Planinski kosci

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Planinski kosci.
Mihael Opeka
Izdano: Slovenske večernice 46 (1892), 64
Viri: archive.org, dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


V zlatu jutro se žari,
Naš s planine spev zveni:
Kosci mladi in veseli
Delo svoje smo pričeli.

Res prelep je košnje god
Za planinski čvrsti rod:
Koscem nam razžarja lice,
Greje nam srcè, grabljice.

Že leži pri rédi réd —
Takšen je za kosci sled;
Kogar čut za delo drami,
V košnji še poskusi z nami!

V zlatu jutro se žari,
Naš s planine spev zveni,
Z nami poje črednik v gori.
Z jutrom svita rosa v zori.

Toda kaj pastirjev spev,
Kaj nam rose te odsev?
Nam je pač do séči sámo,
A za roso — lepšo znamo.

Znoja kosec se ne boj —
Glej, na čelu vedrem znoj,
Ki izvablja ti ga kosa:
To ti je — najlepša rosa!