Znamenja dèžja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Znamenja dèžja
Matija Valjavec
Gl. tudi Medvedovo pesem Znamenja dežja
Spisano: 1855
Viri: Pesmi. Zložil Matija Kračmánov. Ljubljana: Giontini; prefotografiral Matjaž Zaplotnik, na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/valjavec_pesmi2/index.html postavil M. Hladnik.
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Gospod in sveti Peter sta
Ob hudi suši pót'vala,
Pekoče solnce je sijalo,
Ker dolgo časa ni dež'válo.

Pa v govorici tej in tej
Koračita počas napréj
Kar jima mož gredé po poti
Prileten, star že pride proti.

Ga praša sveti Peter zdaj;
Al vroče, oča, vam je kaj?
Se vé da; starček urno pravi,
In te besede še pristavi:

Za rés vročina huda je,
Pa menim, k malu dež pojdé,
Že vidil črnega po cesti
Sem dáve zgódaj polža lesti.

Gospod pa mu odgovorí:
Mož, vaša vera prava ni,
Nebó za voljo tega dalo
Dežjà ne bode vam še kmalo.

Naprej gresta, in drugi dan
Popot'vata na drugo stran,
Sijalo solnce je pekoče,
Biló je grozno grozno vroče.

Pa v govorici tej in tej
Koračita počas naprej,
Kar jima mož gredé po poti
Prileten, star že pride proti.

Ga praša sveti Peter zdaj:
Al vroče, oča, vam je kaj?
Se vé da, starček urno pravi,
In te besede še pristavi:

Za rés vročina huda je,
Pa menim, k malu dež pojdè,
Pod streho mojo se viseča
Zaprla neža je bodeča.

Gospod pa mu odgovorí:
Mož, vaša vera prava ni,
Nebo zavoljo tega dalo
Ne bode vam dežjà še kmalo.

Naprej grestá, in drugi dan
Popotvata na drugo stran
Pekoče solnce je sijalo,
Ker dolgo časa ni dežvalo.

In v govorici tej in tej
Koráčita počas naprej,
Kar jima mož gredé po poti
Prileten, star že pride proti

Ga praša sveti Peter zdaj:
Al vroče, oča, vam je kaj?
Se vé da, starček urno pravi,
In te besede še pristavi:

Za rés vročina huda je,
Pa menini, da že dež pojde,
Že v kádi zjutraj je brbljálo
Ko prvo solnce je pris'jalo.

Gospod pa mu odgovoiri:
Mož, vaša vera prava ni,
Nebo za voljo tega dalo
Ne bode vam dežjà še kmalo.

Naprej grestà, in drugi dan
Popótvata na drugo stran,
Pekoče solnce je sijalo
Ker dolgo časa ni dežvalo.

Pa v govorici tej in tej
Počas koračita naprej;
Kar jima mož gredé po poti
Prileten, star že pride proti.

Ga praša sveti Peter zdaj:
Al vroče, oča, vam je kaj?
Se ve da, starček urno pravi,
In te besede še pristavi:

Za rés vročina huda je,
Po polju vene skoraj vse,
Pa saj nam bog pomaga v sili
Dež kmalu dal nam bode mili.

Gospod pa mu odgovori:
Mož, pravo vero 'mate vi,
Še danes dež na polje pride,
Ki v tej okolici se snide.

Naprej grestà, na drugo pot,
Zgodi se kar je djal gospod,
Meglà nebó in solnce skrije
Z oblakov k malu dež se vlije.

Učiš se človek iz tegà,
Da vér'vati gre le v bogá
In da verjeti v prazne vraže
Nam poti prave pač ne kaže.