Slovenec, letnik 16, štev. 186, v Ljubljani, v četrtek 18. avgusta 1898.
Dovoljenje:
To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:
V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Po svetu tí pošiljaš svoje sine,
Sloven, iz učenosti vira pit;
Najboljše sine svoje, cvet mladine,
Da bodo kàj, deželi v čast in prid:
Na Dunaj ali v Gradec? to se vpraša –
To je nesreča, to sramota naša!
Sirota! Žar prijaznega pogleda
Ne sije tam iz tujih mu oči;
Domača ne pozdravlja ga beseda,
Slovenski sam naj tiho govori;
Po tujih hišah služi, da se hrani,
Kjer vse oblastno gleda ga postrani!
Kjer drugi se gosté, ostankov prosi,
Drobtine naj pobira on, prosjak;
Ko drug ponosno ga pred svetom nosi,
On skriva naj, taji trobojni trak:
Ko sin »gospod-naroda« javno vriska,
Ob zidu on naj plazi, v kot se stiska!
Življenja del najlepši, doba mlada,
Brez solnca, cvetja gine mu, zakaj?
Ljubezni siromak v tujini strada,
In tega, onega ni ve nazaj:
Pokrila ga je rano tuja ruša —
Mir ti, uboga ti slovenska duša!
Slovenija! daj sinom svojim mesto,
Da uka žejo si doma gasé;
Srce ohranijo narodu zvesto,
Močí si za življenja boj krepé:
Za drugimi Slovenec ne ostani,
Grad vedam dvigni v beli se ljubljani!
