Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Narodne pripovedke. (Izgledi ogerske in štajerske slovenščine.)
Matija Valjavec
(Priobčuje prof. M. Valjavec.)
Izdano: Slovenski narod 7/64–65, 67–69 (1874)
Viri: dLib 64, dLib 65
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Članek v Wikipediji: Wikipedia logo silver.png  Matija Valjavec
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

2. Dva čedniva i eden nouri brat.[uredi]

(Noršinci.)

Ednouk so bilij trij brati. Dva starejšiva sta mlajšega za nourega držala. Starejšiva sta si ednouk gučala da ta šla gouske kradnot. Mlajši je tou čiio pa je odišao k tistomi gospodári šteroga so gouske bilé. Te brati je pravo da prijdeta gouske kradnot dva brata, da ka njemi dá da da de on stražo. On je pravo da njemi dá da dobro večérjo i naj lepšega gosáka. Brat si je züo edne klejšče pa odišao v štalo gde so gouske bilé. Gda sta brata prišla kradnot pa gda je eden notri stoupo prijao je ednoga za nous s klejšči (!) a on zakričij: ete gouske trnok grizéjo. Vgojdno gda je nori prinesao gosáka pravo je eden drüjgomi: vijdiš, nouri je vkradno a miva nej. Za tin sta si pálik gučala da ta šla konje kradnot. Nouri odide pálik k tistomi vérti čidi so konji bilij pa so pogodij palik za večerjo i naj lepšega konja. Gda sta prišla vdari ednoga z ednov trejskov po glavi a on zakričij: eti konji trnok brcajo, pa sta odišla. V gojdno je té palik konja prignao a brata sta si gučala : nouri je vkradno a miva nej. Za tin ga je gnao na senje pa prijde v eden loug gde je eden brejst škripao a nouri je mislo da je tou küpec pa se je pogajao ž njin. Gda je brejst zaškrijpao on je vsigdár pravo da ne dá za telko. Za tim je pravo: dobro, da mi ne ščeš povedati, jaz ti eti njam konja pa v ütro prijden po pejneze, či mi ne dáš, tè te doli vsičém. On prijde drüjgi den pa je nej našao konja ar ga je vuk pojo. Te ga doli vsičé a notri najde dosta pejnez. On odnesé domo i pokazao bratom a oni so pravli da naj ide k popi po tanjer. A pop ga je pitao, za kaj nücajo. On je pa povedao da do si pejneze tálali. Zdaj so njemi brati pravli, da naj ide k dveram, či pop prijde da ga notri ne püstij. A nouri si je edno trejsko züo pa gda je pop prišao vdaro ga je po glavi. Zdaj je pravo bratom : popa san bujo. A oni so njemi pravli, za kaj je tou napravo. Za tin so popa odlesli v klejt a gda je v nedelo vzounu k meši pribeži nouri v cérkev pa povej lüdem: pop našoj klejti spij. Lüdi pridejo v klejt pa vidijo edno mrtvo tele štero sta njegoviva brata bujla, ar sta njeva že prvle znala da on tou povej lüdem a popa sta v parmo odnesla. Sledi so si slamo talali. Čedniva sta doubila pri kraji a nouri na srejdi a na srejdi je pop büo. Nouri je züo popa pa odnesao v eno zelje, v edno rokov njemi je djao sekero a edno je tak naravnao kak da bi šteo za edno glavou zelja držati. Za tin odide k vérti čido je tou zelje bilou, da eden njegova zelje kradne. Vért odbežij ta pa lüčij sekiro v njega a pop se je prevrgao. Zdaj je pravo nouri: ka ste tou napravili, ka ste popa bujli? A vért njemi je pravo dá njemi da stou rajnški či nikami ne povej. Nouri je privolo tak. Sledi ga je palik odnesao na edno črešnjo, dene njemi edno torbo na šinjek. On odbižij palik k tistomi vérti čida je ta črešnja bilja. Té vért lüčij eden bot v njega i doli se je prevrgao. Te njemi obeča palik stou rajnški da naj nikami ne povej. Gda je nouri že dosta huncvotarij napravo, odišao je domou pa je srečnejše žijvo nego čedniva.

3. Palček.[uredi]

(Noršinci.)