pravi v Jagičevem Archivu (1893, 595) o izpisovanju iz literature „ob mit der nöthigen Vollstándigkeit, möchte ich nach den vorliegenden zwei Heften des neuen "Wörterbuches stark bezweifeln."
  2. ^ ») Tu slišiš za majhno okolico ali samo kraj; Na ali po Blagovškem, na Vranskem, na Zagorskem, na Št. Ožbaltskem i. fc. d.