Pojdi na vsebino

Vipavska

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Vipavska.
Vekoslav Remec
Izdano: Slovenske večernice, Izdala družba Sv. Mohorja, Celovec (64. zvezek), 1910, 146
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Takrat sem zares vesel
ko mi poje črn-bel:[1]
„Čri — čri — čri —
grozdje že zori,
kdaj ga prideš brat’
v vinograd? —“

Bolj srce se veseli,
ko že v sodih mošt šumi:
Daleč jaz okrog,
če bo hotel Bog,
slavo, čast bom pel
teh dežel! —

Najbolj pa se veselim,
ko prijatelje gostim.
Zunaj barja, mraz,
nam pa kratek čas
dela cvet vseh vin
kot cekin.

  1. „Črn-bel“ pravijo Vipavci, sam Bog vedi zakaj, malemu čričku, ki začne peti ob času, ko se grozdje piše.