Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja.
Jakob Sket
Izdano: Slovenske večernice, 46 (1892), 3—42
Viri: archive.org, dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Z letom 1891. je dovršila družba sv. Mohorja štiridesetletno svoje delovanje. Vsak zavedni Slovenec se lahko veseli te štiridesetletnice, kajti s ponosom se ozira naš narod na plodonosno delovanje družbe Mohorjeve. Družbina štiridesetletnica je pa še tem večjega pomena, ker je število družbenikov baš to leto jubilejno tisočino ne le doseglo, temveč jo blizu za dva tisoč prekoračilo, zakaj leta 1891. smo imeli 51.827 udov, ki so skupaj prejeli 310.962 knjig. Temu velikanskemu napredku se čudi ves omikani svet, in to nam bodi v izpodbujo, da nadaljujemo z vsemi silami svoje delovanje, in da povzdignemo našo družbo še na višjo stopinjo. Mohorjeva družba je osnovana na pravem temelju, in na tem temelju hočemo zidati dalje. Družba naša je delala vseskoz le za duševno in telesno korist našega milega naroda ter se vedno skrbno in pazljivo ozirala na vsakdanje različne potrebe priprostega ljudstva. Zatorej pa je tudi tekom preteklih štiridesetih let dosegla velikanskih uspehov. Med tem ko je sprva prihajala s svojimi knjižicami le k majhnemu številu znanih rodoljubov, zlasti k duhovnikom in k drugim omikancem, prodrla je polagoma tako globoko v vse stanove našega naroda, da je skoro ni več hiše v gorskem zatišju, niti mestne palače, kamor bi ne priromale vsako jesen njene knjige. Ako le pomislimo, da je bilo pri Mohorjevi družbi v preteklih štiridesetih letih vpisanih skupaj 693.861 družbenikov, in da je vsak dobil po šestero knjig ali snopičev v roke, tedaj še le razumemo, kako blagonosno je bilo delovanje naše družbe v preteklih štirih desetletjih. Nad štiri milijone slovenskih knjižic je romalo v tem času iz sredine celovškega mesta na razne strani slovenskega ozemlja; a da razumemo, kako ogromno je to število v razmeri z majhnim številom Slovencev sploh, treba je le opomniti, da bi prišle poprečno na vsakega živega Slovenca malo da ne po štiri knjige Mohorjeve.

Toda knjigam ni odločen dolgotrajen obstanek. Sčasoma se obrabijo, poizgubijo in izginejo, ne da bi jim vedeli sledu ali tiru. Zatorej bi težko da našli večje število Slovencev, ki bi mogli s ponosom reči, da hranijo v svoji lastnini vse knjige, ktere je izdalo društvo in družba sv. Mohorja od začetka svojega obstanka, od leta 1852. Brez dvombe bode tedaj vsakega, za razvoj naše družbe vnetega rodoljuba, zlasti pa družbine poverjenike in pisatelje slovenske zanimalo, ako zvedó, ktere knjige in sestavke je družba priobčila v preteklih štiridesetih letih, in kakšne da so vsebine in kolikega obsežka. Vsebino družbinih knjig poznavati pa je še posebno važno za naše pisatelje, da morejo po tem razsoditi, kakšnih knjig in spisov manjka družbi, in kterih je še našemu ljudstvu potreba. Da se pa književno delovanje naše družbe bolje spozna in uvažuje, hočemo na prvem mestu podati kratko zgodovino o njeni ustanovitvi in pregled vseh letnih družbenikov, potem pa po vrsti našteti vse knjige in vse sestavke navesti, ki jih je izdalo društvo in družba v štiridesetih letih svojega delovanja.

A. Ustanovitev društva in družbe sv. Mohorja.[uredi]

Prvo misel, da se ustanovi družba za izdavanje slovenskih knjig za ljudstvo, izprožil je naš nepozabni Anton Martin Slomšek, tačas kanonik in šolski nadzornik v Šent-Andreju na Koroškem. Slomšek je bil v taisti dobi že sam znamenit pisatelj slovenski in skrben oče slovenskemu ljudstvu. Kot šolski nadzornik je posvetil velik del svojih močij ljudskemu šolstvu, spisoval šolske knjige in neumorno delal na to, da se mladina slovenska povzdigne v omiki, da se nauči čitati in pisati ter si tako pridobi zaklad, kterega ne more ukrasti tat, niti ogenj uničiti. Ali tudi za to je hotel poskrbeti naš pravi ljudski prijatelj, da bi odrastla slovenska mladina, zapustivši šolske klopi, ne vrgla knjige na stran in še to pozabila, kar se je bila naučila na trdih šolskih klopeh, kakor se to dandanes dogaja tako čestokrat. Slomšek je namerjaval naše ljudstvo tudi zunaj cerkve in šole poučevati, vzgajati ga v krščanskem duhu ter ga učiti v vseh vsakdanjih potrebah. Za ta blagi namen pa je bilo potreba knjig, in ker je takih manjkalo, odločil se je Slomšek sam, da priskrbi potrebnih knjig našemu ljudstvu, in je napravil načrt za družbo, ki bi naj izdajala knjige za priprosti narod slovenski. Dne 23. prosinca leta 1845. je vložil kanonik Slomšek pri višji c. kr. vladi, pri tedanjem ilirskem deželnem glavarstvu (guberniju) v Ljubljani, prošnjo za dovoljenje takega društva in predložil v potrdilo dotična pravila.

Z velikim veseljem so pozdravili Slovenci ta korak Slomšekov, kakor razvidimo iz Bleiweisovih „Novic“, izhajajočih v Ljubljani, ki so takrat pod naslovom: „Novo, celó posebno veselje za vse Slovence“ pisale sledeče vrstice o tem podjetju. „Slavni pisatelj naš, najboljšega glasa, ves živo do srca vneti za naše dušno in umsko izobraženje, prezaslužni gospod Anton Slomšek, kanonik in školastik lavantinski, — kdo li med Slovenci jih ne pozna, s spoštovanjem jih ne imenuje? Kdor njihove ljube duše po osebi ne pozna, pozna jo vsaj po njihovi mili pisavi: Nedolžni otročič kaže ves vesel na „Dober Dár“, — „Blaže in Nežica“ sta mu najljubša tovariša; deklica kaže na „Devištvo“ — na „Sréčen Pót“ hlapčič — kmet in gospod hvaležna na „Hrano“ in „Filotejo“ in še na veliko spisov — toda zakaj bi li govoril, kar vsak Slovenec vé? — naš gospod Slomšek, pravim, pripravljajo nam novo, novo življenje: Družbo v izdajanje cenejših slovenskih knjig naréjajo. Dne 26. prosinca t. l. pišejo prečastiti gospod Slomšek: „Družba za izdajanje cenejših rodoljubnih knjig je začeta: pretekle dni so postave in vodila bila izročena višji c. kr. vladi. Večni Bog, oče vseh narodov daj dober tek tej napravi in dolgo življenje skrbnemu gospodu napravljalcu!“

Tako je poročal „Novicam“ dne 19. svečana leta 1845. Oroslav Caf, duhovnik in slovenski učenjak, ter pristavil prejšnjim vrsticam še sledeče besede: „Dvojne želje se zraven tega ne moremo vzdržati: 1. Da bi tá-le družba vse Slovence od madjarske do laške meje, od nemških gor do ilirskih logov prijazno objemala; in 2. da bi ga ne bilo spačenega Slovenca, kteri bi ves voljen ne hotel podpirati te družbe z glavo in mošnjo.“ Rés proroške besede, ktere so se dandanes že skoro do pičice izpolnile!!

Toda gorka želja Slomšeka in vseh Slovencev se ni hitro in takoj uresničila. Z odlokom od dne 15. Malega travna l. 1845., br. 434. je deželno glavarstvo (gubernij) v Ljubljani odbilo Slomšeku prošnjo in mu prepovedalo ustanoviti dotično družbo. To je bila grenka kupa v življenju blagega rodoljuba, ali on je ta udarec mirno prenašal in čakal boljših časov, da uresniči svojo blago misel.

Slomšekovo krščansko in književno delovanje pa je našlo zato pri višji duhovski oblasti tem večje priznanje. Kmalu je bil na glasu kot jeden najbolj vnetih in najduhovitejših duhovnikov v lavantinski škofiji, in že spomladi leta 1846. je bil izvoljen za škofa lavantinskega. Kot najvišji pastir svojih ovčic pa je Slomšek še bolj razvidel, kako so knjige, v krščanskem duhu pisane, za naše ljudstvo potrebne, toda tudi sedaj še ni mogel izvesti svojega namena, temveč je le toliko cenjene in priljubljene „Drobtinice“ izdajal. Nastopili so bili namreč leta 1848. in 1849. prav žalostni in razburjeni časi za našo Avstrijo. Razna ljudstva so se bila spuntala, in mnogo krvi se je prelilo, predno se je naselil zopet mir v dežele avstrijske. Napočila je zarja večje svobode, in narodi v Avstriji so se začeli prosteje gibati, sevéda med njimi tudi Slovenci. Zdaj je stopil lavantinski knez in škof Slomšek s svojo mislijo znova na dan ter poskušal oživiti „društvo za izdavanje dobrih slovenskih knjig“. In glejte srečo, ta poskus se mu je zdaj obnesel! V Celovcu si je namreč pridobil za ta namen dva goreča rodoljuba, Andreja Einšpielerja in Antona Janežiča, in ti trije rodoljubi so v pravem pomenu besede trije temeljni kameni, na kterih se je sezidal zdaj tako veličastni dom Mohorjeve družbe.

Dne 1. prosinca leta 1851. je objavil Anton Janežič v svojem listu, „Slovenska Bčela“ imenovanem, navdušeno pisan poziv do Slovencev, kterega takó-le končuje: „Živeli Slovenci! Naj se ustanovi ‚društvo za izdavanje dobrih slovenskih knjig‘, kterega namen naj bo: priprosto ljudstvo izobraževati, domače slovstvo povzdigati, pisatelje podpirati ter jih k novim činom izpodbujati. Živeli Slovenci! Živelo društvo za izdavanje dobrih slovenskih knjig!!“

Ta poziv ni bil brez uspeha, in društvo se je jelo snovati, kakor nam sam Andrej Einšpieler v „Koledarju“ za leto 1878. pripoveduje, takó-le: Dne 25. svečana leta 1851. so bili knez in škof Anton Martin Slomšek v Celovcu ter so pri tej priložnosti obiskali tudi tedanjega mestnega kaplana, Andreja Einšpielerja. Povabili so ga, naj pride o veliki noči v Šent-Andrej, da si pogleda prekrasne velikonočne kresove, ktere na velikonočno nedeljo na vse zgodaj zažigajo po vsej Labodski dolini.

Temu povabilu ustreže rad naš rojak ter se pelje dne 19. malega travna v Šent-Andrej. Na velikonočno nedeljo po obedu ga povabijo premilostljivi knezoškof, naj se gresta po škofovem vrtu malo izprehajat, in tu mu začnó z milimi in srčnimi besedami popisovati, kako potrebno in kako lahko bi tudi bilo v sedanjem, za Slovence ugodnejšem času osnovati in na noge spraviti društvo, ktero bi naj izdajalo in med Slovenci širilo dobre knjige slovenske. Ob jednem so tudi pravili, kako so že l. 1845. imeli resno voljo, osnovati tako društvo, pa da jim takrat ni šlo srečno izpod rok. Nadalje so govorili ravno tiste besede, ktere čitamo v njihovem životopisu:

„Pri srcu jih je bolelo pomanjkanje za ljudsko izobražanje pripravnih knjig. Dobro pa so vedeli, da jeden jedin človek ne more vsem potrebam zadostiti. Za to so si izmislili pač kaj krasno napravo v prid ukaželjnim Slovencem. Hoteli so namreč „društvo za izdavanje dobrih slovenskih knjig“ osnovati. Ali kdo bi si bil mislil! V tem ko so Nemci že zdavna jednako društvo imeli, bila je Slovencem prošnja za jednako dobroto odrečena možu, čegar jedino ime je bilo poroštva dovolj, da bo društvo v čistem krščanskem duhu postopalo. Sevéda jih je mogla taka odločba močno boleti pri srcu; vendar tiho in ponižno so žaljenje prenašali, in nikdar nismo slišali niti jedne pritožbe iz njihovih ust. Le v dveh listih do dveh posebno dobrih prijateljev smo našli male opombice, ki jasno kažejo njihov bogoljubni namen. Jednemu prijatelju pišejo: „Da je naša prošnja za društvo k izdavanju dobrih knjig odvržena, in sicer ne da se je vzrok povedal: zakaj? bodete že vedeli. Meni je s tem težko breme odvzeto, pa tudi dobri stvari dno izbito. Posamezni preženemo svoje moči in obnemoremo. To vidijo sovražne moči in ustavljajo vse dobro z domišljijami vsake vrste. Vendar me to nikakor ne bo zadrževalo delati v višjo čast božjo in v blagor tistega ljudstva, med kterega me je previdnost božja postavila. Naše vodilo bodi: Malo govoriti, — veliko delati, — vse trpeti.“

Te mile, škofove besede so segale mlademu kaplanu, And. Einšpielerju, globoko do srca, in zlasti obljuba Slomšekova, da hočejo na vso moč z besedo in dejanjem, s peresom in denarjem pri tem društvu pomagati, osrčila je našega rodoljuba takó, da je takoj začel za to misel delovati med celovškimi rodoljubi. Že dne 27. malega srpana so razposlali celovški Slovenci vabilo za „društvo, ktero bode knjige za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo“, na vse strani po slovenskih pokrajinah, in Janežičeva „Slovenska Bčela“ je razglasila dne l. kimovca isto vabilo in tudi že objavila prvotna pravila tega društva.

Dotični oklic Slovencem se takó-le glasi:

„Dober in žlahten je sad, ki ga društva donašajo s tem, da dobre knjige med ljudi razširjajo. Nočemo tukaj naštevati vseh tistih društev, ki so jih naši nemški bratje v ta namen napravili. Pokažemo le tja na društvo sv. Janeza Nepomuka na Češkem. To društvo že dolgo let vsako leto lepo število koristnih knjig prav dober kup med češko ljudstvo razprostira. Mi Slovenci za drugimi narodi in svojimi brati na Češkem ne smemo zaostajati, posebno kedar gre za sveto vero, lepo zadržanje, kedar gre za pravo, pa večno srečo človeštva. Pa vendar naše dolgo neobdelano polje je široko, — kar se od nas terja, to je imenitno in težko; za to nam je treba več delavcev, združenih sil in močij. To nas je gnalo društvo osnovati za izdavanje in razširjanje dobrih knjig za Slovence. Postave tega društva mi podpisani v imenu in po volji mnogih prijateljev tukaj oznanjujemo in vse lepo vabimo, naj pristopijo k temu društvu. Zares! Namen tega društva je lep in žlahten! Društvo ima skrbeti, da se krščanski in pobožni duh, zaradi česar slovanski narod povsod in že od nekdaj slovi, obvaruje in utrjuje; — društvo ima skrbeti, da se ljudem, ki se bodo v šolah mnogo lepih rečij naučili in potem tudi radi čitali, dobre in koristne knjige v roke dajejo, da jim ne bode treba po slabih in prepovedanih knjigah popraševati in segati; — društvo ima učenim Slovencem, kterih, hvala Bogu, že veliko štejemo, priložnost ponuditi, da svoja književna dela gotovo in vsaj brez svoje lastne izgube med ljudi spravijo; — društvo bode po tem vsem pa tudi pomagalo, da mi svojo književnost in jezik svoj olepšamo in obogatimo in tako tudi slovenski narod na višjo stopinjo krščanske omike in prave sreče in časti povzdignemo. Ta namen je tako obširen in težaven, da ga le združene moči doseči zamorejo, — je pa tudi tako lep in žlahten, da ga bodo duhovne in deželne oblastnije, vsi prijatelji človeškega roda in vsi domorodci gotovo na vso moč podpirali.

Zatorej se lotimo tega svetega dela s trdnim zaupanjem na Boga, na pravično in žlahtno našo reč, na ljudi dobrega srca in na slovenske domoljube!

V Celovcu, 27. julija 1851.

And. Einšpieler, kaplan v Celovcu; Franjo Zorčič, špiritual v Celovcu; Jožef Rozman, stolni korar v Šent-Andreju; Anton Janežič, učitelj v Celovcu; Dragotin Robida, profesor v Celovcu; Matija Majar, župnik v Gorjah; Balant Lesjak, župnik v Dvoru; Gregor Sommer, učitelj v Borovljah.“

Ta oklic se je raznesel po vsem Slovenskem kakor blisk, in od vseh stranij so odmevali veseli glasovi.

In veste li, kdo se je prvi oglasil in prvi položil svoj dar na oltar slovenske domovine? Tisti gospod so bili, ki so nekdaj pisali: „Naše vodilo bodi: Malo govoriti, — veliko delati, — vse trpeti.“ Le nekaj dnij po tem oklicu je došlo iz Šent-Andreja od knezoškofa Antona M. Slomšeka v Celovec to-le pismo: „Veseli me, da društvo, ki sem ga že pred sedmimi leti osnovati mislil, pa ga nisem mogel, vidim se zopet vzbujati in oživljati; da pa moje veselje tudi kaj sadú obrodi, podlago in temelj temu društvu s tem položim, da petsto goldinarjev v bankovcih temu društvu darujem. Kakor hitro v življenje stopi, bodem ta svoj dar društvenemu odboru izročil. Zraven pa še tudi obljubim za društvo delati in ga podpirati, kolikor premorem“, — in ostali so škof mož-beseda do smrti!

Leta 1852. je stopilo društvo pod posebnim varstvom kneza in škofa lavantinskega v življenje ter začelo nabirati ude in pripravljati knjige za tisk. „Slovenska Bčela“ nam že tekom leta 1852. naznanja imena pristopivših udov in objavlja z veseljem, kako se natiskujejo društvene knjige; prva med njimi je bila povest „Blagomir puščavnik“.

Po pravilih, ktera je c. kr. deželna vlada v Celovcu potrdila pozneje z odlokom dne 28. velikega srpana 1853, br. 5906., dobilo je društvo ime: „Društvo sv. Mohorja“, in sicer zategadelj, ker je bil sv. Mohor prvi blagovestnik, ki je, od samega sv. Petra v starodavnem Ogleju (Akvileji) za škofa posvečen, razširjal med Slovenci sveto vero in dal za njo kri in življenje okoli leta 68. Sv. Mohor je bil naslednik sv. evangelista Marka in prvi oglejski škof; zatorej je še dandanes patron goriške nadškofije, ki obhaja njegov praznik na dan 12. malega srpana.

Namen društva je bil, da se dajejo na svetlo in razširjajo dobre knjige, ki naj razsvetljujejo in požlahtnujejo um, srce in voljo ljudij, in da se morejo povrh tudi dober kup razprodajati.

Udnina je znašala za učitelje ljudskih šol na deželi in za učence na leto 1 gld. 30 kr. srebra, za vse druge pa na leto 3 gld. Dalje ima vsak novi ud še plačati vpisnine, učitelji in učenci 30 kr., vsak drugi pa 1 gld. Za letnino je imel vsak društvenik dobivati vsako leto „največ, ko bode mogoče, tiskanih knjig“. Število letnih knjig pa bode seveda rastlo po razmeri, kakor udje pristopajo k društvu.

Za društvo se je sprva oglasilo precejšnje število udov, takoj prvo leto 785; toda na leto 1856. se je njih število jako znižalo, in od sedaj naprej je padalo vedno, tako da je bilo l. 1859. le še 263 društvenikov.

Društveno delovanje je bilo v prvi svoji dobi že kaj blagonosno. Prav lepo število knjig je spravil odbor med Slovence. V prvih osmih letih je izdalo društvo blizu 609 tiskanih pôl in povrh še nektere knjige z napevi in podobami; vseh udov je bilo 5204 in prejelo skupaj 20.252 knjig. Toda te knjige niso prihajale v roke našemu priprostemu ljudstvu, temveč le bolj duhovnikom, učiteljem in drugim premožnejšim rodoljubom; kajti letnina od 3 gld. na leto je bila za ubožne ljudi previsoka, in zató ni društvo našlo odziva v širšem krogu priprostega naroda. Naravna posledica temu je bila, da je začelo društvo slabeti, in bati se je bilo, da popolnoma zamrè. Ali o pravem času sta zdaj povzdignila svoj vplivni glas Andrej Einšpieler in Anton Janežič ter sta v svojih glasilih, Janežič v „Slovenskem Glasniku“, Einšpieler v „Slovenskem Prijatelju“, stavila l. 1859. dobre nasvete gledé na preosnovo tega društva slovenskim rodoljubom. Nasvetovala sta, da naj ostane sicer društvu sv. Mohorja prvotni glavni namen, toda prestavi se naj na cerkvena tla, t. j. da se ustanovi družba ali bratovščina; kajti videla sta, kako uspešno so delovale na cerkveni podlagi ustanovljene družbe ali bratovščine v bližnjih katoliških deželah, na pr. v Pragi družba sv. Janeza, ali v Brnu družba sv. Cirila in Metoda.

Drugi važni nasvet je bil, da se zniža letnina, ker je dosedanja previsoka udnina najbolj zavirala pristop priprostemu narodu.

Tretjič sta poudarjala, kako je treba, da se napravi posebna matica za družbo, in sicer tako, da bi mnogo domorodcev pristopilo k družbi za vse svoje žive dni in vplačalo dosmrtno udnino. Naposled še znova poprosita vse domoljube, posebno pa častito duhovščino, naj pritekó hirajočemu društvu na pomoč, kajti le z njihovo pripomočjo bode zamogla pognati družba svoje korenine tudi v jedro slovenskega naroda.

Ob jednem sta se obrnila do premilostljivega krškega knezoškofa, Valentina Wieryja, ter jih prosila, da ustanovijo družbo ali bratovščino sv. Mohorja. Knezoškof so na prošnjo več društvenikov osnovali katoliško bratovščino sv. Mohorja ter prosili sv. očeta papeža Pija IX., naj to cerkveno bratovščino potrdijo in podelijo družbenikom svetih odpustkov. Sv. oče so uslišali prošnjo in s pismom od dne 18. velikega travna leta 1860. bratovščino obdarovali z odpustki, krški škof pa jo potrdili z dnem 5. rožnika istega leta. V posebnem pastirskem listu so priporočili družbo vsem Slovencem in naznanili ob jednem tudi družbina pravila, kakor jih čitate v Koledarju. Pravilom dodana so še tudi posebna „vodila opravilnega reda“, ktera je leta 1868. potrdila nadpolovica vseh živih dosmrtnih udov, in po kterih se odbor vestno ravna.

Kakor lahko vsak razvidi iz postav in vodil, tiskanih v vsakoletnem Koledarju, sprejeli so se nasveti, kakoršne sta stavila Einšpieler in Janežič. Družba se je ustanovila na cerkveni podlagi, letnina znižala jednako za vse ude na 1 gold., in napravila se je posebna matica, v ktero vplačajo dosmrtni udje enkrat za vselej 15 gld., a zató dobivajo vse družbine knjige do smrti. Do zdaj šteje družba 926 dosmrtnih udov, od kterih jih je pa že 151 umrlo. V bratovščinski knjigi, v ktero se po vodilih zapiše vsak na novo pristopivši dužbenik, bilo je l.1891. zapisanih 129.184 udov. Ta knjigaje za nas častna, zlata knjiga; glejmo, da bodo zapisana enkrat v njej imena vseh Slovencev!


B. Pregled udov in razposlanih knjig.[uredi]

I. Za leta 1852—1859.[uredi]

Leta 1852. je bilo 785 udov in prejelo 3.925 knjig.
1853. 884 3.536
1854. 978 4.890
1855. 947 3.788
1856. 557 1.671
1857. 454 908
1858. 336 1.008
1859. 263 526
V 8 letih — skupaj 5.204 udov in prejelo 20.252 knjig.

II. Za leta 1860—1869.[uredi]

Leta 1860. je bilo 1.116 udov in prejelo 4.464 knjig.
1861. 1.294 5.176
1862. 1.620 4.860
1863. 1.662 6.648
1864. 2.173 10.865
1865. 2.719 13.595
1866. 3.980 23.880
1867. 7.086 35.430
1868. 10.458 52.290
1869. 13.651 95.557
V 10 letih — skupaj 45.759 udov in prejelo 252.765 knjig.

III. Za leta 1870—1879.[uredi]

Leta 1870. je bilo 16.175 udov in prejelo 97.050 knjig.
1871. 17.395 104.370
1872. 18.925 113.550
1873. 21.892 130.552
1874. 24.080 144.480
1875. 26.336 158.016
1876. 26.815 160.890
1877. 25.863 155.178
1878. 24.412 146.472
1879. 25.333 126.665
V 10 letih —skupaj 227.226 udov in prejelo 1,337.223 knjig.


IV. Za leta 1880—1891.[uredi]

Leta 1880. je bilo 25.430 udov in prejelo 152.580 knjig.
1881. 25.084 150.504
1882. 24.474 146.844
1883. 28.390 170.340
1884. 28.502 171.012
1885. 29.590 177.540
1886. 31.687 190.122
1887. 35.010 210.060
1888. 41.552 249.312
1889. 46.042 276.252
1890. 48.084 288.506
1891. 51.827 310.962
V 12 letih — skupaj 415.672 udov in prejelo 2,494.034 knjig.

Iz tega pregleda razvidimo, da je bilo: v 40 letih skupaj 693.861 udov in prejelo 4,101.274 knjig.

Nadalje nam kaže pregled, kako je število udov v prvi dobi od leta 1852. do 1859. bilo majhno, in da se ni moglo v nobenem letu povzdigniti niti do tisočine, med tem ko je že prvo leto v družbo ali bratovščino bilo vpisanih 1116 udov. Prvih sedem let je število polagoma rastlo, na leto 1867. pa na enkrat za 3.106 družbenikov poskočilo in potem vsako leto tako znatno naraščalo, da štejemo l. 1875. že 26.336 udov. Zdaj pa so nastopili za družbo časi omahovanja; število udov sicer ni zeló padalo, ali tudi rastlo ni. Devet let štejemo okoli 25 in 24 tisoč udov, in bati se je že bilo, da bode začelo število vidno padati, kajti leta 1882. smo imeli že 2.341 družbenikov manj kakor l. 1876. Toda glejte čudo, česar nikdo ni mislil, to se je takoj zgodilo. Število udov je za leto 1883. poskočilo za 3.916 in potem rastlo vsako leto za več tisoč, in sicer se je najbolj povzdignilo od leta 1887. na leto 1888., kajti število udov je takrat na enkrat poskočilo za 6.542. Zadnja leta smo šteli poprečno skoro vsako leto po 3 tisoč družbenikov več, in Bog daj, da bi število rastlo tudi v letih bodočih.

Častiti gospodje poverjeniki naše družbe si bodo pač znali te podatke sami razložiti; a upam, da mi pritrdijo, ako rečem, da sta med drugimi pobožnimi knjigami zlasti knjigi „Življenje svetnikov in svetnic božjih“ in „Življenje preblažene Device Marije in svetega Jožefa“ pripomogli, da se je povzdignila družba tako hitro in na tako visoko stopinjo.

C. Pregled vseh knjig in sestavkov, izdanih po društvu in družbi sv. Mohorja.[uredi]

I. Knjige društva sv. Mohorja.[uredi]

Leto 1852.[uredi]

(Udov 785 in prejelo 3.925 knjig.)

1. Blagomir puščavnik. Podučivna in kratkočasna povest za mlade in odraščene ljudi. Poleg nemškega (Beatushöhle) poslovenjena. 1853. Str. 154 v 8°.

2. Slovenski Goffine ali Razlaganje cerkvenega leta. Prvi del. 1853. Str. 320 v 8°. — (Sodeloval Štefan Kociančič.)

3. Kratka povestnica Goriške nadškofije. Spisal Franc Blažič, bogoslovec v Goriškem Seminišču. 1853. Str. 82 v 8°.

Na str. 73. in 74. čitamo pesen: „Dan XVI. listopada 1851 po Goriški nadškofii“, ktero je zložil mladi duhovnik F. J. Kaffol „ob obhajanju stoletnice postanka goriške nadškofije“. Bogoslovec Franc Blažič je poznejši duhovnik in marljivi pisatelj Štefan Kociančič.

4. Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino. 1853. Str. VII + 55 v 8°.

Obsega nagovor, šolske pesni (20), pesni veselih otrok (26) in poštene zdravičke (4); pesni so zložili večinoma Slomšek, Hašnik, Virk, in pesmarico je sestavil Slomšek, ki se je tudi podpisal pod „nagovorom“.

5. Domači ogovori po nedelshh evangeljih za verne ljudi na deželi. Spisal in izustil Fil. Jak. Kaffol, Kaplan v Ročini pri Soči. Prvi del. 1853. Str. 270 v 8°.

Leto 1853.[uredi]

(Udov 884 in prejelo 3.536 knjig.)

1. Božidar, podučivna in kratkočasna povest za mladost in odraščene ljudi. 1853. Str. 113 v 8°.

2. Zgodovina svete vere v podobah starega zakona. Spisal Jarnej Ciringar. 1853. Str. 78 v 8°.

3. Stari Urban, ali zimski večeri dobrih kmetov. Poleg talianskega poslovenili Goriški bogoslovci (med njimi tudi Štefan Kociančič). 1853. Str. 225 v 8°.

4. Domači ogovori po nedelskih evangeljih za verne ljudi na deželi. Spisal in izustil Fil. Jak. Kaffol, Kaplan v Ročini pri Soči. Drugi del. 1853. Str. 290 v 8°.

Leto 1854.[uredi]

(Udov 978 in prejelo 4.890 knjig.)

1. Djanje Svetnikov. Del I. U Gradcu. 1583. Str. VIII + 736 v 8°. — (Spisali Slomšek, Kociančič in drugi.)

2. Slovenski Goffine ali Razlaganje cerkvenega leta. Drugi del. 1854. I. in II. del skupaj str. 768 v 8°. — (Sodeloval Štefan Kociančič.)

3. Druge in tretje Mozesove bukve. 1854. (II. str. 104; III. str. 76 v 8°.) — (Poslovenil in razložil P. Placid Javornik, benediktinar, c. k. učenik sv. pisma starega zakona in iztočnih jezikov na bogoslovskim učilišu v Celovcu.)

4. Imenik in račun društveni.

5. Kot peto knjigo so prejeli udje „Šolskega Prijatla“, kterega je izdajal Andrej Einšpieler.

Leto 1855.[uredi]

(Udov 947 in prejelo 3.788 knjig.)

1. Djanje Svetnikov. Del II. 1854. Str. 813 v 8°.

2. Zgodovina svete vere v podobah novega zakona. Spisal Jožef Ulaga. 1855. Str. 85 v 8°.

3. Šestdeset pesem z napevi za cerkev, šolo in kratek čas. Na svetlo dal Leopold Cvek, učenik. 1854. Str. 103 v 16°.

Obsega pesni za cerkev (30) in pesni za šolo in kratek čas (30), ktere so nabrane iz Zgodnje Danice, Drobtinic in iz drugih časopisov in knjig.

4. Kot četrto knjigo so prejeli udje „Šolskega Prijatla“.

Leto 1856.[uredi]

(Udov 557 in prejelo 1.671 knjig.)

1. Drobtince. Na svetlo dal M. Stojan. Letnik XI. 1856. Str. X + 310 v 8°.

2. Ogledalo keršanskih čednosti v poduk in posnemanje. Poleg Dominika Mettenleiterja („Frühlingsblumen“). 1856. Str. 175 v 8°.

3. Elizabeta ali pregnanci v Sibiriji. Lepa povest za mlade in odraščene ljudi. 1857. Str. 110 v 8°.

Leto 1857.[uredi]

(Udov 454 in prejelo 908 knjig.)

1. Drobtince. Na svetlo dal M. Stojan. Letnik XII. 1857. Str. XX + 237 v 8°.

2. Slovenska Koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje. Vredil Anton Janežič, c. k. učitelj višjih realnih šol v Celovcu. Str. XXXI + 267 v 8°.

Obseg: A. 1. Slovenska pratika za l. 1858., imenik vseh rimskih papežev in imenitnejši semnji. Str. I.—XXXI. — B. 1. Poštena Bohinčeka v Benetkah. Domača povest. Str. 1—52.[1] — 2. Fedor in Olga. 52—136. Poslovenil J. B. (Ponatis iz „Slov. Bčele“.) — 3. Osoje in Boleslav, kralj poljski. 136—150. F. — 4. Sveta gora pri Gorici. 150—164. Ivan. — 5. Božja pot k Mariji na sv. Višarjih. 164—181. — 6. Beatrica in tolovajski poglavar. 181—184. Poslov. Sk. — 7. Češčena Marija. Po nar. pov. (pes.) J. Novak. 184—185. — 8. Spokorjeni razbojniki. 186—187. C—k. — 9. Kako čudno Bog svoje kliče. 187—189. — 10. Hvaležni oroslan. (Povest iz časov sv. vojske.) 189—192. I. K. — 11. „Žlahtna roža na kervavem bojnem polju.“ 192—194. Sk...c. — 12. Človek (pes.). 195—196. S. J. — 13. Na sveti večer (pes.). L—pl. 197. — 14. Zvon (pes.). 197—198. M. — 15. Pozdrav (pes.). 198—199. — 16. Samoten. 199. (pes.) — 17. Tolažba. 200. S. J. (pes.) — 18. Valčkova svaritev (pes.). 200—201. V. — 19. Zimski večer. 201—202. S. J. (pes.) — 20. Noč (pes.) 202. S. J. — 21. God svetih treh kraljev. 203—204. I. M. — 22. Kako so stari Slovani merliče pokopovali? 204—205. N. D. — 23. Nekteri narodi na Avstralskih otokih. 205—210. — 24. Mravlja. 211—220. Fr. Erjavec. — 25. Svila. 220—224. — 26. Ozir na nebó. 224—233. — 27. Koledar ali Pratika. 233—241. Robida. — 28. Blagi spomin. 242. — 29. Rubin. 242. J. K. — 30. Biseri. N. D. 242—243. — 31. Slavček. 243. — 32. Nezadovoljno konjče. 243—244. N. D. — 33. Medved in dren. J. B. 244. — 34. Smert si voli tovaršico. 245—246. J. V. — 35. Moder bedak. 246. T. L—pl. — 36. Andrej Ravbar in Španijol. 247. N. D. — 37. Predpustnica. 248—251. S. J. — 38. Čuden pogreb (pes.). 251—253. S. J. — 39. Slovenski pregovori. Zap. V. K—k. 253—257. — 40. Gospodarske drobtince. 257—267. — a) Mesečne opravila. 257—261. Sommer. — b) Dnevni red umnega in dobrega gospodarja. 261—264. Zalokar. — c) Zlate pravila za kmetovavce. 264—267. „Novice“.


Leto 1858.[uredi]

(Udov 336 in prejelo 1.008 knjig.)

1. Drobtince. M. Stojan. Letnik XIII. 1858. Str. VIII + 351 v 8°.

2. Marije Rožen cvet. Molitevne bukve s premišljevanjem v počešenje nar svetejših serc Jezusa in Marije. Spisal M. Stojan. 1856. Str. 414 v 12°.

3. Slovenska Koleda za leto 1859. Str. XXVIII + 170 v 8°. Vredil Anton Janežič.

Obseg: A. Slovenska pratika itd. Str. I—XXVIII. — B. 1. Kolednica (pes.). Fr. Cegnar. Str. 1. — 2. Sprava. Povest iz življenja lovskega. Poleg nemškega izvirnika svobodno izdelana. 2—38. — 3. Kriva prisega. Spisal Ivan. 38—46. — 4. Škerjanček, podoba življenja. 46—48. Praprotnik. — 5. Jagodice. Igra v enem djanju po Kr. Šmidu svobodno poslovenil Matija Majar. 49—78. — 6. Sveti večer. Spisal J. Bile. 79—88. — 7. Učenec pa kolač ali nespametna sramožljivost. (= Navratil). 88—90. — 8. Ljuba priprostost. Spisal E. B. 90—91. — 9. Vojaška smert. Poslovenil J. Pr. 92—93. — 10. Volk in lisica. 93—95. Pr. E(rjavec). — 11. Posavska (pes.). J. Pr. 95—96. — 12. Deklica na razpotju. 96—98. — 13. Livada in deklica (pes.). Pr. Cegnar. 98—99. — 14. Spomladi (pes.). J. Pr. 99. — 15. Želja (pes.). 99—100. J. B. — 16. Minljivost (pes.). 100. Geršak. — 17. Izgovor (pes.). 101—102. Tomaž Lempelj. — 18. Uzrok tertne bolezni (pes.). 102—103. Pr. Cegnar. — 19. Smert Senjanina Iva. (Serbska nar. pes.) 104—106. — 20. Mihal Andreas, samouki pesnik in pevec slovenski. 106—110. = Navratil. — 21. Simon Eudmaš, c. kr. šolski svetovalec in nadzornik ljudskih šol na Koroškem. 110—116. — 22. Avstralci. (Poleg Tomička spisal J. S.) 116—124. — 23. Iz Podjunske doline v železno Kaplo. (Spisal BI. Hermeter.) 124—127. — 24. Ljubno. Spisal J. N. 127—132. — 25. Bled. Popisal V. J. 132—142. — 26. En dan na planini pod Kamnikom. BI. Sušnik. 142—149. — 27. Potopis vodene kaplje. Spisal J. Tušek. 149—156. — 28. Bele mravlje. Spisal J. Murnik. 156—159. — 29. Kako gospodinji natora v našem telesu. (= Navratil). 160—167.

Leto 1859.[uredi]

(Udov 263 in prejelo 526 knjig.)

1. Najpoglavitniše resnice svete vere v premišljevanje dane po misijonarju Humbertu. Poslovenil Peter Cizej. 1859. Str. 448 v 8°.

2. Rožice za mlade in odraščene ljudi. S podobo Blejskega jezera. 1859. Str. 170 v 8°.

(To ni nova knjiga, temveč le „Slovenska Koleda za leto 1859“ z novim naslovnim listom in s podobo Blejskega jezera. Vsebina in tisk se popolnoma strinjata s Koledo za l. 1859.)

Opomba. Veleč. gosp. Josip Marn poroča v Jezičniku XXV (1887) str. 11., da so se društvenikom pošiljale knjige po razmeri in previdnosti; med njimi nekterim tudi „Naravoslovje alj Fizika“, po domače zložil K. Robida. V Ljubljani. 1849. Str. XI + 123 v 8°. — Razun teh, tudi od Andr. Einšpielerja v Koledarju za 1.1878. str. 138. in od Josipa Mama v Jezičniku XXV. (1887) str. 11. navedenih društvenih knjig naznanja društveni odbor v Večernicah III. 1861 še sledeče knjige, ki jih je izdalo društvo sv. Mohorja, in sicer

1. Cvetice za mlade in odraščene ljudi. S podobo Marije Device na Višarjih. V Celovcu, 1858. Str. 266 v 8°.

2. Kraljedvorski rokopis. Iz staročeskega poslovenil Fr. Levstik. V Celovcu, 1856. Str. 54 v 12°.

II. Knjige družbe sv. Mohorja.[uredi]

Leto 1860.[uredi]

(Udov 31 + 1082[2] = 1.116 in prejelo 4.464 knjig.)

1. Zgodbe svetega pisma in popisovanje svete dežele. Stari zakon. Za mlade in odraščene ljudi. Poslovenjene poleg J. Farbmanove izdave Kr. Šmidovih svetopisemskih zgodeb. Str. 139 v 8°.

2. Slovenske Večemice za poduk in kratek čas. I. zvezek. Str. 84 v 8°.

Obseg: Za kratkim „predgovorom“ sledi: 1. Zgubljeni, pa spet najdeni sin. Domača povest iz starih časov. Str. 1—11. J. Mencinger. — 2. Pesem za domače šmarnice. 11—12. Jožef Virk. —3. Voznik in zadnji konj. 13—18. F. C. — 4. Mesar Janez Kerstnik Jezuit, Goričan. 18—28. St. K. — 5. Mati in vnuk (pes.). 28—30. M. K. — 6. Pobožna pastarica. 30—32. — 7. Sv. Frančišek in tiči. 32—40. Poleg Jariša. — 8. Prilike. I. II. III. 40—42. Ž. in A. — 9. Miklavžev veder (pes.). 42—43. C. — 10. Delavno življenje kerščanske device. 43—47. — 11. Hvaležnost in nehvaležnost. 47—49. J. Verdelski. — 12. Zofijna cerkev v Carigradu. 50—52. Živkov. — 13. Živalsko življenje po južnoruskih stepah. 52—60. — 14. Poštena zdravica vsem Slovencem (pes.). 60—62. A. Okiški. — 15. Drobne tičice naše dobrotnice. 62—67. J. Tušek. — 16. Kar bodi za domače potrebe. 67—77. (Domače zdravila; gospodarske drobtine.) — 17. Družbin oglasnik. 78—83.

3. Slovenske Večemice. II. zvezek. Str. 77 v 8°.

Obseg: 1. Cerkvica na griču. (Svobodno poleg nemškega izvirnika.) Str. 1—10. — 2. Smert Ludovika XVI. kralja francoskega. 10—16. — 3. Prisega Gorotanskega vojvoda. 17—20. — 4. Strašna kazen zavoljo nepokorščine. 20—23. — 5. Paganski in kerščanski modrijan. 23—24. Ž. — 6. Blagočutje oroslanovo. 25—26. J. G. Verdelski. — 7. Poslednja volitev. 27—29. P. — 8. O potresu zemlje. 29—30. J. G. Verdelski. — 9. Pesem od novih zvonov. 31—32. Jožef Virk. — 10. Zvonovi. 33—36. — 40. Velbljud. 36—44. Fr. Erjavec. — 12. Pes in petelin (basen; pes.). 44—47. Kr. — 13. Ponočno olilajenje. 47—53. J. Tušek. — 14. Živalsko življenje na stepi. II. 54—67. (gl. Več. I.) — 15. Kar bodi za domače potrebe. 67—74. (Nov.) — 16. Družbin oglasnik. 75—76.

4. Koledarček družbe svetega Mohora za navadno leto 1861. Str. XVI + 70 v 8°.

Obseg: 1. Sv. Mohor, Slovencov pervi apostelj. Str. 1—6.— 2. Papež Leon veliki pa Atila. 6—10. — 3. Ura s kukavico. (Resnična dogodba iz gornjega Stajerja.) 11—14. V. — 4. Pijanec. 14—18. — 5. Smert za domovino. 18—21. — 6. Pot skozi življenje. 21—24. — 7. Moje želje (pes.). 24—25. J. Frankolski. — 8. Devica na razpotju. 27—28. V. L. — 9. Nevesta slovó jemlje (pes.). 29—30. A. O. — 10. Popotnica. 30—32. — 11. Podoba device Marije pred c. k. orožnico na Dunaju. 32—33. — 12. Moder svet. 33—34. — 13. Opat Lucij in puščavniki. 34—35. — 14. Trojen smeh. 36. — 15. Verske jagode. 36—37. Živkov. — 16. Vrabec in konj (pes., basen). 38. A. Praprotnik. — 17. Prilike. 1. 2. 3. Str. 39—41. — 18. Tičica in jajstran (pes.). 41—42. J. Marušnik. — 19. Spoštovanje kruha in soli. 43—44. — 20. Začetek opoldanskega zvonenja. 44—45. — 21. Početek samostanov. 45—46. — 22. Patroni rokodelcov in obertnikov. 47—50. — 23. Kratek poduk o megli in oblakih, o dežju in mavrici, o toči in snegu, o blisku in gromu. 50—54. J. Verdelski. — 24. Slovenski romar. 54—58. — 25. Kitice narodnih vganjk za kratek čas. 58—60. — 26. Družbin oglasnik. Postave in vodila opravilnega reda. 61—69.

Leto 1861.[uredi]

(Udov 94 + 1200 = 1294 in prejelo 5.176 knjig.)

1. Zgodbe svetega pisma in popisovanje svete dežele. Novi zakon. Za mlade in odraščene ljudi. Poslovenjene poleg J. Farbmanove izdave Kr. Šmidovih svetopisemskih zgodeb. Str. 169 v 8°.

2. Slovenske Večernice. III. zvezek. Str. 75 v 8°.

Obseg: 1. Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči (Povest za mlade in odraščene poslovenjena). Str. 1—36. — 2. Koliko je Bog lonaj vreden (pes.). 36—39. J. Virk. — 3. Krištof Šmid. 39—43. B. — 4. Filoteja (pes.). 43—45. v A. Okiški. — 5. Sveta Antuza (začetnica pervega sirotišča). 46—47. A. Št. — 6. Čudeži se še vedno godé. 47—48. Jos. Levičnik. — 7. Nesrečna želja (pes., poslovenjena). 48—51. — 8. Prilike. 1. 2. Tomšič. 51—52. — 9. Kako svet navadno človeka sodi po obleki. 52—53. J. G. Verdelski. — 10. Palinira. 54—55. Fr. Štrukel. — 11. Zdravo teló najboljše blagó. 56—64. Spisuje dr. V. Janežič. — 12. Kar bodi za domače potrebe. (Poleg Novic in drugih listov.) 64—67. — 13. Družbin oglasnik. 68—74. — Oznanilo družtvenih knjig. 72—73.

3. Slovenske Večernice. IV. zvezek. Str. 80 v 8°.

Obseg: 1. Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči. (Konec; gl. Več. III.) Str. 3—41. — 2. Nezadovoljnik (pes.). 41—44. J. Virk. — 3. Jošt. Povest za kmečke ljudi. P. Gros. 44—58. — 4. Stare pesme (vzete iz starega rokopisa), a) Sveta Katarina, b) Sveti Izidor, c) Lavdon vzame Beligrad. 59—64. — 5. Človek, kaj si? 64—70. B. — 6. Otožne misli po mladostnih letih (pes.). 71—72. J. Levičnik. — 7. Pomanjkanja in prednosti — vbožnost in bogastvo človeka. 72—75. J. G. Verdelski. — 8. Pomlad, podoba mladosti. 75—77. Poslovenil Z. — 9. Kar bodi za domače potrebe. 77. — 10. Družbin oglasnik. 78—79.

4. Koledarček za leto 1862. Str. XVI + 87 v 8°.

Obseg: 1. Večna luč. (Svobodno poleg Wiesemanove povesti „Die Lampe“ poslovenjena.) Str. 1—26. — 2. Belizar (pes.). 26—28. M. Ternovec. — 3. Herbart Turjaški. 29—32. P. Štrukel. — 4. Radecki. (Národna.) Zap. P. Štrukel. 32—33. — 5. Sv. Ciril in Metod. 34—37. — 6. Veselica o 25letni slovesnosti sošolcev v Studenicah (s pesnijo). 37—40. — 7. Narodi in narodnost. 40 — 44. J. G. Verdelski. — 8. Na grobu mlade deklice. 45—46. A. Okiški. — 9. Zdravo teló najboljše blago. 46—52. Dr. V. J. (Dalje; gl. Več. III. 56.) — 10. Šopek domačih vganjk za kratek čas. (V novomeški okolici nabrane.) L. Podgoriški. 53—58. — 11. Družbin oglasnik. 59—60. — 12. Imenik udov za leto 1861. Račun. Naznanilo. 61—86.

Leto 1862.[uredi]

(Udov 106 + 1514 = 1620 in prejelo 4.860 knjig.)

1. Slovenske Večernice. V. zvezek. Str. 96 v 8°.

Obseg: 1. Berač Bogdan. V češčini spisal V. Štulc; poslovenil —p—. Str. 3—55. — 2. Moč angeljskega češčenja v izgledih. 55—76. M. P. — 3. V slavo Marije (pes.). 77—78. Jožef Virk. — 4. Andrej Hofer. 79—82. — 5. Izlandija. 82—86. L. Podgoriški. — 6. Skrivni dobrotnik. 87—89. P. J. St. — 7. Gospodarske skušnje. 89—92. (Novice,) — 8. Družbin oglasnik. 93—95.

2. Slovenske Večernice. VI. zvezek. Str. 95 v 8°.

Obseg: 1. Osrečena pravičnost. (Domača povest.) Str. 3—63. A. Okiški. — 2. Sv. Križ. 63—67. Ž. — 3. Šopek starih pesem. 67—74. 1. Postna. 2. Druga postna. Zapisal J. Levičnik. 3. Kaj poje tica. 4. Tri rože. 5. Od novega mašnika. Zapisal 3. 4. 5. Fr. Štrukel. — 4. Srečni pastir. 75—76. P. G. — 5. Gospodarske skušnje. 77—90. (Novice.) — 6. Družbin oglasnik. 91—94.

3. Koledarček za leto 1863. Str. XVI + 127 v 8°.

Obseg: 1. Kapelica na mrazovi berdi. Str. 1—12. F. J. Kaffol. — 2. Varšavski jermenar. (Poljska povest.) 12—18. Poslovenil Podgoriški. — 3. Agla. (Povest iz pervih kerščanskih časov.) 18—48. Poslovenil A. Gros. — 4. Ena pravdarjem za preudarek. 48—53. — 5. Mati Božja na Serpenici. 53—54. A. Ž. — 6. Šopek starih in novih pesem. 55—63. 1. Postoji človeškega življenja (iz J. Zupanove zapuščine). 2. Veliki Šmarin (nar., zapisal J. Levičnik). 3. Vernih duš dan. Jož. Levičnik. 4. Slovó. J. Virk. 5. Zajec. J. Virk. — 7. Kratek razgled sveta in posebno naše zemlje. 64—72. J. G. Verdelski. — 8. Kobilice na ruskih stepah. 72—82. T. — 9. Šopek domačih vganjk za kratek čas. 82—86. — 10. Družbin oglasnik. Imenik. Račun. Povabilo. 87—126.

Leto 1863.[uredi]

(Udov 140 + 1522 = 1662 in prejelo 6.648 knjig.)

1. Zgodbe sv. katoliške cerkve. Spisal Anton Lesar. Str. 112 v 8°. (Po Zenner-ju.)

2. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov. Spisal Janez Cigler, fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Str. 120 v 8°. (= Večernice. VII. zvezek.)

3. Slovenske Večernice. VIII. zvezek. Str. 75 v 8°.

Obseg: 1. Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah. (Domorodne črtice.) P. J. Kaffol. Str. 3—28. — 2. Sv. Ciril in sv. Metod. 29—52. — 3. Anton Martin Slomšek. 53—73. (Ponatisnjen je govor, ki ga je govoril Fr. Kosar v mariborski čitalnici dne 26. vinotoka. 1862.) — 4. Družbin oglasnik. 74—75.

4. Koledarček za leto 1864. Str. XVI + 136 v 8°.

Obseg: 1. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Str. 1—34. (Poljska pripovedka.) Poslovenil —p—. — 2. Prazna vera. (Povest iz kmečkega življenja.) 34—50. J. J. Zavojšček (= Jurčič). — 3. Turki na Koroškem. 1. Turki v Rožji. 2. Turki v Kokri. 50—55. — 4. Nekoliko o prebivavcih avstrijske deržave. 55—58. — 5. Narava. 59—63. Okiški. — 6. O potresih. 64—71. P. Kosmač. — 7. Šopek slovenskih pesem. 1. Ave Marija (J. Levičnik). 2. Od sv. zakona (M. Temjevski). 3. Jezusove sv. petere rane v velikonočne pisanke (Jož. Virk). 4. Tičar in žvižgar kos (K.). 72—78. — 8. Vošila Slovencem za novo leto. 79—83. Domoljub. — 9. Cvetlica sv. Cirilu in Metodu (pes.). 83—84. J. Virk. — 10. Družbin oglasnik. 85—135. Postave. Vodila. Imenik družbenikov. Račun. Razpis družbinih daril za l. 1864.

Leto 1864.[uredi]

(Udov 168 + 2005 = 2173 in prejelo 10.865 knjig.)

1. Jezus Kristus devicam, svojim nevestam na serce govori. Spisal Anton Lesar. Str. 96 v 8°. (Knjiga obsega 31 najtehtnejših resnic v premišljevanje na vsak dan v mesecu.)

2. Hudo brezno ali Gozdnarjev rejenec. Povest. Fr. Erjavec. Str. 3—39 v 8°. (= Večernice. X. zvezek.)

3. Juri Kozjak, slovenski janičar. Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine. Spisal J. Jurčič. Str. 104 v 8°.

4. Slovenske Večernice. IX. zvezek. Str. 90 v 8°.

Obseg: 1. Oče in sin. (Češki spisal kanonik V. Štulc.) Str. 3—39. Poslovenil Podgoriški. — 2. Cerkev sv. Križa pri Belaku. 39—53. J. Parapat. — 3. Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji in romanje v prestari Oglej. 53—89. J. Levičnik.

5. Koledarček za leto 1865. Str. LXIV + 75 v 8°.

Obseg: A. Družbin oglasnik. Imenik. Račun. Razpis. — B. 1. Devica oglejska. (Zgodovinska pripovedka.) Str. 1—8. J. Gomilšak. — 2. Kervno maščevanje. Poleg nemškega izvirnika. 8—16. —a—. — 3. Lesena Micka (po resnični zgodbi). 16—20. Lj. Tomšič. — 4. Slepa deklica. (Po laščini poslovenjena.) 20—24. J. Severjev. — 5. Pes izdá morivca. 25—28. Fr. E. (= Erjavec). — 6. France Bile. 28—32. J. Bile. — 7. Gregor Rihar. 33—40. J. Levičnik. — 8. Vožnja po zraku. 40—46. A. Zup. — 9. Nekaj o osepnicah ali kozah. 47—51. —c. — 10. Kamno olje. 51—55. .—. — 11. Beseda gospodom učiteljem ljudskih šol. 54—57. —k. — 12. Domoljubje. 58—59. J. Severjev. — 13. Kopa novih pesem. 60—66. 1. Ozir proti nebeški domovini (J. Levičnik). 2. Marijino vezilo (J. Virk). 3. Križ sred gozda (P. Gros). 4. Sirota na materni gomili (J. Virk). 5. Učenik na grobu ljubljene učenke (J. Levičnik). — 14. Dvanajst zlatih jabelk gospodarjem. 67—71. Peščenikar. — 5. Trojno vprašanje ob koncu leta. 71—74. F. R.

Leto 1865.[uredi]

(Udov 185 + 2534 = 2719 in prejelo 13.595 knjig.)

1. Oglénica ali hudobija in nedolžnost. Za Slovence predelal Fr. Zakrajšek.

2. Cvetnik I. t. j. Berilo za slovensko mladino. Obsega 136 odstavkov. A. Janežič. Str. 168 v 8°.

3. Slovenske Večernice. XI. zvezek. Str. 80 v 8°.

Obseg: Uboštvo in bogastvo. (Pripovedka iz domačega življenja.) J. J. Zavojšček (= Jurčič). Str. 3—16. — 2. Cerkve prvih kristjanov. 17—27. J. Parapat. — 3. Odkod izvirajo gliste in kako se spreminjajo. 28—45. Fr. Erjavec. — 4. Ozir po Goriškem in tržaškem Primorji. (Spomini na velike šolske počitnice 1863.) 46—55. Jož. Levičnik. — 5. O plesu iz vsakdanjega življenja. 56—61. J. Furlani. — 6. Volkašin, srbski kralj, izgled grde nehvaležnosti. (Po srbščini.) 62—68. M. V. — 7. Bolni deček prejme sv. birmo. (Pripoved poslovenjena.) 69—73. E. — 8. Kopa slovenskih pesem. 74—78. a) Marija lepota nebes. Jož. Virk. b) Marija devica brez madeža spočeta. (O desetletnem prazniku njenega preslavn. razglašenja 1864.) Jož. Levičnik. c) Pesem sv. Mohorja (v rajhenburški duhovniji). Jož. Virk. d) Na čast sv. Kungote. (Zložena za faro sv. Kungote v slov. goricah.) J. Gomilšak. — 9. Kar bodi za domače potrebe. 79. — Kazalo. 80.

4. Slovenske Večernice. XII. zvezek. Str. 80 v 8°.

Obseg: 1. Spomini starega Slovenca ali Čertice iz mojega življenja. Andrej Pajk. Str. 3—63. — 2. Mana v puščavi. (Prilika po o. Bonaventuri; spisal A. Lésar.) 64—67. — 3. O toči. Fr. Mara. 68—75. — 4. Iskrice. J. G. 76—77. — 5. Misijonarjem v spomin (pes.). M. Lotrič. 78. — 6. Zadnji dan leta. Jož. Levičnik. 79.

5. Koledarček za leto 1866. Str. LXIV + 72 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Račun. Vabilo. — B. 1. Uboga družina. (Resnična dogodba.) Str. 1—15. Lj. Tomšič. — 2. Jernejček gre v šolo. 16—25. Anton Lesar. — 3. En krivičen vinar deset pravičnih sné. 25—32. M. T.-Verbanov. — 4. Slava nedolžnosti. (Po narodni pripovedki.) 33—36. Višečki. — 5. Nova maša na deželi. 36—40. F. R. — 6. Kuga v Milanu leta 1630. 40—43. Fr. Zakrajšek. — 7. Človek gospodar stvarjenja. 43—47. A. Zupančič. — 8. Spremenjena pot. 48—49. A. Umek. — 9. Življenje M. Vernéta. 49—51. J. Navratil. — 10. Snaga. 51—54. J. Šuman. — 11. Kratko odperto pisemce slov. učitelja do slov. mladine sploh, zlasti pa šolske. 54—64. A. Lesar. — 12. Šopek slovenskih pesem. 65—68. 1. Sveti večer (Jos. Levičnik). 2. Vernitev v domovino (J. Virk). 3. Kres (J. Virk). 4. Perutnice serca (L. Pesjakova). 6. Minljivost (J. Lavromir). — 13. Čudna bolezen. J. M. 68—69. — 14. Kaj ohranja zdravo telo. 69—71. Dr. M. Prelog


Leto 1866.[uredi]

(Udov 199 + 3781 = 3980 in prejelo 23.880 knjig.)

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Po najboljših virih spisal dr. J. Rogač, duhoven ljubljanske škofije. I. del, 1. polovica, s podobami. Str. 208 v 4°.

2. Kortonica, koroška deklica. Spisal Janez Cigler, fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Str. 80 v 8°.

3. Prilike patra Bonaventure, v pojasnovanje raznih verskih in nravnih keršanskih resnic. Prosto poslovenil A. Lesar. Str. 113 v 8°.

4. Slovenske Večernice. XIII. zvezek. Str. 80 v 8°.

Obseg: 1. Grad Rojinje. (Povest za slovensko ljudstvo.) Str. 1—60. J. Jurčič. — 2. Zadnja leta nesrečnega kralja Ludovika XVI. Str. 61—70. A. Zupančič. — 3. Bog v naravi. 70—75. J. Gomilšak. — 4. Vseh svetnikov dan. 76—78. J. Podmilšak. — 5. Drobtinice. Poslovenil J. Levičnik. 79—80. I. Beseda, bogokletnežem v prevdar! II. Mati v hudih stiskah.

5. Slovenske Večernice. XIV. zvezek. Str. 80 v 8°.

Obseg: 1. Hčerina ljubezen. (Po resnični dogodbi.) J. P. Str. 1—19. — 2. Slepec. (Po francoskem.) V. M. (= Mandelc). 19—34. — 3. Mehovo. F. S. Pire. 34—47. — 4. Grom in strela. Fr. Marn. 47—58. — 5. Domača lekarnica. P. Plahtarič. 59—70. — 6. Ponočno nebo. 70—71. F. R. — 7. Mertvaška izba. (Resnična zgodba, poslovenjena.) 72—74. — 8. Šopek duh. pes. 75—78. 1. Božičnica (J. Levičnik). 2. Velikonočna (J. Virk). 3. Pridite, častimo Gospoda (J. Levičnik). — 9. Drobtinice. 79—80. a) Kdo je najsrečnejši človek. Z. b) Verla dekla. (J. Levičnik.)

6. Koledarček za leto 1867. Str. LXXXVIII + 62 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Družbina oznanila. — B. 1. Smert in življenje. (Domača povest.) Str. 1—6. Fr. Gerbec. — 2. Lepe pesmi glas seže v deveto vas. 6—10. J. Podmilšak. — 3. Brez imena. 10—12. (Prosto po francoskem.) V. M. (= Mandelc). — 4. Vitovec pri Trojanah. J. Andrejčekov. 13—16. — 5. Jovana, francoska junakinja. J. Furlani. 17—23. — 6. Juri Stephenson. J. Navratil. 23—31. — 7. Pohorje. J. G—k. 31—37. — 8. O telesni hrani. Fr. Marn. 38—46. — 9. Kitica slovenskih peseiu. 46—49. 1. Molitev (Silvester). 2. Materino slovo sinu vojščaku (J. Virk). 3. Sini slave (J. Virk). 4. Očetova vernitev (po poljskem) M. V. 5. Sobotno solnce (L. Pesjakova). — 10. Arabec in njegov konj. (Po Lamartinu.) V. Mandelc. 50—51. — 11. Prave sreče pot. 51—56. F. Primorski. — 12. O gnoju in gnojniščih. Fr. Jančar. 56—58. — 13. Kar bodi za domače potrebe. 58—61. (Novice.)

Leto 1867.[uredi]

(Udov 243 + 6843 = 7086 in prejelo 35.430 knjig.)[3]

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. I. dela 2. polovica. Dr. J. Rogač. (1. in 2. snop.) = I. del, str. 460 v 4°.

2. Fabiola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu poslovenil Anton Zupančič. Str. 245 v 8°.

3. Utopljenci ali potovanje na Ostrovid. Kratkočasna in podučna povest. Poslovenil M. Ravnikar Poženčan. Str. 117 v 8°.

4. Umni vinorejec. Po lastnih skušnjah spisal France Jančar, kaplan pri Negovi blizo Radgone. Str. 96 v 8°.

Po pomoti je na naslovnem listu zabeleženo, da je ta knjižica „Slovenskih Večernic XVI. zvezek“.

5. Poboljšani sosedje ali sadjereja v pogovorih, za domače ljudstvo. Spisal J. Tomšič, učitelj v Teržiču. Str. 55 v 8°.

6. Slovenske Večernice. XV. zvezek. Str. 80 v 8°.

Obseg: 1. Šentagatni fajmošter. (Ginljiva zgodba iz časov francoske prekucije; Slovencem poslovenil F. J.) Str. 3—17. — 2. Poslednja tolažba. (V španščini spisal F. Caballero, poslovenil J. Parapat. 18—43. — 3. Iz spominov na staro mater. (Spisal Fr. Celestin.) 44—56. — 4. Poslopje Dunajsko za slepce. (Spisal J. Navratil.) 57—69. — 5. Hrana rastlinska. (Spisal Fr. Mam.) 70—75. — 6. Pribežališče malih. (Poleg francoskega V. M.) 76—78. — Kazalo. 79.

7. Slovenske Večernice. XVI. zvezek. Str. 80 v 8°.

Obseg: 1. Brata. (Češki spisal V. Štulec, poslov. Leop. Gorenee (Podgoričan.) Str. 1—38. — 2. Kerščanstvo pod rimskimi vladarji pervih treh stoletij. F. Rup. 38—66. — 3. Kopa pripovednih pesem. 67—75. 1. Najlepši nasmehljej. 2. Sv. Ignacij. 3. Grof in opat. 4. Lijak. Slovenski predelal T. M. (= Mandelc). — 4. Dobri svet. J. C. Peščenikar. 76—79.

8. Koledarček za leto 1868. Str. CXXII + 71 v 8°.

Obseg: A. Postave. Semnji. Imenik. — B. 1. Vojaški kaplan. (Dogodba iz zadnje vojske.) Po madjarskem S. K. Str. 1—16. — 2. Dva brata. J. Jurčič. 17—29. — 3. Peter véliki pa berač. Po nár. ruski, J. Navratil. 29—33. — 4. Sveta Trojica, romarska cerkev v Slov. Goricah. J. Gomilšak. 34—42. — 5. Tomaž Kren, ljubljanski škof. Fr. Marn. 42—46. — 6. Narod in domovina. J. Vidmar. 46—56. — 7. Kolera. Dr. J. Vošnjak. 57—66. — 8. Slovenska Matica. Josip N. 66—70.

Leto 1868.[uredi]

(Udov 284 + 10.174= 10.458 in prejelo 52.290 knjig.)

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. III. snopič. Dr. J. Rogač.

2. Kristusovo življenje in smert v premišljevanjih in molitvah. Poleg Gašparja Erharda za Slovence predelal Štefan Kociančič, profesor bogoslovja v Gorici. I. snopič.

3. Mati božja dobrega svèta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja. Spisal duhoven ljubijanske škofije. Str. 119 v 8°. (= Večernice. XVII. zvezek.)

4. Domače in tuje živali v podobah. Slovenskej mladini v poduk in kratek čas popisal France Erjavec, profesor na k. višej realki v Zagrebu. I. del: Domače četveronožne živali. Z 22 podobami. Str. 152 v 8°. (= Večernice. XVIII. zvezek.)

5. Koledarček za leto 1869. Str. 128 + 72 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Postave. Vodila, ki so z l. 1869. dobila občno veljavo; potrdila jih je nadpolovica (284) dosmrtnih udov. Str. 121. — B.1. Škof in Savojček. Povest. Spisal M. Smolej. Str. 1—7. — 2. Tolažba na smertnej postelji. (Povest.) Andrejčekov Jože. 8—17. — 3. Bor z volkovi. Resnična dogodba. Predelal J. P. 17—24. — 4. Jug snubi Burjo. Basen, sestavljena poleg prestare pripovedke po J*** —d. 25—31. — 5. Božja pot na Kerki. Dr. J. Rogač. 31—36. — 6. Misijonarji med avstralskimi divjaki. Poleg „Pučkega Prijatelja“, spisal J. B. 36—40. — 7. Venec napitnic ali zdravie ženitovanjskih. (Pesni.) 40—45. J. Virk. — 8. Besedica o velikej važnosti sadnega drevja. M. Godec. (Odlomek iz večjega rok.) 45—52. — 9. Nekaj željá slovenskim gospodarjem. Fr. Jančar. 53—58. — 10. Zaklad dobrih naukov in svetov za gospodarje in gospodinje. 58—63. — 11. Semnji na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. 65—72.

Leto 1869.[uredi]

(Udov 314 + 13.337 = 13.651 in prejelo 95.557 knjig.)

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. IV. snopič. Dr. J. Rogač. (III. in IV. snopič) = II. del. Str. 448 v 4°.

2. Kristusovo življenje in smert. Štefan Kociančič. II. snopič. (I. in II. snop. = 320 str. v 8°.)

3. Perpetua ali afrikanski mučenci. Pogled v tretje stoletje po Kristovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih. Poslovenil Anton Lésar.[4] Str. 164 v 8°. (= Večernice. XIX. zvezek.)

4. Domače in tuje živali v podobah. Fr. Erjavec. II. del četveronogih živali. S 56 podobami. Str. 192 v 8°. (= Večernice. XX. zvezek.)

5. Umni gospodar ali gospodarsko berilo. France. Str. 212 v 8°.

6. Friderik Baraga, pervi kranjski apostoljski misijonar in škof med Indijani v Ameriki. Spisal dr. Leo Vončina. Str. 198 v 8°.

7. Koledarček za leto 1870. Str. 40 + 64 v 8°.

Obseg: A. Pregled brez imenika.[5] 33—37. — B. 1. Žalostna in vesela velika noč. Povest iz narodnega življenja, spisal F. K. Str. 1—9. — 2. Kerčma v šumi. Spisal J*** d. 9—21. — 3. Reven, slep in star. V. M. 21—27. — 4. Volkodlak. I*** d. 27—35. — 5. Bitva pri Sisku. J. Parapat. 35—42. — 6. Slovenski slovstveni zavodi. 42—54. (Družba sv. Mohorja, Slovenska Matica, Dramatično društvo.) — 7. Cvetlični šopek. 55—56. 1. Sanje v tujini (J*** d—). 2. Ženinu in nevesti (M. Torkar). 3. Žalost in veselje na grobu (Josip Furlani). — 8. Semnji na Kr., Št., Kor. in Prim. 57—64.

Leto 1870.[uredi]

(Udov 333 + 15.842 = 16.175 in prejelo 97.050 knjig.)

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Po najboljših virih spisal Matija Torkar, duhoven ljubljanske škofije. V. snopič (III. del). Str. 240 v 4°.

2. Žalost in veselje. Povest za prosto ljudstvo. Andrejčekov Jože. Str. 224 v 8°. (= Večernice. XXI. zv.)

3. Domače in tuje živali v podobah. Fr. Erjavec. III. del. Ptice. 1. snopič. Str. 200 v 8° z 48 podobami. (= Večernice. XXII. zvezek.)

4. Slovenske Večernice. XXIII. zvezek. = Janežičeve Večerniče (z životopisom). Str. 79 v 8°.

Obseg: 1. Antonu Janežiču (pes.). A. Umek. Str. 3—4. — 2. Anton Janežič (biografija s podobo). L. F(erčnik). 4—42. — 3. Molitev v nevarnosti največ premore. Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè. 42—50. — 4. Slon. 51—58. Anton Umek. — 5. Turki pervikrat na Koroškem. J. Parapat. 58—64. — Žena, angelj varh svojega moža. Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov; iz madjarskega poslovenil. 64—77. — 7. Smešnice. 77—79.

5. Poljedelstvo s posebnim ozirom na domače pridelke. Ivan Tomšič. Str. 107 v 8°.

6. Koledarček za leto 1871. Str. 192 v 8°.

Obseg: A. Koledar. Imenik. Oglasnik. Semnji. Str. 1—166. — B. 1. Slovenski kmečki koledar. F. Kočevar. 167—181. (Z mnogimi vremenskimi pregovori.) — 2. Strašna smert hudobneža. 181—185. Št. Kociančič. — 3. „Slavija“. Vzajemno zavarovalno društvo, ustanovljeno za vse slavjanske narode. Janez Prekopski. 185—192.


Leto 1871.[uredi]

(Udov 368 + 17.027 = 17.395 in prejelo 104.370 knjig.)

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Mat. Torkar. VI. snopič. Str. 236 v 4°.

2. Kristusovo življenje in smert. Štefan Kociančič. III. snopič. Str. 321—480 v 8°.

3. I. Nauk o gospodinjstvu. Slovenskim gospodinjam spisal dr. Janko Sernec, odvetnik v Mariboru. Str. 1—45; in II. Slovenski Bučelarček. Začetnikom bučeloreje spisal Janez Sumper, župnik v Skočidolu na Koroškem. Str. 46—141 v 8°.

4. Slovenske Večernice. XXIV. zvezek. Str. 206 v 8°.

Obseg: 1. Vojnimir ali poganstvo in kerst. (Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev.) Spisal J. Ogrinec. Str. 3—83. — 2. Marija Devica iz Krope (pes.). Fr. Poznik. 84—85. — 3. Hči Turjaka (pes.). Fr. Poznik. 85—87. — 4. Devica orleanska. A. Okiški. 87—99. — 5. Irhaste hlače. M. S. 99—107. — 6. Pogled na skrivnosti v stvarstvu. A. Umek. 107—122. — 7. Menčikov. Povest iz ruske zgodovine; poslovenil J. Kosmač. 123—195. — 8. Domači zdravnik. Spisal dr. —ž—. 196—206. a) Varuj se prehlada. b) Varuj si oči.

5. Domače in tuje šivali v podobah. Fr. Erjavec. III. del. Ptice. 2. snopič. Str. 195—343 v 8° s podobami. (= Večernice. XXV. zvezek.)

6. Koledarček za leto 1872. Str. 168 v 8°.

Obseg: A. Imenik vseh dosmrtnih in letnih udov. Oglasnik. Semnji. Str. 1—147. — B. 1. Posojilnice na pomoč kmečkemu ljudstvu. Dr. Jož. Vošnjak. 148—162. — 2. O ljudski oliki. Ivan Tavčar. 163—167. — 3. Dve paraboli. 167—168. Lujiza Pesjakova. 1. Vstvarjenje rumene rože (pes.). 2. Zvonček (pes.).

Leto 1872.[6][uredi]

(Udov 397 + 18.528 = 18.925 in prejelo 113.550 knjig.)

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Mat. Torkar. VII. snopič. Str. 240 v 4°.

2. Kristusovo življenje in smert. Štefan Kociančič. IV. snopič. Str. 481—636 v 8°. = I. del.

3. Kupčija in obrtnija. Denar in blago. Slovenskemu ljudstvu v poduk spisal Ferdo Kočevar (v Zagrebu). Str. 216 v 8°. (= Večernice. XXVI. zvezek.)

4. Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje. Za prosto slovensko ljudstvo po najnovejših in boljših virih spisal France Govekar, viši učitelj. Str. 96 v 8°. (z: Večernice. XXVII. zvezek.)

Na koncu knjige je velik list s 13 „podobami v razjasnjenje živalstva“.

5. Slovenske Večernice. XXVIII. zvezek. Str. 110 v 8°.

Obseg: 1. Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX. Jan. Ev. Marinič. Str. 1—39. Imena vseh papežev do Pija IX. In 2 pesni. 40—50. — 2. V veri tolažba, v neveri obup. Podučna povest; spisal J. Dobrčan. 50—67. — 3. Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo. A. Umek. 68—79. — 4. Mesec in solnce. K—m—. 79—92. — 5. Običaji in navade na Ruskem. Spisal F. M. O. 92—100. — 6. Kosovo polje. J. Navratil. 100—105. — 7. Pogled v nočine skrivnosti. Fr. Cimperman. 105—110.

6. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1873. Str. 160 + 145—175 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Oglasnik. Postave. Vodila. Vabilo. Semnji. Str. 1—160. — B. 1. Ali bogastvo samo že dá srečo? Povest. A. J. 145—153. — 2. Praga, češko kraljevo mesto. Dr. J. Vošnjak. 154—159. — 3. Narodno gospodarstvo na Hrvaškem. F. Kočevar. 160—169. — 4. Kako naj izredi slovenski kmet svoje otroke. Ivan Tavčar. 169—174. — 5. Življenje (pes.).

Leto 1873.[uredi]

(Udov 438 + 21.454 = 21.892 in prejelo 130.552 knjig.)

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Mat. Torkar. VIII. snopič. Str. 241—400 v 4°.

2. Kristusovo življenje in smert. Štefan Kociančič. V. snopič. Str. 144 v 8°. (= II. del. 1. snopič.)

3. Umno kletarstvo. Slovenskim vinorejcem v poduk. Dr. Josip Vošnjak. Str. VIII + 168 v 8° z 12 podobami.

4. Izdajavec. Zgodovinska povest. Spisal F. V. Slemenik. Str. 152 v 8°. (= Večernice. XXIX. zvezek.)

5. Domače in tuje živali v podobah. Fr. Erjavec. V. zvezek. Golazen. Str. 136 v 8°. (= Večernice. XXX. zvezek.)

6. Koledar za leto 1874. Str. 205 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Oglasnik.[7] Janežičeva ustanovitev. Semnji. Str. 1—160. — B. 1. Nova mera in vaga. J. Verhovec. 161—172. — 2. Deveterih enega. Božična pripovedka; poslovenil L. Gorenjec. 172—176. — 3. Janez Sobieski, kralj poljski (1674—1696). Spisal J. Steklasa. 176—183. — 4. O zvezdah repaticah. Spisal K—ni. 183—189. — 5. Spomini na Notranje-Kranjsko. Potopisne čerte iz l. 1868. Sestavil Jože Levičnik. 189—201 — 6. Slovenskim fantom. Spisal Fr. Z—k. 201—205.

Leto 1874.[uredi]

(Udov 449 + 23.631 = 24.080 in prejelo 144.480 knjig.)

1. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Mat. Torkar. IX. snopič. Str. 401—629 v 4°, in kazalo vseh svetnikov, 7 str.

2. Kristusovo življenje in smert. Štefan Kociančič. VI. snopič. (= II. del. 2. snopič.) Str. 145—288 v 8°.

3. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Starè, profesor zgodovine na kr. gimnaziji v Varaždinu. I. snopič. Str. 184 v 8°.

4. Domači zdravnik. Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati. Spisal Janez Volčič. Str. 112 v 8°. (= Večernice. XXXI. zvezek.)

5. Zlate bukve slovenskega vedeža. Poleg nemškega za Slovence vredil Vincencij Podlaz. Str. 112 v 8°. (= Večernice. XXXII. zvezek.)

6. Koledar za leto 1875. Str. 207 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Oglasnik. Vabilo. Semnji. Str. 1—166.— B. 1. Nova mera in vaga. Iv. Verhovec. 167—182. — 2. En dan na dunajski razstavi. 183—192. J. V. — 3. Dve novi postavi. Dr. Janko Sernec. 192—197. — 4. Spomini na Notranje-Kranjsko. 197—207. (Potopisne čerte iz leta 1868. Konec.) Sestavil Jože Levičnik.

Leto 1875.[uredi]

(Udov 467 + 25.869 = 26.336 in prejelo 158.016 knjig.)

1. Nebeška hrana. Bogoljubnim dušam dana od družbe sv. Mohora. Spisal Franc Košar, korar stolne cerkve v Mariboru. I. del. Str. 407 v 8°.

2. Kristusovo življenje in smert. Štefan Kociančič. VII. snopič. (= II. del. 3. snopič.) Str. 289—432 v 8°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. II. snopič. Str. 185—326 v 8°. (= I. zvezek.)

4. Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati ali zboljšati polje, travnike, vrtove in gozde. Slovenskim kmetom v poduk spisuje Franc Povše, vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici. I. snopič. Str. 112 v 8°.

5. Setev in žetev. Povest; spisal Pribislav Ogrinec. Str. 1—68; in Srečen! (Obraz iz življenja med vojaki.) Spisal Andrejčekov Jože. Str. 69—80. (= Večernice. XXXIII. zvezek.) Str. 80 v 8°.

6. Koledar za leto 1876. Str. 208 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Oglasnik. Vabilo. Semnji. Str. 1—173.— B. 1. Matija Debeljak. Životopis. Spisal rodoljub gorenjski. Str. 174—197. — 2. Hranilnice in posojilnice na kmetih. Dr. J. Vošnjak. 197—206. — 3. Možu oralo, ženi pa kuhlja. Fr. B. 206—208.

Leto 1876.[uredi]

(Udov 479 + 26.336 = 26.815 in prejelo 160.890 knjig.)

1. Kristusovo življenje in smert. Štefan Kociančič. VIII. snopič. (= II. del. 4. snopič.) Str. 433—592 v 8°.

2. Nebeška krona ali premišljevanje o nebesih. Spisal Janez N. Stöger, duhoven iz Jezusovega reda („Die Himmelskrone“). Poslovenil Janez Šmuc, duhoven Goriške nadškofije. Str. 175 v 8°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. III. snopič. Str. 160 v 8°.

4. Umni kmetovalec ali splošni poduk itd. Fr. Povše. II. snopič. Str. 113—270 v 8°.

5. Robinzon starši, njegove vožnje in čudežne dogodbe. Poslovenil Janez Parapat. Str. 141 v 8°.

6. Koledar za leto 1877. Str. 208 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Postave. Vodila. Semnji. Str. 1—160. — B. 1. Pravne drobtinice. Dr. Janko Sernec. 161—170. — 2. Menjice in menjične pravice. 170—181. — 3. Poduk tergovcem in obertnikom o novi postavi za kolek (štempelj) pri menjicah in tergovskili računih. 181—182. — 4. Ljubljana. 183—192. Zgodovinsko-mestopisen obraz. — 5. Največi revež. Pribislav Ogrinec. 192—197. — 6. Eno uro med slepci. 198—201. — 7. Žveplenke ali vžigalice. Fr. R. 201—205. — 8. Oglasi in cene knjig. 205—208.

Leto 1877.[uredi]

(Udov 485 + 25.378 = 25.863 in prejelo 155,178 knjig.)

1. Kristusovo življenje in smert. Štefan Kociančič. Zadnji t. j. IX. snopič. (= II. del. 5. snopič.) Str. 593—743 v 8°. = II. del.

2. Nebeška hrana. Bogoljubnim dušam dana od družbe sv. Mohora. Spisal Franc Kosar. II. del. Str. 456 v 8°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. IV. snopič. Str. 161—324. (=II. zvezek.)

4. Umni kmetovalec ali splošni poduk itd. Fr. Povše. III. snopič. Str. 133 v 8°.

5. Križem sveta. Zgodovinska povest. Spisal Valentin Slemenik. Str. 95 v 8°.

Razun te povesti (83 str.) še obsega ta knjižica sledeče sestavke in pesni: 2. Terno ! Spisal J. Ogrinec. Str. 84—90. — 3. Vsak naj opravlja svoje delo. F. R. 91—92. — 4. Očitna kazen božja. Št. K. 93. — 5. Pesmi: Molitev. Zdrava Marija! Cerkvica. Nedelja. Glosa. 94—95.

6. Koledar za leto 1878. Str. 208 v 8°.

Obseg: A. 1. Imenik. Str. 17—134. — 2. Zgodovina družbe sv. Mohora. 135—159. Andrej Einspieler. — 3. Vsi dosmrtni udje. 147—152. — B. 1. Skušnjava in skušnja. Povest. Spisal J. Križanič. 161—175. — 2. Škof Matevž Ravnikar. 175—182. Vladimir. — 3. Naravoslovne črtice. J. Ogrinec. 183—189. (Megla in oblak. Elektrika. Telegraf. Blisk in grom.) — 4. Hoja na Vezuv. A. Zupančič. 189—195. — 5. Prva pomoč v smrtnih nevarnostih. 195—201. Dr. J. Vošnjak. — 6. Semnji. 202—208.

Leto 1878.[uredi]

(Udov 485 + 23.927 = 24.412 in prejelo 146.472 knjig.)

1. Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. Predelal Lambert Ferčnik. I. snopič. Str. 224 v 8°.

2. Potovanje v Rim. Spisal Jakob Gomilšak. Str. 176 v 8°.

(Po pomoti je na naslovnem listu zabeleženo: Slovenskih Večernic XXXIII. snopič; gl. leto 1875.)

3. Občna zgodovina. Josip Starè. V. snopič. Str. 160 v 8°.

4. Umni sadjerejec. Slovenskim kmetom v poduk spisal Franc Kuralt, profesor deželne kmetijske šole v Gorici. Str. 142 v 8°.

5. Slovenske Večernice. XXXIV. zvezek. Str. 96 v 8°.

Obseg: 1. Po volitvi novega papeža sv. očeta, Leona XIII. (pes.). F. Furlani. Str. 5. — 2. Nevera (podučna povest). A. Dobrčan. 6—37. — 3. Filip Jakob Kafól. Spisal J. K. 37—42. — 4. Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem. J. V. 42—68. — 5. Morje. A. Z. 68—73. — 6. Povesti (narodne). Poslovenil F. H. (= Hubad). 74—82. a) Ogljar in cesar Maksimilijan (moravska). b) Poboljšani črevljar (moravska). c) Žena in mož (češka), d) Bog ve, kako naj kaznuje človeka (maloruska). e) Dihur kralj (češka), f) Medved, svinja in lisica (srbska). — 7. Narodno blago za nauk in kratek čas. Matija Majar Ziljski. 84—89. 1. Vrank. 2. Prepelica. 3. Grobničko-poljski možek. 4. Bela breza. 5. Kurant. 6. Konj. 7. Spavajoči zec. 8. Grablje. — 8. Kako se more pogoditi premen vremena. K. M. 89—92. — 9. Pogled v Egipt. F. R. 92—94. — 10. Naznanilo o smrti Pija IX. (pes.) J. Furlani. 95. — 11. Naša zastava (pes.). J. Furlani. 95.

6. Koledar za leto 1879. Str. 208 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Semnji. Str. 1—144. — B. 1. Stari grad. (Kranjska pripovedka.) Zapisal P. H. 145—151. — 2. Matija Čop. Spisal Vladimir. 151—157. — 3. Spomini na Poljsko iu Rusko. 158—166. (Potopisne črtice.) Zap. M. L. — 4. Človek in živali., J. G. 167—179. — 5. Kako se dela toča. Fr. Krakovec. 179—189. — 6. Čujte, čujte, možjé! (Tožba starega kmeta.) Spisal Šak. 189—192. — 7. Družbin oglasnik. 193—204. († Robida. Kratek životopis.) — 8. Naznanila. 205—208.

Leto 1879.[uredi]

(Udov 499 + 24.834 = 25.333 in prejelo 126.665 knjig.)

1. Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. Lambert Ferčnik. II. snopič. Str. 225—416 v 8°.

2. Šmarnice naše ljube Gospé presvetega Serca. Spisal Janez Volčič. Str. 333 v 8°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. VI. snopič. Str. 161—320 v 8°.

4. Slovenski spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Spisal Andrej Praprotnik. Str. 372 v 8°.

5. Koledar za leto 1880. Str. 144 + 80 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Družbin oglasnik. Str. 1—144,—B. l. Kako smo obhajali petindvajseto obletnico cesarjeve poroke? 1—10. — 2. O naši bosenski vojski. Ivan z Verha. 10—51. — 3. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. J. Jurčič. 51—59. — 4. Peter Hitzinger. 59—62. — 5. Narodno blago. 62—64. 1. Dober svet (moravska prip.). 2. Kdo je snedel golobe? (češka). — 6. Zastavice. 64—66. — 7. Svete petere rane Jezusove. X. (pes.). — 8. Semnji. Izkaz „Slavije“. Naznanila. 67—80.

Leto 1880.[uredi]

(Udov 505 + 24.925 = 25.430 in prejelo 152.580 knjig.)

1. Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. Lambert Ferčnik. III. snopič. Str. 417—608 v 8°.

2. Filotea ali navod k pobožnemu življenju. Francoski spisal Sveti Frančišek Salezij. Poslovenil Franc Rup, duhoven Kerške škofije. Str. 252 v 8°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. VII. snopič. Str. 321—480 v 8°.

4. Naše škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fr. Erjavec, profesor v Gorici. I. snopič. Str. 112 v 8°.

5. Slovenske Večernice. XXXV. zvezek. Str. 112 v 8°.

Obseg: 1. Dr. Janez Bleiweis (s podobo). Str. 3—23. Fr. Levec.— 2. Ponarejeni bankovci. J. Jurčič. 23—45. — 3. Pot v nebesa (pes.). 45—46. Radoslav. — 4. Kako se nareja slana ? Fr. Krakovec. 47—59. — 5. Kratek pregled avstrijske zgodovine. Julij pl. Kleinmayer. 59—76. — 6. Glas iz domače vasi. Spisal Šak. 76—86. — 7. Požar v prajiriji. Spisal L. Gorenjec. 87—88. — 8. Resnica ima svojo moč. L. Gorenjec. 88—90. — 9. Beseda o zemljiščnih knjigah. Dr. I. Tavčar. 90—98. — 10. Narodno blago. 98—109. 1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden). — 11. Torbica podukov. (Po spisu C. Schütza; Novice.) 109—112.

6. Koledar za leto 1881. Str. 160 + 62 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Družbin oglasnik. Semnji. 1—160. — B. 1. Strupena Neža. Sp. A. F. Doberčan. 1—16. — 2. Dva imenitna člena ali paragrafa iz občnega državljanskega zakonika. Spisal Dr. T—r. 16—23. — 3. Razgovor o cerkvi. Zapisal Jož. Križman. 23—35. — 4. Elija Howe. (Resnična povest; po ruskem predelal Pivčanin.) 36—43. — 5. Obri ali Avari. J. Jurčič. 43—47. — 6. Srečonosni kožuh. (Resn. dog.) 47—50. — 7. Zakaj propadajo manjša kmetijstva? Beseda našim kmetom, gov. Fr. Padalik. 50—54. — 8. Kratkočasnice. Sp. Pivčanin. 54—57. (Med temi: Vinska trta.) — 9. Zastavice. 58—59. — 10. Šopek pesmic. 60—62. Zložil Živkov. 1. Oče naš. 2. Češčena Marija. 3. Prijateljstvo. 4. Nepotrebno. 5. Tabaku slovo.

Leto 1881.[uredi]

(Udov 517 + 24.567 = 25.084 in prejelo 150.504 knjig.)

1. Slovenski Gofflne ali razlaganje cerkvenega leta. Lamb. Ferčnik. IV. snopič. Str. XVI + 609—928 v 8°.

2. Hoja za Marijo Devico ali posnemanje njenih čednost. Po P. Sebastijanu Zajler-ju, premonstratencu, posnel B. Bartol. Str. 220 v 8°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. VIII. snopič. Str. 481—640 v 8°.

4. Naše škodljive živali v podobi in besedi. Fr. Erjavec. II. snopič. Str. 113—224 v 8°.

5. Dr. Ignacij Knoblehar, apostoljski provikar v osrednjej Afriki. Spisal Fr. Jaroslav. Str. 96 v 8°.

6. Koledar za leto 1882. Str. 160 + 80 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Oglasnik. Semnji. 1—151. — B. 1. Rudolfu in Štefaniji o njiju poroki dne 10. maj. 1881 (pes.). J. Cimperman. 152. — 2. Valentin Wiery, knez in škof Kerški. 153—160 + 1—16. — 3. Najdenček. Povest. A. Koder. 17—26. — 4. Med hribovci. Iv. Verhovec. 26—41. — 5. Gospodarji, varujte se škode od novih zemljiških knjig! Dr. Fr. Sk. 41—47. — 6. Spomin na Benetke. Spisal Fr. R. 48—53. — 7. Kratek poduk o pošti in železnici. A. Koder. 53—63. — 8. Potres. Iv. Verhovec. 63—77. — 9. Za kratek čas. Pivčanin. 77—78. — 10. Domovini. (Pes. Iz Zvona VI. 1. 11.) X.

Leto 1882.[uredi]

(Udov 527 + 23.947 = 24.474 in prejelo 146.844 knjig.)

1. Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa. Popisal Janez Volčič , duhoven ljubljanske škofije. I. snopič. Str. 144 v 4°, s podobami.

2. Križana usmiljenost ali življenje svete Elizabete. Spisal Dr. Alban Stole. Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil P. Hrisogon Majar. Str. 198 v 8°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. IX. snopič. Str. 641—710 (= III. zvezek) + str. 1—88 v 8°.

4. Naše škodljive živali v podobi in besedi. Fr. Erjavec. III. snopič. Str. 225—328.

5. Slovenske Večernice. XXXVI. zvezek. Str. 112 v 8°.

Obseg: 1. Loterijo je pustil. Povest. E. Jurjev. 3—28. — 2. Najlepši zaklad. 29—30. T. Turkuš (pes. iz Kresa). — 4. Irci. A. Kržič. 30—54. — 4. Na sveti večer (pes.) 54—55. — 5. Trije potniki (pes.). Gorazd. 55. — 6. Na potujčeni zemlji (pes.). X. 55—56. — 7. Domá (pes.). Savo Zoran. 56. — 8. Ženitva. (Obrazec iz ljutomerske okolice.) Zapisal Jos. Karba. 56—80. — 9. Življenje ni praznik (pes.). X. 80. — 10. Pravne razmere med sosedi (mejaši). Dr. Er. Sk. 81—101. — 11. Ciganka (pes). 102. F. S. — 12. 67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata. (Črtice iz življenja nekega duhovnika.) Spisal L. G. Podgoričan. 102—104. — 13. Basni. Posl. J. B. 104—107. — 14. Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši. 107—110. — 15. Domača lekarnica ali apoteka. 110—111. „Slov. Gospodar“.

6. Koledar za leto 1883. Str. 160 + 112 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Semnji. Družbin oglasnik. Družbenikom sv. Mohora (pouk za nabiranje udov). 1—158. — B. 1. Šopek pesem. 4 pesni iz Gregorčičeve zbirke I. ponatisnjene. (Naša zvezda, V pepelnični noči. Mavrica. Sam.) 158—160. — 2. Usmiljeno serce, radodarna roka. 1—24. Spisal M. Tonejec. — 3. Laudon. Sp. Iv. St. (= Steklasa). 24—34. — 4. Rudarsko mesto Idrija. Iv. Lapajne. 35—42. — 5. Večer (pes.). Nivalis. 42. — 6. Pregled naše armade. 43—54. — 7. Razgled po svetu. J. V(erhovec). 54—104. (J. Jurčič umrl. 70—75. † Bleiweis. 83—90.) — 8. Loterija, v kterej gotovo zadeneš. Živkov. 104—106. — 9. Torbica za smeli in kratek čas. 106—108. — 10. Zastavice. 108—109. — 11. Slovenec sem (pes.) J. Gomilšak. 109.

Leto 1883.[uredi]

(Udov 542 + 27.848 = 28.390 in prejelo 170.340 knjig.)

1. Življenje Device Marije in sv. Jožefa. Jan. Volčič. II. snopič. Str. 145—304 v 4°.

2. Cecilija. Cerkvena pesmarica. Po naročilu „Cecilijinega društva v Ljubljani“ uredil Anton Foerster. I. del. Str. 204 v 8°.

3. Zgodovina svete katoliške cerkve za slovensko ljudstvo. Spisal dr. Ivan Križanič, profesor bogoslovja in podvodja v kn. šk. semenišču v Mariboru. I. zvezek. Str. 208 v 8°.

4. Slovenski pravnik. Poduk o najpotrebniših zakonih. Spisal dr. Ivan Tavčar. I. snopič. Str. 160 v 8°.

5. Slovenske Večernice. XXXVII. zvezek. Str. 112 v 8°.

Obseg: 1. Slepa materina ljubezen. Spisal M. T. 3—16. — 2. Trojni strup ža naše ljudstvo. Svetilko. 17—44. — 3. Zavod za slepce v Brnu. Pavlina Pajkova. 45—54. Zlomljena podkva. (Pravljica. Posl. P. H.) 54. (pes.). — 5. Kamniti ribič. (Koroška pravljica.) 55—56. P. H. (pes.). — 6. Kmet in nebeška tica. (Po stari pravljici; pes.) —d—. 57—62. — 7. Turki pred Dunajem leta 1683. Iv. Vrbovec. 62—81. — 8. Pravoslovne drobtine. Dr. Fr. Šk. 81—85. — 9. Rojakom. F. H. (pes.). 85. — 10. Troje sonetov na čast blaženi Devici. —d—. 86—87. — 11. Krepki volji se umikajo težave. Kr. M. 87—91. a) Juri Stepbenson. b) Ivan Slavic. — 12. Nekaj o denarju. Jož. Žitek. 91—103. — 13. Basni. Poslovenil J. B. 103—107. — 14. Torbica gospodarskih podukov in nasvetov. Po „Slov. Gospodarju“. 107—111. — 15. Molioru, slovenskemu blagovestniku (pes). Radoslav. 111.

6. Koledar za leto 1884. Str. 176 + 64 v 8°.

Obseg: A. Družbin oglasnik. Imenik. Semnji. 1—176. — B. 1. Razgled po svetu. I. V. 1—35. (Cesarjevo potovanje, † Einspieler. † Tonejec. † Šolar.) — 2. Črna šola. Spisal Janez. Resnična prigodba. 35—44. — 3. Selški obrazci. Zl. F. 44. — 4. Cesarske kraljeve poštne hranilnice. A. Koder. 45—49. — 5. Kratkočasnice. 49—50. — 6. Vera in brezverska modrost. (Katehetičen pogovor.) Poslovenil I. Z. 51—54. — 7. Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih skušenj. 54—57. — S. Z Bogom (pes.). Pavlina Pajkova. 57. — 9. Oznanila, 58—64.

Leto 1884.[uredi]

(Udov 557 + 27.945 = 28.502 in prejelo 171.012 knjig.)

1. Življenje Device Marije in sv. Jožefa. Jan. Volčič. III. snopič. Str. 305—456 v 4°.

2. Cecilija. Cerkvena pesmarica. Anton Foerster. II. del. Str. 205—407 v 8°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. X. snopič. Str. 89—280 v 8°.

4. Slovenski pravnik. Dr. Ivan Tavčar. II. snopič. Str. 161—304 v 8°.

5. Miklova Zala. Povest iz turških časov. Spisal dr. J. Sket. Str. 96 v 8°. (Zgodovinski dodatek str. 92—96.) (= Večernice. XXXVIII. zvezek.)

6. Koledar za leto 1885. Str. 166 + 74 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Oglasnik. Postave. Vodila. Semnji. 1—166. — B. 1. Razgled po svetu. I. Vrhovec. 1—31. (Cesarjev prihod, † Kociančič. † Pire. † Herman. † Žuža.) — 2. Janez Krizostom Pogačar. Svetilko. 31—49. — 3. Kamenár. Japonska pripovedka; posl. Jeronim Val. 49—51. — 4. Dve sestri. Pripovedka; posl. Radoslav (pes.). 51—53. — 5. Varujte se ognja. (V opomin sp. P. Verhovski.) 53—63. — 6. Živinski pôs ali živinski potni list. A. L. 63—67. — 7. Pripovedke. Posl. I. St. 67—71. a) Starček in dvanajst ovec. b) Molitev pred jedjo in po jedi. c) Nesrečnežu se ne more pomagati. — 8. Smešnice. Zapisal M. SI. 71—73. — 9. Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih skušenj. Fr. L. 73—74.

Leto 1885.[uredi]

(Udov 568 + 29.022 = 29.590 in prejelo 177.540 knjig.)

1. Življenje Device Marije in sv. Jožefa. Jan. Volčič. IV. snopič. Str. 164 v 4°.

2. Sveta brata Ciril in Metod, slovanska apostola. Spisal Matija Majar Ziljski. V tisočletni spomin smrti sv. Metoda. Str. 80 v 4°.

3. Zgodovina svete katoliške cerkve. Dr. Ivan Križanič. II. zvezek. Str. 228 v 8°.

4. Slovenski pravnik. Dr. Ivan Tavčar. III. snopič. Str. 305—400 v 8°.

5. Slovenske Večernice. XXXIX. zvezek. Str. 112 v 8°.

Obseg: 1. Dora. Povest. Sp. Pavlina Pajkova. 3—81. — 2. Pesmi. 81—84. 1. Oče naš (I. G—k.). 2. O polnoči. 3. Svarilo deklici. 4. Uganjka. — 3. Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri. I. Steklasa. 85—91. — 4. Stalne zvezde ali nepremičnice. Jeronim Val. 91—101. — 5. Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih. Iv. Subic. 101—108. — 6. Kratkočasnice. M. SI. 109—110. — 7. Spoštuj mater (pes.) P. P. 110—111. — 8. Na spoved (pes.). J. P. v S ... 111—112.

6. Koledar za leto 1886. Str. 176 + 80 v 8°.

Obseg: A. Imenik. Oglasnik. Semnji. Nova mera. Zastavica. 1—176. — B. 1. Razgled po svetu F. H. 1—20. — 2. Dneva ne pové nobena pratika. Povest; spis. P. P (= Pajkova). 20—28. — 3. Ribica brez vode (pes.). S. M. B. 29. — 4. Proti žganju. Dr. J. Vošnjak. 30—36. — 5. Kaj ljudje na našej zemlji jedó. J. Pajk. 37—47. — 6. Kako rastline zmrznejo in pozebejo. I. Majciger. 48—51. — 7. Zakaj peša kmetski stan? Dr. J. Vošnjak. 51—58. — 8. Lovske kvante. Fr. R. 58—61. — 9. O zavarovanji užitka ali pokojnin. I. Hr. 61—67. — 10. Pavola ali drevesna volna. A. K(oder). 67—71. — 11. Torbica za poduk in kratek čas. 71—73. — 12. Smešnice. M. SI. 73—74. — 13. Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih skušenj. Fr. L. 74—79.

Leto 1886.[uredi]

(Udov 585 + 31.102 = 31.687 in prejelo 190.122 knjig.)

1. Življenje Device Marije in sv. Jožefa. Jan. Volčič. V. snopič. Str. 144 v 4°.

2. Šmarnice ali Romanje v nebesi o kraljestvo v Marijinem mesecu. Spisal Ludovik Škufca, duhoven Ljubljanske škofije. Str. 283 v 8°.

Na str. 282. in 283. čitamo Hicingerjevo pesen: „Pot proti nebesom“, in Volčičevo: „Izročilo Mariji“.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. XI. snopič. Str. 281—472 v 8°.

4. Slovenski pravnik. Dr. Ivan Tavčar. IV. snopič. Str. 401—496 v 8°.

5. Slovenske Večernice. XXXX. zvezek. Str. 128 v 8°.

Obseg: 1. Troje angeljsko češčenje. Povest. Spisal dr. J. Vošnjak. 3—89. — 2. Svetinja (pes.). Gorázd. 89. — 3. Pobožna predica (pes.). Fr. Krek. 90. — 4. Kako človek na naši zemlji stanuje. J. Pajk. 91—104. — 5. Kriva prisega (pes.). 104—105. — 6. Nekaj dobrih svetov za hišo in dom. F. H. 105—115. — 7. Pripovedke. 115—118. a) Bog za vse skrbi. b) Večno breme, c) Moder sodnik, d) Modra sodba. — 8. Prevzetni hlapec. (Pesen; pravljica.) 119. — 9. Naš vsakdanji kruh. A. K(oder). 119—124. — 10. Delopust in kmet (pes.). 124. — 11. Smešnice. 125—127. — 12. Opomini (pes). F. Krek. 127.

6. Koledar za leto 1887. Str. 80 + 96 v 4° s podobami.

Obseg: A. 1. Ni vse zlato, kar se sveti. Fr. Erjavec. 19—26. — 2. O koleri. Dr. J. Vošnjak. 26—32. — 3. Hodite pridno na pošto. Ivan Vrhovec. 32—41. — 4. C. kr. poštne hranilnice. A. Koder. 41—44. — 5. Brambene postave l. 1886. A. Koder. 45—48. — 6. Začasno oproščenje od hišno-razrednega davka. (Pêčna štibra.) Tone iz gošče. 48—51. — 7. Razgled po svetu. Ig. Žitnik. 51—78. — 8. Svoji k svojim. (Poziv za „Slavijo“.) 78. — 9. Narodni pregovori. J. Sk. 78—79. — 10. Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih skušenj. Fr. L. 79. — 11. Zastavica v podobah. 80. — B. 1. Imenik. Oglasnik. Postave. Semnji. 1—93.

Leto 1887.[uredi]

(Udov 605 + 34.405 = 35.010 in prejelo 210.060 knjig.)

1. Življenje Device Marije in sv. Jožefa. Jan. Volčič. VI. snopič. Str. 145—284 v 4°.

2. Osmero blagrov na svetu ali dolga pridiga za kratkočasno življenje. Spisal Anton Kržič, katehet v Ljubljani. Str. 190 v 8°.

3. Zgodovina svete katoliške cerkve. Dr. Ivan Križanič. III. zvezek. Str. 230 v 8°.

4. Franc Pirec, oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki. Spisal P. Florentin Hrovat. Str. 111 v 8°.

5. Slovenske Večernice. XXXXI. zvezek. Str. 144 v 8°.

Obseg: 1. Življenje sv. očeta papeža Leona XIII. (s podobo). Sp. Ignacij Žitnik. 3—61. — 2. Tri himne Leona XIII. Poslov. Ivan Trinko. 61—64. — 3. Stara mati. Povest. Sp. Janez Ev. Krek. 65—81. — 4. Moja tolažba (pesen; zložil rajni A. Slomšek). 81. (Ta pesen še ni bila natisnjena. Hranil jo je Jak. Rebernik.) — 5. Beseda o molitveni družbi sv. Cirila in Metoda! 81—93. Fr. Košar. — 6. Sv. Metoda smrt (pes.; češki Jan Soukop — preložil Anton Aškerc). 93—95. — 7. Spomini na Italijo. Potopis, črtice. M. L. 95—108. — 8. Naš čolnič otmimo! (pes.). S. Gregorčič. 109—111. — 9. Prestopki zoper varnost poštenja ali časti. Sp. dr. J. K. 111—125. — 10. Kobilice. M. Slekovec. 125—129. — 11. Tri narodne cerkvene pesmi. Zap. v Tinjah na Koroškem. 129—131. a) Božična, b) Novoletna, c) Postna pesem o žalostnem rožnem vencu. — 12. Ne želi svojega bližnjega blaga. Slov. nar., zap. G. Križnik. 131—132. — 13. Ubožec in odrtnik. Bretonska nár. pravljica. Poslov. Josip Kržišnik. 132—134. — 14. Bogastvo in ubožnost (pes.). J. Kržišnik. 134. — 15. Dolga zastavica. A. Kržič. 135—141. — 16. Zgodovinske kratkočasnice. J. Steklasa. 141—143.

6. Koledar za leto 1888. Str. 96 + 96 v 4° s podobami.

Obseg: A. 1. Dva soseda. Povest iz življenja štajerskih Slovencev. Dr. J. Vošnjak. 17—36. — 2. Fran Erjavec. Spisal S. Gregorčič. 36—46. — 3. Lovorika na grob možu. (Franu Erjavcu v spomin) (pes.). S. Gregorčič. 46—47. — 4.,Ljubljana (s podobami). Josip Starè. 47—56. — 5. Varujte gozde! Ivan Šubic. 57—60. — 6. Dva zlatomašnika. a) Jakob Maksimilijan. b) Andrej Einšpieler. 60—69. Dr. Ivan Boreski. — 7. Strupi. Henrik Schreiner. 69—75. — 8. Črna vojska. Anton Koder. 75—77. — 9. Razgled po svetu. Ign. Žitnik. 77—88. — 10. Ugovor proti zatožbi. Dr. K. 88—91. — 11. Iz kuhinje. Roza Kosova. 91—92. — 12. Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih skušenj. Jan, Lampe. 92—95. — 13. Zastavica v podobah. 96. — B. Imenik. Oglasnik. Postave. Semnji. 1—96.

Leto 1888.[uredi]

(Udov 630 + 40.922 = 41.552 in prejelo 249.312 knjig.)

1. Življenje Device Marije in sv. Jožefa. Jan. Volčič. Volčič. VII. snopič. Str. 160 v 4°.

2. Tomaža Kempčana: Hodi za Kristusom! Štiri knjige. Preložil in z navadnimi molitvami pomnožil And. Kalan. Str. 402 v 16°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. XII. snopič. Str. 473—580 (= IV. zvezek) + str. 80 v 8°.

5. Slovenski pravnik. Dr. Ivan Tavčar. V. snopič. Str. 497—626 v 8°.

5. Slovenske Večernice. XXXXII. zvezek. Str. 144 v 8°.

Obseg: 1. Dr. Janez Gogala. Sp. dr. Fr. Lampe. 3—47. — 2. Iz zadnjih dnij življenja (pes.; zložil o. Herkulan Šavor). 48—49. a) Le k tebi gori, o Marija, b) Žaleč spomin, c) Tolažba. — 3. Na krivem potu. Povest. A. Koder. 50—57.—4. Spomini na Italijo (konec). M. L. 58—104. — 5. Vinska bajka (pes.). Gorázd. 105—106. — 6. Moje sanje na veliko noč. Iz angleščine prosto prevel Ivan Berbuč. 106—114. — 7. Mejnik (pes.). Gorázd. 114—L15. — 8. Strela in strelovod. Iv. Berbuč. 116—119. — 9. Sreča je opoteča. Povest. I. Steklasa. 120—124. — 10. „Pokleknite!“ — In tisoče jih je pokleknilo. 124—125. — 11. Kakošni so strahovi! Humoreska. Spisal Fr. Mestoselski. 125—127. — 12: Narodne pesmi. Na Pohorju nabral L. Pogorski. 127—129 (pet nár. pesnij). — 13. Národne pripovesti. Zap. G. Križnik. 130—134 (pet nar. pov.). — 14. Življenja nit. Poučno-zabavni govor. Anton Kržič. 134—143. — 15. Narodni pregovori. Nabral J. Sk. 143.

6. Koledar za leto 1889. Str. 112 + 112 v 4° s podobami.

Obseg: A. 1. Naš cesar Franc Jožef I. (s podobo). Ign. Žitnik. 17—22. — 2. Obsojen. Povest. Dr. J. Vošnjak. 22—40. — 3. Zlatomašnik Josip Jurij Strossmajer (s podobo). Josip Stare. 40—47. — 4. Borovlje in puškarija v Borovljah. 47—55. Janez Šajnik. — 5. Dekan Lambert Ferčnik. 55—57. Janez Šajnik. — 6. Kako je stari Molek tatu iskal. Kratkočasna povest. Janko Kersnik. 57—67. — 7. Dr. Valentin Zarnik, oče taborov slovenskih. I. Ž. 67—71. — 8. V srcé si glej S. Gregorčič (pes.). 71. — 9, Zlatomašnik Leon XIII. in slovenski romarji. Dr. Ivan Križanič. 72—88. — 10. Kako je žena sitnega moža ozdravila. I. S—a. 88—89. — 11. Kako zašló si ti na grob? (pes.) A. Funtek. 89. — 12. V viharji (pes.). A. Funtek. 89. — 13. Razgled po svetu. Ign. Žitnik. 90—98. — 14. Kako je ravnati s travniki? M. Cilenšek. 98—103. — 15. Iz kuhinje. R. Kósova. 103—105. — 16. Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih skušenj. Jan. Lampe. 105—107. — 17. Sleparija s skrivnostnimi zdravili. J. Tisovec. 108—112. — 18. Smešnici. 112. — B. Imenik. Oglasnik. Postave. Semnji. 1—112.

Leto 1889.[uredi]

(Udov 658 + 45.384 = 46.042 in prejelo 276.252 knjig.)

1. Življenje Device Marije in sv. Jožefa. Jan. Volčič. VIII. snopič. Str. 161—300 v 4°.

2. Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po besedah sv. evangelistov. Spisal Iv. Skuhala. Str. 224 v 8°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. XIII. snopič. Str. 81—240 v 8°.

4. Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanu. Henrik Schreiner, c. kr. profesor. I. knjiga. O toploti, magnetizmu in elektriki z ozirom na vremenske prikazni, s slikami. Str. 191 v 8°.

5. Slovenske Večernice. XXXXIII. zvezek. Str. 144 v 8°.

Obseg: 1. Domačija nad vse! Povest. Spisala Pavlina Pajkova. 3—66. — 2. Bajka o ribiču in ribici. (Ruski zložil A. S. Puškin, preložil A. Aškerc. 66—71. — 3. Pošta. I. Vrhovec. 71—80. — 4. Otróčja pesen. J. Kržišnik. 80—81. — 5. Drevesce (pes.). J. Kržišnik. 81. — 6. Birič Juri. (Humoreska. Tone iz gošče.) 81—88. — 7. Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti. (Ivan Steklasa.) 88—104. a) Janez Slavič. b) Karol Žakvard. c) Jakob Gutman. d) Anton Dreher. e) Ferdinand Lange. — 8. Pravljice. (Slovenski mladini spisal J. Fr. Rádinski.) 104—122. a) Živa voda. b) Solnčni kamen, c) Sveti vir. d) Pogreznjeni grad. e) Zdravilno jabelko. f) Morska roža. — 9. Gospod Anton. Resnična povest. A. Koder. 122—132. — 10. Ošabni brodar (nár. Staj. pes. Zap. A. Žagar). 132. — 11. Najoblastnejša vladarica na svetu. Šaljivo-poučen govor. A. Kržič. 133—140. — 12. Kratkočasnice in smežnice. Nabral A. Benedik. 140—143.

6. Koledar za leto 1890. Str. 112 + 128 v 4° s podobami.

Obseg: A. 1. Ti očeta do praga, sin tebe čez prag. Povest. Dr. J. Vošnjak. 17—40. — 2. Slabi časi (pes.). Janko Leban. 41. — 3. Trst. J. G (= Gomilšak). 41—60. — 4. Znojilčevega Marka božja pot. Povest. Janko Kersnik. 60—68. — 5. Mihael Debelak, kanonik v Trstu. 69—72. J. G. — 6. Razgled po katoliških misijonih. Dr. Ivan Križanič. 72—87. — 7. Kmetijske šole. Dr. J. Vošnjak. 88—93. — 8. Odpisovanje zemljiškega davka zarad elementarne škode. Filip Tratnik, višji davčni nadzornik. 93—94. — 9. Dva sovražnika naše dece. J. Rakež. 94—101. — 10. Slovenski poslanci v državnem zboru. 101—103. — 11. Razgled po svetu. Ign. Žitnik. 104—112. — B. Imenik. Oglasnik. Postave in vodila. Semnji. 1—128.

Leto 1890.[uredi]

(Udov 680 + 47.404 = 48.084 in prejelo 288.506 knjig.)

1. Življenje Device Marije in sv. Jožefa. Jan. Volčič. IX. snopič. Str. 1—144 v 4°.

2. Ant. Mart. Slomšeka Pastirski listi. Zbral in uredil Mihael Lendovšek. Str. 254 v 8°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. XIV. snopič. Str. 241—400 v 8°.

4. Domači Živinozdravnik. Za potrebe kmetskega stanú spisal Franjo Dulár, živinozdravnik. Str. 221 v 8°.

5. Slovenske Večernice. XXXXIV. zvezek. Str. 128 v 8°.

Obseg: 1. Štirinajst dnij širom sveta. Spisal dr. Ivan Križanič. 3—26. — 2. Žgánjar. Povest. P. B. Velimir. 27—40. — 3. Mutci. Ivan Vrhovec. 40—52. — 4. Vice. Legenda. Pesen. J. M. Kržišnik. 52—54. — 5. Stariši! Dobra odgoja je vašim otrokom največji zaklad. Rajm. Čuček. 54—67. — 6. Drvar. Pesen. Janko Leban. 67—68. — 7. Cigani. Narodopisna črtica. I. Steklasa. 68—89. — 8. Narodne pesni. Zapisal v Podzemelju pri Metliki Janko Barlè. 89—93, in sicer: 1. Trije hajduki; 2. Tri device; 3. Grešnik; 4. Sv. Anton; 5. Uboga duša. — 9. Oče Cene. Uzor dobrega gospodarja in možaka poštenjaka. Životopis. Spisal J. Podboj. 93—111. — 10. Škorčeva povest. A. Koder. 111—119. — 11. Zgodovinske povestice. Spisal I. St. 120—125. — 12. Kratkočasnice in smešnice. Nabral A. Benedik. 126—127.

6. Koledar za leto 1891. Str. 128 + 128 v 4° s podobami.

Obseg: A. 1. Blagor usmiljenim. Povest. Spisal J. M. Dravinjski. 17—26. — 2. Kristus in sv. Peter. Pesen. A. Hribar. 26—27. — 3. Maribor. Spisal dr. Jože Pajek. 27—36. — 4. Domoljubje. Pesen. P. Gregorec. 36. — 5. Dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavantinski. 37—41. Dr. Jože Pajek. — 6. Dr. Mihaelu Napotniku, knezoškofu lavantinskemu o njih intronizaciji dne 17. nov. 1889. Pesen. „Slov. Gosp.“. 41. — 7. Svoji k svojim. Prizor iz kmečkega življenja. Dr. Jože Vošnjak. 41—47. — 8. Stari vojak. Pesen. Po Kr. Smidu zložil Janko Leban. 47—48. — 9. Davorin Trstenjak. Črtice iz njegovega življenja. Dr. Jakob Sket. 48—59. — 10. Davorin Trstenjak kot človek. Črtice o njegovem značaju. Dr. Janko Pajk. 60—63 — 11. Solzé na grobu Davorina Trstenjaka. Pesen. Božidar Plegerič. 64. — 12. Bavna pot najboljša pot. Povest. Spisal Jož. Ant. Klemenčič. 64—75. — 13. Tri zdravice. Pesen. P. Gregorec. 75. — 14. Janez Krstnik Tomar. Životopis. K. J. 76—77. — 15. Človeško klanje v Bataku. Resnična dogodba iz bolgarskega življenja. A. Bezenšek. 78—82. — 16. Razgled po katoliških misijonih. Dr. Ivan Križanič. 82—99. — 17. Slovenski drvarji na tujem. Janez Bilec. 100—105. — 18. Slovenske posojilnice l. 1889. Iv. Lapajne. 106—109. — 19. Koliko plačujejo evropske države za svoje vojne. 109. — 20. Koliko denarja snedó v Evropi državni dolgovi. 109. — 21. Razgled po svetu. Filip Haderlap. 110—116. — 22. Iz kuhinje. Spisala Roza Kosova. 116—117. — 23. Za smeh in kratek čas. 117—121. a) Kako se je dvema klepetuljema v cerkvi godilo. I. S—a. b) Modra ženska glava. Kar. prip. Fr. Vizovišek. c) Kmet-čarovnik. Nar. prip. Gašp. Križnik. — 24. Poselski red, to je: Postava za posle in njih gospodarje. Janko B. K. Podravniški. 121—128. — 25. Otročja prošnja k sv. Nikoli (Miklavžu). Pesen. J. M. Kržišnik. 128. — B. Imenik. Oglasnik. Postave in vodila. Semnji in zastavica. 1—128.

Leto 1891.[uredi]

(Udov 775 + 51.052 = 51.827 in prejelo 310.962 knjig.)

1. Življenje Device Marije in sv. Jožefa. † Janez Volčič. X. snopič. Str. 145—272 v 4° (konec) (= V. del).

Od str. 252—272 životopis: Janez Volčič, duhovni svetovalec, župnik Šmarjetski in slovenski pisatelj (Spisal P. Florentin Hrovat).

2. Gospod, teci mi pomagat. Molitvene bukve. Bolnikom spisal Jak. Peregrin Pavlič, knez in škof krški. Za Slovence priredil in z navadnimi molitvami pomnožil duhovnik krške škofije. Str. 332 v mal. 8°.

3. Občna zgodovina. Josip Starè. XV. snopič. Str. 401—574 v 8° (= V. zvezek in konec).

4. Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanú. Spisal Henrik Schreiner, c. kr. ravnatelj. II. knjiga. O kemiji, s slikami. Str. 190 v 8°.

5. Slovenske Večernice. XXXXV. zvezek. Str. 143 v 8°.

Obseg: 1. Zadnji tihotapec. Povest. Spisal J. Podgrajski. 3—26. — 2. Oglár. (Po narodni pripovedki zložil A. Hribar.) Pesen. 27—31. — 3. Mir ljudem na zemlji. Povest. Spisal A. Koder. 31—37. — 4. Bog ne plačuje vsake sobote. Resnična dogodba; spisal Ivo Trošt. 37—42. — 5. Kakšno bôdi naše stanovanje? Spisal dr. Jož. Rakež. 42—52. — 6. Pravljice. (Slovenski mladini spisal J. Fr. Rádinski.) 52—73. 1. Vile. 2. Cvetlica življenja. 3. Povodni mož. 4. Potočnica. 5. Sinica, — 7. Herbart Turjaški, kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528—1575), Spisal Iv. Steklasa. 74—87. — 8. Narodne šege. Popisal Josip Karba. 87—101. — 9. Oreh. Prizor iz življenja na kmetih. Spisal dr. Jož. Vošnjak. 101—111. — 10. Národne pesni. Zapisal v Podzemelju pri Metliki Janko Barlè.) 111—115. 1. Božične. 2. Jezusovo trpljenje. 3. Druge pobožne pesni. — 11. Krt. Spisal Fr. Štupar. 115—122. — 12. Razširjanje krščanstva med Slovenci. Spisal Fr. Kos. 122—133. — 13. Trepetlika. Legenda. Zložil Mih. Opeka. 133—134. — 14. Kako se je stric Groga metal z medvedom. Spisal Zdravko Klančnikov. 134—138. — 15. Zgodovinske povestice. Spisali. St. 138—141. — 16. Kratkočasnice in smešnice. Iz vsakdanjega življenja nabral A. Benedik. 141—143.

6. Koledar za leto 1892. Str. 144 + 96 v 4° s podobami.

Obseg: A. Pratika, imenik udov, semnji, imenik svetnikov. 1—144. — B. 1. Čista vest je več vredna nego največje bogastvo. Povest. Spisal Ivan Steklasa. 1—7. — 2. Ob uri duhóv. Po narodni pripovedki zložil Janko Leban. Pesen. 7. — 3. Vitez Franc Miklošič, slaven učenjak slovenski. Spisal dr. Jožef Pajek. 8—13. — 4. Pravi junak. Pesen. Zložil Janko Leban. 13. — 5. Kitajska cesarična. Izvirna pripovedka. Spisal Lipe z Glinskega Broda. 14—22. — 6. Kako sem prvič potoval na Dunaj, in Dunajsko mesto. Spisal Ivan Navratil. 23—47. (S 15 slikami.) — 7. Udanost. Povest. Špansko spisal Ludovik Koloma; poslovenil N. Span. 48—51. — 8. Ne prisegaj po krivem. Resnična dogodba. Zapisala † S. Bonaventura Suhač. 51—52. — 9. Jožef Virk, pesnik slovenski. Spisal Alojzij Vakaj. 53—56. — 10. Kristus in Peter. Legenda. Pesen. Zložil Anton Hribar. 56. — 11. Razgled po katoliških misijonih. Spisal kanonik dr. Iv. Križanič. 57—66. — 12. Katoliški shod in posvečevanje cerkve srca Jezusovega v Gradcu. 67—70. — 13. Župnik Kneipp, slaven zdravnik in njegovo zdravilstvo. Spisal F. H. 70—75. — 14. Kako je treba gnojiti sadnemu drevju. Spisal M. Cilenšek. 75—76. — 15. Slovenske posojilnice l. 1890. Spisal ravnatelj Ivan Lapajne. 77—78. — 16. Vojni zakon. Sestavil Janko B. K. Podravniški. 79—87. — 17. Razgled po svetu. Sestavil urednik F. Haderlap. 87—91. — 18. Družbin oglasnik. 92—94. — 19. Postave in vodila „Družbe sv. Mohorja“. 94—96. — 20. Rešitev zastavice. Zastavica v podobah. 96.

  1. ^ Kjer ne navajam pisateljevega imena ali drugega znaka, tam ga tudi v knjigi ni zabeleženega.
  2. ^ Prvo število pomenja dosmrtne, drugo letne ude.
  3. ^ Leta 1867. je izdala družba osem knjig, toda udje so jih prejeli le petero. Bilo se je namreč „ Fabiole“ le 6.500 iztisov natisnilo, in tedaj so namesto nje dobili nekteri družbeniki povest „Utopljenci“ in povrh še „Sadjerejo“, torej šestero knjig. Udje po Koroškem in po nekterih dekanijah na Kranjskem, kjer ne raste vino, prejeli so „Sadjerejo“ namesto „Umnega vinorejca“.
  4. ^ „Marijina družba“ v Inomostu je izdala leta 1866. to knjigo na svetlo; poslovenjena je brez imena izvirnikovega pisatelja.
  5. ^ Jedino ta koledarček je izšel brez imenika družbenikov.
  6. ^ To leto so se vse knjige prvikrat tiskale v lastni tiskarni. Tiskarna je bila dovoljena z odločbo od dne 19. maja 1871.
  7. ^ V vabilu obeta odbor za leto 1874. „Knjigo človeških iznajdeb“, ktero spisuje J. Tušek, in „Živali v podobah, VI. snopič, o ribah, Fr. Erjavec“. Toda teh knjig ni družba izdala, ali upamo, da tudi pridejo o svojem času na dan, ako se lotijo naši pisatelji tega dela.