Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši
| Gospodinje! Skrbite za zdravje pri hiši. |
| |||||||||||||
Zdravju neobhodno potrebno je, da gospodinja svojim čiste, zdrave in tečne hrane podaje. Enako je treba, da so postelje čiste, in da je sploh v vsej hiši vse snažno in lepo. Razen tega še je mnogo druzega potrebno; treba namreč skrbeti za za zobe, lasé, polt, oči in poprek za vse telo.
Zobe treba vsako jutro s svežo (frišno), ne premrzlo vodo izprati; tudi ne sme manjkati sčetke za zobe. Votle zobe moramo posebno marljivo čistiti, da neugodno ne vonjajo. Jedi, ki so med zobmi ostale, treba iztrebiti z lesenim mehkim zobotrebcem, a nikdar ne z iglo, nožem ali vilicami. Manjkanje zob (posebno prednih) grdi ves obraz; treba si je tedaj umetnih napraviti dati. Ako komu nekaj zob manjka, naj si tedaj umetnih napraviti dá. Ako komu vseh manjka, naj si naroči celo umetno ozobje, s katerim se baš tako lehko jé, kakor z lastnim.
Za možke lase je lehka skrb. Vsak dan treba glavo (vendar ne takoj, ko smo vstali) s svežo vodo izmiti, ter praha in luskin z glavnikom in s ščetko osnažiti. Zeló težko je ženskam svoje lase v redu imeti, posebno dolge in goste; one potrebujejo mnogo časa s pletenjem las. Nekedaj so tudi možje nosili kite, in to je bilo menda „lepo“! Mi pa želimo in upamo časov, ko bodo tudi žene imele „kratke lase“. Dokler pa ostane sedanja šega dolgih las, bodo morale, se ve da, gospodinje skrbeti si za prav dolge in goste lase. Uže pri novorojenci treba za lase skrbeti; glava se mu mora pridno izmivati ter pazljivo osuševati, kajti luskine in prah dušijo lasno rast. Glave ne kaže toplo pokrivati. Lasje rasto najlepše, če je glava razkrita. Za česanje je potrebno redkega glavnika, kajti paziti se mora, da si las ne iztrgamo. Ko smo že z redkim glavnikom lase vredili, takrat še s gostejšim praha in luskin počešemo, in na zadnje s ščetko ogladimo lase. Suhe lase, posebno dolge in goste, treba s čistim navadnim oljkovim oljem namazati, da jih je ložej česati in da se ne trgajo. Luskine se odpravijo, ako se glava in lasje namažejo z dvema rumenjakoma, ali žolčakoma zmešana s sokom ene citrone; pol ure kesneje treba glavo s čisto vodo izmiti. Lase žgati je škodljivo. Večkrat lase strižemo, gostejši bodo. Tudi dolgi lasje menda rasto, če jih vsak mesec pri končicah malo odrežemo. Rast las pa gotovo pospešuje umivanje z močno nahmeljenim olom (pivom), posebno če še je v njem pirničnih korenov. Pravijo tudi, da je goveji mozek in umivanje z vinom koristno lasem.
Polt je koža, katere ne pokriva obleka na rokah, obrazu, vratu in tilniku. Za olepšanje polta so izmišljena razna sredstva, koristna in škodljiva. Poglavitna reč je, da je koža snažna; vsa druga nenaravna in umetna sredstva so zastonj. Umivanje kože s flanelno capo ali gobo, z mjilom in vodo najbolje kaže. Če nam je vroče, ako se potimo in takoj ko smo iz postelje vstali, ne smemo se umivati. Na dan je potrebno večkrat se umivati, posebno po leti, po težkem delu. Pred jedjo se moramo vsikdar umiti, posebno roke. Namesto mjila zamoremo tudi mehko kuhani krompir rabiti za umivanje. Ko smo se umili, treba popolnem posušiti se ter ne iti na mrzli zrak, pa tudi ne k vročej peči, da nam ne postane hrapava koža. Dobro in celo potrebno je, da se vsak večer, predno spat gremo, umijemo. Ogrčava (mozoljasta) koža se z mazilom (pomado) iz kumare (murke) namaže. Tudi z umivanjem jagodične — rožnate — bedrenčeve vode odpravimo ogorce (mozolje). Izpokanim rokam in sploh nesnažnemu poltu je koristno tudi mandeljnovo mleko, pomešano z malo kapljicami benzoë-ove omake (tinkture). Hrapave roke treba mazati z oljkovim ali mandeljnovim oljem, in s kakaovo mastjo (Kakaobutter). Ako si znojni in zaprašeni takoj umivamo obraz, ali če se naglo razhladimo, tedaj se potnice (znojne luknjice) na obrazu prehitro stisnejo, in prah ostane v njih. Na obrazu pa vidimo mnogo črnih nesnažnih pik, katerih se je mogoče iznebiti, ako nad soparom bezgovega cvetja, skuhanega v mleku, držimo obraz in zatem se z mehko belo ruto obrišemo.
Pege na obrazi se s Hufenland-ovo lepotično vodo dajo odpraviti. Vzame se 15˙6 gramov mandeljnovih otrobov in 37˙5 dekag. vode od pomerančnega cvetja, v tej zmesi se razstopi 7˙8 gramov boraksa, in še 7˙8 gramov benzoëove omake doda. S to tekočino se treba vsak večer umivati. Nekateri priporočajo tudi petrolej proti pegam. Na bradovico naj se dene mehkega usnja (z malo luknjico), namazanega z obližem (flaštrom) „diaculum“ zvanim. Bradavico, ki skozi luknjico moli, treba z ocetno kislino večkrat mazati.
Potrebno je, da si vsak mesec vsaj enkrat vse telo umijemo v toplej (20—25 stopinj po R.) vodi z milom in gobo. Gotovo pa treba, da si vsak mesec enkrat ali dvakrat noge umijemo. Pri kopanji moramo paziti, da se ne prehladimo. Kopanje v mrzlej vodi po leti je silno koristno zdravju. Vsaka mati naj skrbi, da se otroci (posebno dečki) naučé plavati. Plavanje je koristno zdravju. Kako dolgo smeti kopati se in plavati, vsak sam najbolje zna. Ako je zrak hladen, ali če je vetrovno, treba, da se hitro osušimo, obrišemo in oblečemo, ko smo se skopali. Na solnci (če je dovolj toplo) se osušiti je celo prijetno in zdravo. Namesto kopanja v mrzlej vodi se more rabiti tudi polivanje tela z mrzlo vodo, kar pa ni tako koristno. V mlačnej in toplej vodi se zamoremo lepše osnažiti, nego v mrzlej.
O varstvu in skrbi oči. Že oči novorojenega otroka moramo na skrbi imeti. Na preveč svitlem kraji (n. pr. poleg jasne luči, pri oknu i. t. d.) ne puščajmo otroka ležati. Solnčnih žarkov ga moramo posebno varovati. Na straneh in za zibelo ali posteljo ne sme biti nobenih reči, katere bi opazoval, kajti drugače se lehko zgodi, da bode razok ali škilav. Pod milim nebom v zelenej naravi naj se uči razpoznavati in gledati oddaljenih stvari, da se mu vid ojači. Pri igri in učenji moramo otroka navaditi, da se naravno drži, da se mu obe očesi vežbate. Mati naj mu nikdar ne dopušča v mraku ali na solnci čitati ali pisati i. t. d.; vsikdar mora imeti dovoljne in dobre luči.
Izguba vida se ne more z nobeno nesrečo primerjati. Zdrave oči so tedaj največe vrednosti. Premočna luč škoduje očem tudi odrastlih ljudi. Zeló svitlih reči tedaj ne smemo niti naglo niti predolgo gledati. Tudi slaba luč, oblačno vreme po zimi, mrak, nagla prememba iz svitlega na temno in narobe je škodljiva očem. S hitrim in dolgim čitanjem (posebno malega pisma) trpi oko mnogo, več nego s pisanjem. Varovati se tedaj treba neprenehoma in dolgo čitati. Prav tako škoduje očem, ako mnogokrat in dolgo gledamo na drobnogled ali na daljnovid; tudi v enomer gledati z enim očesom je škodljivo. Pri slabej luči v mraku ne smemo delati ničesar, kar naš vid preveč napenja. Luč mora biti tako postavljena, da je plamen nad očmi, ter da ne pada neposredno na oči. Trpolenje ali plehetanje luči škoduje očem neizmerno; prav tako spanje v temnih sobah, ako smo s obrazom obrneni k oknu, skozi katero nagloma solnčna svitlost na oči pada. Nečist zrak, močno vetrovje, prah, dim, razjedav vonj slabijo tudi oči. Ljudje, ki po vse dni sedijo, morajo vsak dan nekaj časa pod milim nebom se sprehajati. Mize, pri katerih pišemo, šivamo i. t. d., morajo biti poleg okna in sicer tako postavljene, da od leve strani na nje luč prihaja. Tudi boje sobinih sten (malanih ali prepreženih tapeciranih) morajo biti očem ugodne, ne presvitle ali pretemne, pa tudi ne odveč pisane ali raznovrstne. Tudi velika vročina ognja je škodljiva očem: vsaka mati naj tedaj pazi na se in na svoje hčeri, da ne stopajo bliže k ognju, kakor je treba.
Na očeh nekaterih ljudi (zlasti otrok) se napravi v spanji neka vrst sluza ali gnoja, katerega treba s čisto gobo ali z mehko capo in z mlačno vodo izmiti in izbrisati. Bolnih oči si nikdar sami ne zdravimo, marveč vsakokrat treba, da pri pametnem zdravniku vprašamo za svet, ter točno in natanko storimo vse, kar nam je zapovedal.