Slovani v vzhodni Pustriški dolini

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje

Vstavi glavo.

Vir: http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-T2SM5AQQ&id=5539471b-0237-4ee6-b0a9-44516d5202da&type=PDF

DR,

C . MITTEARUTZNEfl , S L

VAN I iztahi Pastriški dolini na Tirolskem,. Poslovenil Miroslav Málovrh . NOV-OMUSTU, 1880. Tiskal in založil Jo Krajec .

Uvod. Qd 28. septembra do I . oktobra zborovali so v Inšpruku v 19 . nemški jezikoslovci in šolniki . Predsednik tega zbora, vseučiliščni profesor dr. Ber nhar d Jii lg narisal j e v svojem uvodnem govoru s kratkimi, določnimi črtami podobo raznih narodov, ki so se od prazgodovinskih časov do zadnje naselbine po Tirolskem dnili. Saj so zvali to deželo „prevozne duri”, tik katerih se je jeden narodi č za drugem utaboril, kder je jeden drugega prognal, da raz snežni h Up planinskih v deželo hrepenenja, v Italijo, pride . Kot zadnji val preseljevanja narodov — od ushoda sem — prišli so na Tirolsk o Slovani. O tej betvi pravi govornik : In še j e dn e ga plemen a nijsem omenil, ki je tudi vélik del tirolske zemlje zasedene ime l S lovano v . Kmalo po odhodu Langobardov v Italijo razširili s o se po Drauthalu in po lselthalu ; in, akopram nikder več ne govoré Slovanščine, nahajamo še pogostoma slovanska krajepisna imena . Zahodna meja bila je menda pri raztočji na toblahskem polji, kder »V iersehae h" pod goro „[[ e l m” , raz katere se uživa krase n razvid, še natanko na slovanski v(e)rh (virh) spominja in bliz o nehajoči ;V- i l l g r aten- Th a l ima svoje ime nedvomno o d vélikega gradú, ki ob začetku doline leži (velegrad) in koji se j e pozneje v ji e u n f e l s prekrstil ; daleč zadej v Virgenthal u najdemo mej drugimi nedvombeno keltiškimi imeni „P r e g r a t e n ” kar nič drugega nij, nego navadna naša „p r erg r a d a” ; „W i ndi s eh - M a tr e i” ima znamenje slovanske narodnosti 'liže na imenu - celo nemško doneče vaško ime „Gl a n z” nad Lienzom nij nič druzega, nego naš slovenski Klan (i)ee . Cf, Verhandliwgeli der XXIX, Philologou Yersamuiluu, pas. , Te male črtice o Slovanih, o času njihove preselitv e

t irolsko, njihovo razširjenje po ushodnemPuster-

In in ondi se še nahajajoči ostanki zdelo se mi je vrl o o za kratko preiskavo posebno zato, ker, kar je meni znano , zvzemši nekoliko dragocenih manjših spisov p r of . dr. J. der mano v i h 2 ) skoraj nič znanega, mej tem, ko je dr . L. ub o Rhatih, Romanih in Nemcih, romanska in tiška kraj episna imena ravno tako natančno, kakor izvrstn o 3) I. Slovani . Slovanov, troji uže stoletja sem ushodni del našega konti - a zasedajo, je kadil. 79 milijonov in ti se dele den denes v jake, Cehe, Lužino Srbe, Slovence, Srbo-Hrvate , gare, Ruse in aloruse . Po Šafai'ihu 4) so bili naši prai trakiškega rodú, in so uže v starodavnih časih prebivali me j lnimi narodi Trakov, Keltov, G-ermanov in Litvancev . 5) V In stoletji pred Kristom, segale so njihove naselbine do baltiš - morja. 6) Stoletja pozneje, in malo pred prihodom grozoviti h lov, našimo da segajo gotiškemu kralju H ermanrihu pod- 2) a) Slaven-Rente in Tirol. Slavische Blátter I . pag. 12—16 ; t3 Ta spis je pozneje zopet natisnjen v »Do rflinde," Brunneck . 186 6 6 T. b) Slavisch e Lokalitiitsnamen im tyrolischen Drauete kot priloga II. pag . 202—205 izvrstnemu delu : Die Romanen unči Verbreitung in Oesterreich . raz 1877 . 3) a) Ueber die Urbewohner Rhatiens und ihren Zusammenmit d e n E t r u s k e r n. Miinchen 1843. b) Spis v „(elehrteAnzeigen. ” hen 1843 Nr . 259-260. 1850, Nr. 15-17. 1851, Nr . 93—95. V zadnji h

atelj ,,Kritische Beitrage zur Geschichte und Alterthumsle

T i r o ls, v o n t a thia . Koch. Wien. 1850 — kritiziral, in kako r .eče, nezmotljivost tega keltomana za vse čase uničiL c) Z u r rhntin E t h n o l o g i e . Stuttgart 1851 . 4) afai'. ik : Slovanske staroiitnosti I . pag . 3 3 5) Ravno tam §. 6 . Kar se tiče slovanskih jezikov, so del velikega bideskega debla in sicer so najbolj Litvanšèini in German§čini sorodni . 9 Id. pg 105 . d. Baron. Ankershofen : I-Iandbuch der Oesolalchte de s gthums Ktlrute

Klagenfurt 1851 . I . Bdt pag . 18 It 5 vrženi kraji daleč v deželo Slovanov. Po zmagi Atile nad Ilermanrihom, postali so tudi sosedni Slovani robni in davku pod - vrženi ; mnogo se jih je pa zmagajočej vojski Atilejevi pridružilo. 7) Sila prebivalcev, 8) lastno veselje do potovanja in prodiranje vedno novih narodov iz Azije, to je sililo Slovane, da so vedno bolj v iste kraje prišli, katere so, po razpadu hunske države (po 1 . 453) germanski narodi, ki so se nekedaj s Hunci vred bojevali, zapustili . 9) Koncem petega, in začetkom šestega stoletja je bil če ne ves, p a vsaj veliki del severnega brega D u n a v e v oblasti Slovanov : ,;Ulterioris ripw Istri partem maximam habent (Sclavini et Antw) . 1(l) Koj po odhodu Gotov iz spodnje ezije prikazali so se Bolgar i pri vstoku Donave, in so skušali, prostor na južnem bregu te velikanske reke zasesti. Ta narod je bil prvi, slovanski jezik govoreči, ki se je, prišedši iz srca sedanje Rusije in od brego v Wolge, pred durmi bycantinskega cesarstva pokazal . Ta upad črez Ister vršil se je v zadnjem letu petega stoletija, v devete m cesarja Anastazija . 11) Koncem prve polovice šestega stoletja imeli so Slovani uže zasedene kraje blizo Longobardov v Panoniji i n Gepidov na Erdeljskem. 12) Ko so Longobardi s pomočjo Avarov državo Gepidov razrušili, zapustil je njihov kralj Al b o i n po poklicu eksarha Narsa 13) leta 588 Panonijo s vsim svojim ljudstvom : sum uxoribus suis et natis omnique suppellectili, 14) katerim so se še deli drugih narodov pridružili : „Sarmatw, Suavi, Norici.' 15) 7) Šafai.. Slovanske staroritnosti pag . 326 . g ) „Numerositate pollentes .” Cf. Jordanes : De rebus Geticis, cap . 23 . 9) Šafar. Slovanske staro~itnosti, II . pag. 6, 7, §. 30. 10)Procop . De belka Goth. 1 . III, c . 14 . 11) I . F . Fallmerayer : Geschichte der Halbinsel Morea eto . Stuttgar t 1830. I . pag . 151 . 12)Procop. 1. c . III . e . 35 . 13)[Narses] legatos ad Longobardorum geutem dirigit, mandans , u t paupertina Pannoniw rura desererent, et ad ltaliam cunctis refertum divitii s possidendain venirent . Paul. Diac. Rerum langob . l, II. c . 5 . u) Paul . Diac. L c . 15) Id I. IL c . 16, Alboin prepustil jo zdaj skoraj prazna selišča v Panoniji no Avarom, koji so se pa le bolj proti jugu in ushodu pomikavali , ■t prokanjeni politi, podvržene Slovane kot zahodno straž o frankovskej deželi pahnoli . Slovani so bili uže koj iz začetka, in pozneje tudi vedno v 'o malih narodičev deljeni ; 9 Jordanes 17) pozna Slavin e lovane, Ante in W in d e. O zadnjih, koji so tudi za na s ,lj interesantni, pripoveduje : Quorum (Winidorum) nomin a rarias familias et lom mutantur . 18 ) W i n d e, W i ni d e, W o - ali tudi W e n d e imenovali so jih njihovi sosedje ; sami s o r b o zvali . Ime S r b znači n a t i o ali Bens. Etymologično Sajai-ik imena W i n i d i in Slovani no zna razložiti, p r o - r Weiss 19) pa piše : ime W i n d i, keltiško vi n t, sanskrit . znači iste, koji so b e l i in se je tem Slovanom zaradi platnene obleke, ki so jo nosili, in zaradi običaja hiše lep o iti, priložilo. Slovan =- der Redende, distincta vose prwditus, némec 9 s, der Stumme, galec -=-- vlah - balbuticus, der Stammler . ako Zeuss . 21) Drugi čislajo bolj „Wendi” in najdejo v téh venete . Čas prihoda Slovanov na Tirolsko. Doba, v katerej so prišli panonski Slovani v N o r i k o, kamo r išteva tudi Pusterthal od toblahskega polja, ne dá se natank o iti ; skoraj gotovo vršilo se je to naseljevanje v zadnjih desetih šestega stoletja . Leta 579 prišla sta na shod v Grado tudi Tiburniški in Celejski. Ne dolgo potém izgine kristijanstvo iz [rajev, kakor tudi imé „Noricum,” in razširjenje Slovanov p o skem moralo se je jako urno vršiti . 22 ) Mej leti 592 do 595 à' afarik, Slovanske staroritnosti §. 10 . 17) De reb. Gete e . 5 . 19) Id. ibid . 19)Lehrbueh der Weltgeschichte Wien 1878 II . kn . 2 del pag. 715 . 20)Dor Deutsche. 21)Die Deutsehen und ihre Naehbarst~mme, pag. 68. 22) Weiss Lehrbuoh der Weltgesehiohte II . knj . 2 . del pag . 714 . 7 morala je biti najugodnejša, prilika za osvojenje ushodne mej e frankovske države . Le nejevoljno prenašal je bajoarski vojvoda Garibald odvisnost od frankovskega kralja, v Avstraziji, in pora - bivši razprtije v rodbini frankovskih kraljev, pridel si je skoraj gotovo kraljevo čast iz lastne moči in stém tudi neomejen o samostojno -vladanje. 9 Da pa te oblasti ne izgubi, bližal se j e vedno bolj Longobardom, ki so se bili s Franki razprli. -Da se ta zvezt‘, še bolj potrdi, dal je jedno svojo hčer longobardiškem u vojvodu Evinu, ki je bil Franke iz okraja Trijentinskega pregnal , drugo pa, po imenu Teonildo, zaročil je longobardiškemu kralj u Avta r i s u. Lahko spoznali so na frankovskem dvoru čin, ki . ima tej zvezi slediti in zato šle so frankovske vojne čete zoper ob a zaveznika . Strah je bil v Bajoariji velik, in še povikšal se je , ko so Franki in Longobardi mir sklenili in tako Garibalda prepustili popolnoma jezi njegovega nadvladarja . V lastnej deželi nij bilo mirú, in tako tudi Garibaldu nij bilo mogoče se ptujcev, koj i so prihajali v okraj Garibaldovemu varovanji izročeni, obraniti . Po Buchnerju 9 in Rudhartu 25 ) zbežal je Garibald v tej zadregi v Longobardijo. Tako je prišlo, da se je leta 595 Slovanska dežel a do Bojoarije, črez meje denašnjega koroškega vo ' vodstva v toblahsko polje tirolskega Pusterthala pomaknila. 26) Tam upal je naslednik Garibalda I . Tasel I ., ki je živel s kraljem Avstrazijskem v dobrem sporazumljenji in se bogato s plenom obložen vrnil v svoje vojvodstvo : »Tass% a Childeberto rege Francorum apud Bajoariam rex (dux?) ordinatu s est. Qui mox cum exercitu in Sclavorum provinciam introien s patrata Victoria ad solum proprium cum maxima prwda remeavit .‘‘ 9 23) Cf. Buohner : Dooumente zu einer Geschiehte von Baiern I. pag 138 . n . 249 . 24) Geschichte von Baiern I. pag. 150-157 . 25) Geschichte von Baiern pag . 227-233 . 26)Ankershofen Handbueh der Gesohiehte des Herzogthums Ka,rnten . I. kuj . pag. 29 . 27) Paul. Diao . l, o. lih. IV . c . 7 . 8 Spomin na to zmago se je ohranil, kakor neka, pravljica pripoveduje v tako zvanih : » V i c to r i- B uh e l' mej Inniehnem in Toblachnem (Toblach) . 28) Ta jako ugoden uspeh provzročil je drugi upad vojvode Taaela ne dolgo po prvem. Z 2000 Bajoarci upal je v deželo Slovanov ; ti so se pa še v pravem času do svojega pokrovitelja Avarskega kana v Panoniji obrnili in ga na pomoč prosili. V zvezi s Slovani potolkel in pokončal je ta popolnoma prevzetn e Bajoaree : „Hisdem ipsis diebus Bajoarii usque ad duo millia virorum super Sclavos irruunt ; superveni.ente Cacano omnes interficiuntur. 29) Po tej zmagi, in ker so bili Avarci blizu, kateri s o mimogrede rečeno z davkoplačevalnimi Slovani prav kakor z rob i ravnali, 9 mislili so ti, da se na novej meji nijmajo nikoga več bati . Sosedje Slovanov v ravninah Pononskih in ob morskem bregu , imenovali so novo domovino bratov zaradi visocih go r'à,, ki so to deželo oklepali, gorsko deželo . Gebirgsland gorotá,n, iz česa se je v teku stoletij in pri tujih kronistih latinski . Carantanum, in iz teg a nemški K~rnten prenaredilo . 9 Leta 610 upal je sin Ta,sela, Garibald II . zopet v deželo Slovanov. Ta napad tudi nij našel Slovane nepripravljene, kajti uže na meji prišlo je do boja in sicer pri Agunti (Aguutum ;) Slovani so zmagali in bajoarsko mejo plenili . Stoprav potem, ko 28)Cf. Hormayr's Werke I . pag . 87 . Dr. Egger misli, da ima » Victori- Mihel” svoje ime po zmagi Garibalda II . (l . 612.) Cf. Geschichte Tirols . Innsbruck 1872 I. pag. 81 . 29) Paul. Diac . l . IV . . c . 9 . 30)Muchar : Geschichte der slav. Vólkerschaften in der Steiermark . Zeitscb. VIII . Raft p . 111 . 31) pl. Ankershofen : Prtlfung der verschiedenen Ansichten liber di e Herleitung des Namens „Karnten,” — v Archiv fiir vaterl .Gesch . und Topogr . Erst. Jahrg. 1849 . pag. 129 . Weiss (Lehrbuch der Weltgeschichte pag 714 .) pravi : Carantanum (welches das heutige Karnten, Steiermark und den Qstliche n Theil Tirols umfasste) kommt vor wie Carnuntum, Carentania, Carenti, Karentriche, Carinthia, Corutane , Gorotan . Dar Name Karnten und Krain stamm t aus dara Keltischen (von carn oder caran Provinz), carentan Provinzland, carniola Provinzgrà'nze . Kraina ist das slavisirte Carnia = Mark, Grilnzland . Die s . g. Windische Mark (Slovenska stran) umfasste den heutigen Marburger und Cillier Kreis in der Steiermark . 9 je Garibald novih vojakih trum zbral, posrečilo se mu je, Slovan e črez mejo svoje vojvodine poriniti : »Mortuo Tassilone dure Bajoariorum filius ejus Garibaldus in A g u n t o 9 a Sclavis devictus est et Bajoariorum termini depredantur. Resumptis tamen Bajoarii viribus et pradas ab hostibus excutiunt et hostes de suis finibu s pepulerunt. 33) lll. Razširjanje Slovanov po Tirolskem in njihovo pokristjanjenje. Neki véliki slavist in učenjak skusil je v knjigi, obsegajočej 884 stranij kvart, dokazati, da je bila Stara - italija slovanska . 34) Z večjo pravico smel bi trakov drugi zgodovinar reči, da j e nekedaj ves Pusterthal slovansk bil ; 35 ) kajti resnično našimo , da so Slovani v prvej polovici sedmega stoletja pririnili do Eisak a in Brennerja . 36) V letih 631 in 632, tedaj v dobi vélikega slo - 82) Agunt (Aguntum, Aguontum) stavijo vsi zgodovinarji, n . pr . Aventin , Reseh, od Mucharja, Sinnacherja, Tinkhanserja itd . sem do najnovejšeg a časa v okolico Innichensko . Cerkvena zgodovina pozna Gregorija Thaumaturgusa (v 3 . sto etiji), ki je mej drugim tudi po svoji molitvi neko goro prestavil, da se za zidanje neke cerkve potrebni kraj dobi. Naša doba ima Teodora Thaumaturgusa, ki po svojej bistroumnosti mesta in vasi prestavlja; Teodo r Mommsena namreč, ki je Aguontum v Lienz, in Loneium (Lienz) v zilsko dolin o na koroško prestavil ; tudi Sebatum (Schabs) ima iz svoje visočine (Hohe) mons ubi nativum vitel laerimantur aeetum — doli iti in se v planjavo okol i sv. Lorenca preseliti . 33) Paul Diac. I . IV . c. 4 . 84) Jan Kollár : Staroitalia Slovianská V Vidni 1853 Imenitna je t a knjiga zaradi tega, ker sorodnost slovanskih jezikov z italianskim časih izvrstn o dokazuje . 35)Weiss Lehrbuch der Weltgeschichte pag. 71 4 36) K o eh - S t e r n fel d : Ueber den Wendepunkt der slavischen Mulit im siidliehen Baiern etos I . pag. 133. Prof Dr. Bidermann piše (Slaven-Reste) : Pusterthal erstrecken sieh (diese Boste) weit liber die Griinze hinaus, di e man als die ehemalige Demarkationslinie zwischen Slaven und Deutsehen anzusehen gewohnt ist, und die selbst Šafarik noch adoptirte . Selbst im Mittelpunkte des Landes nri,ehst dem uralten Bischofssitze von SItben Brixen steht am Pfeffersberge eine St . Veitskirehe, und was noch bedeutsamer ist, in dere n unmittelbaren N~he ein dem heil . C yr geweihtes Kirehlein von hohem Alter. Witre es auch eine allzu gewagte Behauptung, wollte man hieran die Ver10 vanskega kralja Sama (627-862), v katerega državo so gotov o tudi Karantanci ali Korutanci spadali, ne nahajamo Slovanov sam o v Pusterthalu, temveč tudi v Innthalu, Zillerthalu in Wippthalu. 9 Po smrti Samovi razpala je državna zveza mej Slovani, s tem pa tudi slovanska moč opešala. Vender se je pa izpodrinje* Slovanov iz zasedenih krajev jako počasno vršilo, sosebn o pod vojvodom Hugbertom. Bolje posrečilo se je njegovemu nasledmuthung kniipfen, das hier einst dim, von diesem Slavenapostel begrilndet e Liturgie in Ubung gewesen : so ist es doch gestattet, das Vorkommen einer diesem heiligen geweihten Kirche im Mittelpunkte Tirols, als ein Zeichen, das Ms hieher einst slavisches Volkstum reichte, zu deuten . Damit stimmt auc h tiberein, dass in der Nachbarschaft jener beiden Kirchen die Ruinen eine r alten Schlosses, das Voitsberg hiess, zu schauen sind . Der slavische TJrsprun g dieser Benennung bedarf wol keines Beweises, so wenig als des Wortes erst e Silbe einer Erkl~rung bedarf. Denn das Veit einen Filhrer, ungef~hr wie da s deutsche „Schulze” besagt, bedeutet, ist jedem geláufig." Pisatelj omenj a potem tudi še starodavnega »Voitslehena" na Gótzenbergu pri Ehrenburgu tik Rienze, in omeni da se karakteristične št . Vitske cerkve tembolj množč, čem dalje človek v slovanske kraje pride. — V Ljublanskej škofiji našimo pet št . Vidov ; dovoljeno naj nam bo, se pri tej priliki spominjati še, da je sv. Vid pri Slovanih živalski patron, kakor sv Leonhard (vulgo Lienhard) pri Bajoarcih . 37) Cf, pl, Ankershofen Gesehichte von Karnten pag . 52 . Trstenjak piše v uvodu svojega dela : »Sl o vališ čina v r omanšč ini" (pag. S) kder pripoveduje v Viltenu in „Weltenskih Slovanih” : Ime samostana »Wilten" pri Innsbrucku spada tudi sem. V nekem starinskem listu iz leta 1040 zeve s e ta samostan „Weltenburg”. No', iz mnogo starejše Veldidena napravi se pa č tudi Weltenburg . — Skusilo se je tudi imena kakor » Sistrans" in Birgitz (pri Innsbrucku) iz Slovanšèine razložiti ; prvo kod „z a s tran” ; drugo kod breg%ce, demin . od staroslovenskega 6per rb monticulus . — Biderman n (Slaven-Reste in Tirol) najde ostanke slovanskih običajev št . Vidskega kulta v podobi procesije na št . Vidskem dnevu v Arzlu pri Imstu (v zgornem Innthalu) ; to potrjuje tudi št. Vidska cerkev pri Telfsu v zgornem Innthalu . On spominja tudi na krajepisno ime » Scharnitz" (Tsohernitz) v bližnjem bajarskem mejnem okraju, in gotovo imenitno okolščino, da so za pokristijanjenje pa - ganskih Slovanov v ushodnem Pusterthalu ravno duhovnike iz samostana v Scharnitzu porabljevali, ki so jih v Innichen prestavljali . Pri tej volitvi oziral o se je nedvomno na poznanje slovanskega jezika ; iz tega smemo Ide sklepati, da so misijonarji priliko itneli, v soseščini slovanski jezik govoriti, da je teda j slovanska kolonija tam bivala. niku Odilu, dežele Slovanom nazaj vzeti, o čem ustanovljenje samo - stanov in drugih cerkev na južnem Bajoarskem svedoči. 38) Pod slovanskim vojvodom Borulom (749) opešana je bila uie moč Karantanskih Slovanov ; od Bajoareev premagani podvrgli so je frankovskej državi . Uk leta 770 našimo mejo Slovanov nazaj porinjeno v zahodu črez lnnich.en do Erlacha, ki na večernej strani iz avraske gore pride in se pri Abfaltersbachu v Dravo vlije . To se razvidi iz listine, ki jo je ukazal narediti Tasel II . bavarski vojvoda v 22 . letu svojega vladanja, to je leta, 770 v Boznu i n sicer predstojniku Attu iz št. Peterskega v Scharnitzi. Tasel podaril je namreč — gotovo na prigovarjanje solnograškega nad - škofa Virgila Atti kraj lndia (Innichen) z okolico, sozida tam samostan, da paganske Slovane pokristijani. Ta imenitn a listina glasi se (odlomek :) Ego Tassilo Dux Bajowarorum . dono atque transfund o locum nuncupantem lndia . . Attoni Abbati . . . . in wdificatione monasterii atque ipsius servitio, a rivo, quee (!) vocatur Tesid o usque ad terminos Sclavorum, id ost, ad rivolum ontis Anarasi, totum atque integrum, campestria seu et montana Quia et ipsa loca ab antiquo tempore (terram) inanem atque inhabitabilem esse cognovimus . . et propter incredulam nationem Sclavorum ad tramitem veritatis deducendam concessi . . Actum in Bauzano . 39) Kar se tiče pokristijanjenja karantanskih Slovanov, nij gotovo , koliko se je zato iz Ogljeja storilo ; vsakako pa imeli so misijonarji , prišedši iz Solnograškega več učinka, nego óni . Največje zasluge pridobil si je škof Virgil . Ta škof (745—784) imenuje se p o pravici apostelj Karantancev . Arno, naslednik Virgilov (785—821) , od leta 798 nadškof, dovršil je pokristijanjenje ; prepotoval deželo, ter povsod cerkve in samostane ustanovil ; leta 803 imenoval j e celo Teodoriha za korškofa . zoper to je pa Ogljejski patrijarh 88) Cf. Buchner : Dokumente zur Gesehiohte von Baiern . gag. 205 . 59) Cf. Tinkhauser : Beschreibung der Diáoese Brixen I. gag. 442 . 1 2 protestiral. Cesar Karel Véliki je določil, da je odslej Drava mej a mej Ogljejskem in Solnograškem . 40) -- - In res ostale ste ushodni dve dekaniji Pusterthala : Lienz in Win.disehmatrei, v katerih so se Slovani še naj stanovitnejše naselil i do 19. stoletja pri Solnograškej nadškofiji . 9 IV. Germaniziranje Drauthala

lselthala. Ostanki nekdanje slovanske naselbine . Koncem 10. stoletja imenovali so zgornji Drauthal in njegov e postranske doline še vedno Slovansko deželo ; 42) koliko časa se je slovanski jezik v istih okrajih vzdržal, ne da se gotovo določiti , vzrok pa gotovo znamo, zakaj je nemški -element zmagal . Tirolec Fallmerayer piše : 45 Mit Recht kónnte man den Einwurf maehen, warum sieh der slavische Dialekt z . B. in Serbien und Bulgarien , bis auf unsere Zeiten erhalten habe, auf torea aber ausgestorbe n sei? Mann kann hierauf mit der Gegenfrage antworten, waru m das slavische auf der Insel Rttgen, warum es in Brandenburg , Bayreuth, Pommern und Tirol erlosehen, in Bóhmen aber grom .,,,a sentheils lebend geblieben sei? Offenbar weil die slavisehe Bevolkerung der obgenannten Lander noch ver dem Aufblúhen eine r National Gesittung und Literatur von ihrem germanischen Naehbarn der politischen Selbststandigkeit beraubt und durch deutsch e Kolonien erdriickt worden ist . In Bóhmen, sowie in Serbien un d Bulgarien findet das entgegengesetzte Verh~ltniss statt . Tukaj pristavimo še, da je pokristijanjenje ushodnega, Pusterthala o d solnograških škofov, Virgila in Arna, mnogo k germaniziranju teh krajev pripomoglo . Isto tako, kakor se razširjenje in čin kake poplavite p o pomirjenju razburjenega elementa iz ()stanuj določi itak da s e 40) Jako obširno popisuje prokiistijanjenje karantanskih Slovanov Dr . Al. Huber : Geschichte der Einfúkrung und Verbreitung des Christenthums in Siiddeutschland . Salzburg . 1874. IV . knj . pag. 150 fT. 41)Cf. Tinkhauser Beschreibung der DiQcese Brixen . I. pag. 18 . Opomba 9. 42)Dr. Egger : Geschichte Tirols . Innsbruck 1870 . I. pag. 81 . 48) Cf. Geschichte der Halbinsel Morea. 236 in 237. 13 meja slovanske poplavice v Pusterthalu, kder je dob' časa trajala , skoraj natanko Kateri je tedaj ta okraj? In kaki ostank i o ohranjeni, od te nekdanje slovanske naselbine ? Na prvo vprašanje odgovarjamo : Okrajni — ali nekdaj deželni sodniji v Lienzu in Wind' cbmatrei-u . Okraj Lienz, ki v ushodu na koroško ima po Staffierju 44) 19 17/100 kvadraških milj ; Windischmatrei ki meji v severu na Solnograško (velikanske Taure ju ločita ) in v ushodu na Koroško, je 18 —/Ioo kvr dratnih milj vélik. Ti dva okraja imata skupaj denh: s kakih 22000 preb':valcev. Na drugo vprašanje odgovarjamo : Tacih sledov je sosebno 4, in sicer : deloma slovanski tipus prebivalstva, kakor posamezni običaj i in lastnosti : eks!pienca slovanske govedine v omenjenih okrajih ; patriarhalične razmere, troje sosebno v Iselthalu nahajamo, kako r so pri Slovanih nekdaj bili, in so deloma (sosebno na Ruskem ) še den denes ; na vse zadnje še mn.o3o zdaj navadnih slovanskih imen krajev, gorà,, gorskih travnikov, polja , potokov, hišni h imen, kakor tudi lastnih imen . Slovanskih lastnih imen nahajamo v krstnej knjigi v Lienzu mnogo -več, nego v 'st'h v Innichnem in Sillianu ; ker se pa dá (ma'o da ne p2i vsip) dokazali, da so se njihovi lastniki pozneje tijá preselili, se bodemo le pra v malo nanje ozirali . Dr. Bidermann piše : 45 „Was den Volkstypus anbelangt, so haben Manner, die ihn genau kennen, an ~s bestimmteste erkl~, rt, dass in der Umgebung von Lienz, und zvar an der nQrdlichen Gebirgsabdachung slavische Merkmale unverkennbar eind . Iker Statistiker dr . Staff er, welcher xnehrere Jahre h'ndurch Kreishauptmann im Pusterthale war, bezeugt diess in der Einleitung zu seiner Statistik von Tirol und Vorarlberg ausdriicklich (Innsbr. 1839 pag . 10, ) 1 ; dalje II. 2. pag. 476,) und Beda Weber, dessen Wiege hier gestanden und der hier zum Mann e heranreifte, fúhrt in seinem Werke : „Das Land Tirol” viele Charakterziige an, die weitere Belege dafi r abgeben . Man lese nur nach was er im TII. Th. pag. 148 von den Bewohnern des Kal- Tirol und Vorarlberg statist. und topogr . Innsbruck 1844. II, del 2 kaj . pag. t12 in 471. 45) Slaven Reste etc, (Dorllinde II pag . 15 . 14 serthales was er ebenda pag. 157 von den Tefereggern, was e r im II. Th. pag. 132 von der Bevólkerung von Hoehpusterthal im .A.Ilgemeinen und ebenda pag. 170 von den Bewohnern der Lienzer Gegend meldet. „Ein Charakterzug, den der Pusterthaler - Bauer , durchschnittlich genommen, mit dem Slaven gemein hat, ist sein klarer Blick in die seine Lage beeinflussenden Lebensverh~ ltnisse, seine Findigkeit und (Iewandtheit im Ausbeuten giinstiger Conjuncturen, mit einem Worte : seine Pfiffigkeit.” — Neki drug i učenjak 46) (gledé Iselthala) piše : „Unverkennbar tragen di e Bewohner des genannten Landestheiles noch heute den slavische n Typus zur Schau, wenn gleich derselbe durch die Lange der Zeit , und mehr noch durch die von Westen und Norden eingedrungene n bajoarischen Elemente bedeutend abgeschw~cht worden und sic h eine slavisch -bajoarisehe variante herausgebildet hat. — Am meisten mag dieser slavische Typus nooh im Thale Kals erhalten. sein, obwol er auch im Hauptorte windischnoatrei noch z u erkennen ist, und in Defereggen sich zu einem ganz eingenem ti-argon fortentwikelt resp . stabilirt hat. ” ,,or allen kennzeiehnet sich dieser slavisehe Ueberrest in den Gesiehtern. Wer Tirol nur einigermassen in seinen verschiedenen Typen beobachtet hat, der wird auf den ersten Blick beim .A.ufstossen der Iselthaler, namentlieh der Bewohner des Kalserthales , eine einzig dastehende Erscheinung wahrnehmen, wie sie sons t nirgends in Tirol vorkommt ; ich seine eben die slovenische n Gesiehter : die vorstehenden Wangenknoehen, die blinzelnde n etwas sehief (tinrnerklich) geschnittenen Augen, der theilweis e blasse bleifarbige Teint, besonders der undefinirbar glanzende B lic k des Auges, der ein tiefes Gemiit, ein zartes, inniges, i n sich gekehrtes zu mystiseher Richtung geneigtes Seelenleben verriLth

die glatten Haare — (nicht durchschnittlich) — dies Alle s

weist sehlagend auf die slavischen Ahnen der Iselthaler. zeigt sich bei den Bewohnern des genannten Distrikte s Past durchgehends ein sanfter Charakterzug, daher sie, wie ebe n bemerkt wurde, fiir religiose Ideen sehr empf~nglich sinil. Sie 46) g, Kurat A.nt. Auer deloma v pismih, deloma v njegovih spisih v Amthorovem #Alpenfreundu . 4 15 haben eine grosse Receptivit~t, sind leicht zug~nglieh, schnell geri hrt, sogar zu grossen Opfern f~hig ; freilich, wie es dem s». guinisohen Temperamente eigen ist, auch ebenso schnell sic h wieder vergessend, federleicht und lebenslustig : heute umlagern sie dem Beichtstuhl in aufriohtiger Itihrung, ohne Heuehelei . morgen tónt die Zitter oder heult das Hackbrett, gleich sind si e dana am Platze . 47) — Gesangslustig wie sie sind, haben die Kaise r von den Slaven auch ihre Melodien. Es herrscht bei Umen der Mollton vor ; ihre Arien sind einfirmig immer wiederkehrend, un d fast glaubt man sich an die "Cifer der Save oder an die Kaste Ton Dalmatien versetzt, wenn man mitten zwischen himmelanragenden Bergen die Kalserlieder ert~nen h~rt ." „Zu erwahnen ist hier noeh die altere Bauart der Ilauser : Kúehe und Stube bilden fast ausnahmslos Ein Gemaeh ; 48) in der Eeke steht das Hauptgerieht, die Geiliz. 4s} — Dass die H~user, besonders in Kališ und wol auch in Windisehmatrei, nicht wie bei den alten Deutschen 9 vereinzelt, sondorn ófter in kleinen Gruppen zusammengebaut sind, mag auch ein Fingerzeig auf die Abstammung oder Zugehórigkeit zu einem nicht deutschen Volksstamme sebi .” H koncu spominja se gospod Auer še neke pravljice, ki sem spada : »Das antische Loeh." Vrši se v zadnjem Ahrenthalu , na meji mej Bajoarci in Slovani ; kedor se zanima zanjo, lehk o jo iJita v »JUpenfreundu ." 9 Drugi zanimljivi in imenitni opanek je tá, da, kakor zvédenei trdé, je v zgoraj imenovanih okrajih ravno toliko slovanske govede, kakor bajoarske . Cesarski svetcvalee profesor Ferdinan d Kaltenegger, ki je tó notico razglasil, trdi, da se slovanska goved a še zadej v Gsiesthalu nahaja ; v to dolino pride se črez gorsk o stezo v 5 do 6 urah, in sicer od sv . Jakoba ali iz Defereggen . 52 ) 47)Natančneje o tém v Amthorjevem „Alpenfreundu” . V. knj . I . zv. 1872 . 48)Cf. »Das slavisohe Bauernhaus" v Mayerjevem Leksikonu XVI . knj . pag, 89 . 49) Cf. Abecedni zaznamek slovanskih iménovanj . 59) Cf. Tac. Germ, o . 16 . 51 ) Knj. IX . 5 zv . 1876. Najstarejia cerkev v Defereggnah je posvečena s,etemu Vidu. C . t. El. 16 O patriarhaliè'nih razmerah Iselthaleev piše Auer : 9 Die Bearbeitung und Bestellung des ganzen . Bauernhofes geschieht (wie bei den Slaven) fast ausschliesslich durch Familien-Angehirige. Der ~lteste Sohn, oder wenn derselbe dem Vater nicht gan z zu Gesichte steht, auch ein j~ngerer, wird testamentarisch al s Stammhalter eingesetzt ; die úbrigen Kinder, sowie die, in de r Familie schon vorfindlichen Verwandten aus vaterlicher und miitterlicher Seite muss der „Hausvater,” gleich ob ledig oder verheiratet, mit in Kauf nehmen . Diese Fareffienglieder , worunter oft G-rossvater und Enkel, mante und Onkel, Briider und Schweste r und noch eine hiibsche A.nzahl Vettera und B ,sen sich befinden , haben die Verpfl ichtung z& lebens im E[ause zu verbleiben, fii r die Fami.lie und das Hauswesen zu arbeiten, ohne einen andern Lohn als Nahrung tvid Kleidung und einen allenfallsigen Gnaden- Pfenning, den ihnen der Hausvater aus besondrer Barmherzigkei t und fiir ausserordentliehe Dienstleistungen gibt‘‘ . Najimenitnej gi sled nekedanje Slovanske naselbine so ostank i v jeziku, sosebno lokalna imena. Profesor dr. Wderman 54) je precejšno štev:lo tacih .,ten sestavil in razložil . Pisatelj te stadij e dr. Mitterrutzner je isto število jako pomnožil, ter jih skusil razložiti pod vodstvom dr . Miklošiča. 55) Za razlaganje nekaterih imen zahvaljuje se pisatelj učenemu knjižničarju in nekd . tehantu gospodu Feliksu Krambergerju na Voravskem, in gospodu dr . Gabrijelu Malisu v Reinskem samostanu . Sem ter tje vzel j e nekaj iz spisa dr. V. Hintnerja . 56) Kako silno težavno pa j é pravi pomen dobiti, posebno ako najstarejša forma imen nij i z listnic in urbarij razviditi vé vsaki, ki se je kedaj s takim i rečmi pečal. 55) V A,lpenfreundu pag. 25 . 54) Cf. pag. 4. opomb . 2 . 55)Dr. r. xklošic : die slavischen Ortsnamen aus Appellativen I . (V rada cesarske akademije znanosti na Dunaju. 1872. knj. 21 pag. 75-106 , potem H na Dunaju . 1874. knj . 23. pag. 141-172 . ) Beitrilge zur tirolisehen. Dialektforsehung, Wien. 1873-78 . A. e g r tt, t hI , im é nekega vrtca pri Praegratnah ; das Einge. z'áunte ; starosl. orpaga Zaun . ograditi, einzaunen . Bidermann 133. Miklošič . II. 387 . A e n e p o II e n, gorski travnik v Praegratnah . Drugi del besed e je -- polje, v starost . novost. in srb . ampus, Feld, Gefi d e Biderm. 132 . ikloš . II. f 67 . Alkus, občina, 2 3/4 ur od Lienza, imenuje se v starih listina h „die alte G--ose.” Mizo tam je tudi neki „Alkuser-See” i n „Alkuser-Bach.” Cf . Staffler H . 2 . pag . 440 . Kaj pa znači „Gose” ? A m la c h, vas tik Lienza ; od starosl. lama — fovea, Grube. V ljudskem govoru ne čilije se nikedar .Amlaeh, Leisaeh, Dolsae h temveč Amla , Leisa, Dálsa . Neki Amlach (Jainjani, Jambe ) je tudi na Koroškem. Caf. Mikloš. I. pag. 99 ; II. št. 177 . O nemškej končnici „aeh” tih krajepisnih imén ki so slovensk a razpravlja, natančno Mikloš . I. pag. 89 ff. Arieh (à,rieh), Spuščaj na glavi otrok (Defereggen .) Morda iz ovanskega harja, Kratze . CL Hintner, pag. 14. Beitr~ge zur tirolischen Dialektforsehung . A r n i g (ruig), hišne skupine, v občini Kalškej (Ober- in Nieder - Arnig) ; skoraj gotovo -- ornig, namesto oran.ig, in to iz orati tedaj

preorani kraj, umgeaekerter P]atz . A r ni g, kmetsko pohištvo v Kalsu ; razloga kakor zgoraj, ali p a iz Arno Jernej, Bartholomaus . tedaj pri : Jerneji, beim Bartholom~ er. As lin g, (Assling), vas in občina na solnčnej visočini nad Mitterwaldu pri Dravi . Najstarejše imenovanje tega kraja v listinah je Eznieh in Aznich . Gorenjski. ,,Asslinoi na kranjskem, se slo - venski imenuje Jesenice -, 11.eiterdorf, Heiterheim ; kajti jesen (jasen) heiter, hell, in končnica ice (vice?) je, ali zadostujo č indoevropskemu virus oTxo5, ali pa demin. suffixe ice iie Ali smemo mordá pri našem Aslingu celo na starosl . lami% = fraxinus, Esehe misliti, ker je ondi mnogo jesenov? -a— Esehenheim. Cf. Jesenic, vas na Ceškem mej Neustadtom na Mietau i in češ. Skalieem. A. v e r nig (veruig) kmetsko pohištvo v alsu ; od priipos o um, an in bulo tarol, 6po elivus eollie AnhČhe Ht gl . g 18 pa tudi iz vrh cacumen G'ipfel, Spitze, Berg . tedaj obrdnik, ali ovrhnik der am Hiigel Wohnende . B e r l o g a z, gorski travnik v Iselthalu ; od besede brlog, starosl . 6p1.Ior lustrum ferae, Wildhrihle . Biderm. 38. Mikloš. II. 35. B e z e, polje v občini Schlaitenskej, od besede brno, starosl . 5p-L,Ho lutum Letten, Koth . Primeri novosl . Bruca = Firnitz na Koroškem ; Bruce Wernzach (ibid.) Cf. Biderm. 41. Mikloš. II. 36. B o b oj a oh , vasica 4% ur zahodno od Windisch-Matrei-a (StaIe r II. 2. pag. 494) ; od starosl. 606-b faba, Bohne tedaj bobova vas, Bohnendorf. Cf. Mikloš . II. 15. Borize, Bergwiese v občini Schlaitenskej od boričje boriči, coli . od bor, starosl . 6op-L pinus, Fóhre, Kiefer. Primeri Borovniče =- Fóhrendorf na Stajerskem . Tako Biderm. Druge primere Cf. Mikloš. H. 19. Bs eh w o i t z, gorski travnik v Windisch-Matrei-u : od besede pliša (pustiti, lassen) samotno ali pa tudi zapuščeno pohištvo ; tedaj pušovec, posestvo ki spada k pulti . D e i s c h n i t z, Cf. Teischnitz . 13 ella c h er- Kóss, v Praegratnah . Cf. Dene. D elle, gora v Deffereggnah ; od starosl. besede Ae.ri collis , mons ; Hi gel, Berg. Tako Biderm . 61 . Primeri pa Mikloš. II . 79 . D5 lae h, kraj v kuratiji Hopfgarten (J3efer .) ; od besede dol, starosl . men, fovea, vallis, Grube Thal. Cf. Dollach na Koroškem. MikloŠ. II 83. D5 lsach, farna vas pod Stronachskimi gorami, 1% ure od Lienza , 1/4 ure od vélike ceste, od besede dolet ,xo.a~i;e demin . besede dol Thal ; tedaj v mestniku : v Dolceh, v Dolcah Th~lchen . Dollnitz, gozd Alkuške občine, od besede dolinica, dem . besede dolina in to od dol, ;kosa% Biderm. 77. Mikloš . II . 82 . 83 . Droege (v Deffereggnah) kraj , kder so se po plazah naredile jaine , sosebno na travnikih ; od besede draga Thal, Furche, travnikih. Cf. Hintner pag . 43. Mikloš. II. 85. 13 r o gen, v Windisch-Matre'i-u pláze. Cf. Droege. Eisohnitz (Oischnitz), potok v Kalserthalu ; od besede jelšnica olšnica in to od besede jelša, jolša alnus, Erle . tedaj Eri19 back. Cf. Erlaeh na Koroškem. Biderm. 93. Primeri pa Mikloš. II. 393. Feistritz, selišče v Defereggnah na desnem bregu potoka v planjavi (Stadler II . 2. pag. 499) ; -- bistrita, reka z bistro vodo starost. 6‘.biemp-b -- eitus, Iimpidus . Od tod prihaja jako navadno krajepisno itne Bistritz in Feistritz ; po Miklošiču II. 45. nahaja se drugo ime na Koroškem petnajstkrat, in na Stajerskem štiri - desetkrat . F e i s t r i t z en , pri Lienzu. Cf. Feistritz . Fr osa eh, gorski travnik v občini Sehlaitensk j od besede bréz a betula, Birke, tedaj travnik, kder so nekedaj breze rasle, ali š e Mizo kde stoje . Od tod prihajajo neštevilna imena, kakor : Fresach, Friesaeh, Fresen, Fresnitz, Frósehnitz Freše, Briesnit z Priesnitz itd. Cf. Mikloš. II. 29 . F r o s n i t z (Frousnitz), dolina, ležeča severno od Windiseh-Matreia ; od besede 5pye kar po Safaiiku ,,petra pomeni ; tedaj : kamna dolina, Steinthal . Cf. Brusnice na Kranjskem . Mikloš. II. 33. Frusehnitz, potok v Kalsu Steinbach . Cf. Frosnitz. F r u ts eh enthal, v okraju Windiseh.-Matraiskem od besede vrti, - tek (srb. vrutak) studenec ; odtod beseda vručidol =-- Quellenthal. Cf. Mikloš . II. 745. G- amnimitz, del uzhodne gorske stene v dolini. Seinitzen . (Windisch .. [atrei) ; skoraj gotovo od starost . besede kamene Stein, Kamenica. Cf. Mikloš . II. 195. Garnitz, travnik v Virgnah ; od besede krnica, kovnica, karnica, _ Kesselthal. Cf. Carnizza v Istriji . Biderm. 104. Gar niz en, gorski travnik v Praegratnah in v Virgnah . Cf. Garnitz . G- e i l i t z (Geilitze) (pri SehQpfu Geislitz) v Kalsu jako navadna jed , obstoječa iz pokislene kaše iz ovsa, ki se z otrobi vred vr e od teh osnaži in kuha kakor močnik ; morda od besede kislo kiselica (kislica), Sauerampfer. Cf. Ilintner . pag. 71. Glan z, l) kraj v uzhodu od Sehlaitna, kaki. 2 uri oddaljen od Lienza ; 2) četa v Windiseh-Matrai-u ; od besede klane (klanec) klanj ee via angusta Hoffiweg, starost . um, Krúmmung, Beugung . tedaj Glanz ob klancu ležeče, an einem Hohlwe g Hegend. Cf. Manče

Glantsehaeh na Kord, ke pi ; Manic v 2* 20 Istriji ; Kla,njec na Hrvatskem ; Klance na Kranjskem . Cf. Mikloš. II. 210. Nekoliko drugače razlaga to besedo Jiilg . (pag, III .} in sicer rte po krivici, kajti klanec ne znaéi samo rlohlweg , temveč tudi Anhóhe in Glanz (l) ima ravno tako lego . Cf. Staffler H. 2 . pag. 443 . Glanzni k, hišno ime (občina : Alkus) - klančnik = na klancu živeči, der am Hohlwege (oder Abhang) wohnende . Cf. Glanz. Glin, polje v Virgnah. Cf. Glinz. Glin e I, gorski travnik v Deffereggnah. C. Glinz. G n z, 1) hišno ime (obč. Alkus) ; 2) potok (levostranski dotok Arnbacha v Drauthalu) ; od besede glinica, demin . besede glina ---- argilla , Thonerde, Letten. Cf. krajepisna imena Glinca, G-Ii - niea - Gleinitz na Kranjskem ; Glinsko, češ. Minsko

Linz. Biderm. 34. Mikloš, 108 . — Glins v Villgratnah koje im.e Steub (Rhát. Ethnologie pag. 137) kot romansko = eolhnes razlaga, smelo bi se tudi sera prištevati . Ga riach, 1) vas in občina v Debantnej dolini . 2) četa v Virgnah 3) selišče v Sehlaitnah . 4) občina, ne daleč od Lienza ; od besede gora mons, Berg, Búchel ; slovensko Gorjane, Gorje Goriach na Koroškem in tudi na Kranjskem ; v nemščino prevedeno glasi se to ime Biihel na Kranjskem in Pichler n na Koroškem. Mikloš. H. 119. Končnica „ach” je tukaj mestnik, ker se v slovenskem jeziku na vprašanje, kako se ta al i oni kraj nove, navadno z mestnikom odgovarja n . pr. temu kraju se pravi v Gorjah. Cf. Mikloš. I. pag. 90. Gortschaeh 1) občina 2/2 ur južno-zahodno od Lienza ; 2) četa in selišče v Deffereggnah ; od besed goričane, goričah, gorče , in to od gora (d. Góriach). Gortschach na Koroškem ; itak Goritsehaeh Pichlern tudi na Koroškem . Cf. Mikloš. H. 119. G o lik, gorski travnik v Schlaitnah ; od besede golik, golek i n to od pridevnika gol, starosl . ro,l% = nudus, nackt kalil, Haide . Biderm. 44. Mikloš. II. 116. Goller, četa v Kalserthalu ; od besede gol. rez% Cf. golik. Lastno ime Goller je tedaj Haider, Haidner (ali pa tudi Kahler = Kaler) . Gollisel 1, krnetska hiša v Kalsu ; od besede gol (kakor prej ) in selo tedaj golo Belo kahler, ali. Qder Wohnsitz. e pa, 21 tudi lehko iz romanè'èline collis sena razloži, ako legi primerno . Gopernik, gorski travnik na desnem bregu Iselskem koper.- nik, der Schmaehtende (po lastniku imenovano?) Tako Biderm . 39. Morda je pa to ime s starosl . besedo ROIIpIBa urtica , Nessel v kakej zvezi ; tedaj Nesselwiese (Nesselwieser) . Cf. Koprein na Koroškem ; Kopreiniz na Stajerskem. Če bi na tem travniku raslo Anis ali Dill, lehko bi se na besedo Itonp % anethum mislilo . Goste, Gosten. Cf. Moste . Gr a d i z, l) polje v Virgnah, 2) potok na levem bregu . Drave od besede gradec, demin. besede grad == sepes, murus, Zaun , Mane') ; tedaj Eingez~untes, Schloss. Gradiz =-- potok, ki teče mimo kacega gradú (Schlossbach) . Cf. Biderm. 96 . Mikloš. II. 122. G r a e z e r, vojašnica v Anrasah ; od besede gradec . Cf. Gradiz. G- r e b i t s ehits c h e r, hišno ime v Debantskej dolini ; od starosl. rpeK fossa, Grube ; potem , --- sepulcrum, Grab ; z dvojnim demin . kar se v slovanskih jezikih jako pogostoma nahaja. Cf. Grivičič. Biderm. 22. Mikloš. II. 127 . G r i s c hit z, gorski travnik v Praegratnah . Biderm. (125) izpeljuj e to iz besede grič --:--- collis, Hi gel . Morda je pravilnejše iz besede rpHzb (stnem. grioz) Sandkorn, Sand, Kiessand ; odtod novosl. Griže = Greiss na Stajarskem . Mikloš. H. 132. Gritsehele in Gr it s eh en, polje v Alkuškej občini ; od besede grič .---- eollis, Hiigel, Búhel . v srbščini : Abhang (declivitas) . Biderm . 80. Mikloš. IZ. 131 . Gritsehitseh, polje v Praegratnah . od besede grič (kakor prej) z demin. gričič. G rit z e, visokoležeča vas v Deffereggnah . od besede grič . Cf. Hintner pag, 84. Griz, polje v Virgnah ; od besede grič. G r i z e n in Griz l, polje v Debantskej dolini ; od besede grič . V ilirščini znači grič = Fels, felsiger Húgel, Steile . Biderm. 23 . Qr i z er, (Gritzer) planina v Defferegnah ; od besede grič. Tudi lastna imena se tako glase . Er o b i z a eh zemljišče v Virgnah od besede grobljiea

in. 22 besede groblje steinhaufen ; starosl . rpáb sepulerum , Grab ; fossa Graben. Biderm. 117. ikloš . II. 133 . Groder, lastno ime v Kalsu ; od besede grad =-- -- Burg . Cf. ruski gorod, tedaj : Burger. Lastno ime Groder nahaja se tudi na Hrvatskem. Cf. Letop. Vinkovae 1869. G r o e fli z a h, polje v Virgnah . Cf. Grobizach . G r o e g g l, deff'ereggenski izraz, ki pomeni : govoriti z zadržan o sapo, da se ne spozna govorečega . Mit zurixekgezogenem Athem spreehen, um nicht erkannt zu werden ; od beseda krigla - Heiserkeit. O Groegglerjah v Deffereggnah, Cf. Hintner pag . 85 in 267. Grosnitz- Kopf, gora na desnem bregu reke Drave ; od besed e groza horror, Schauder, Entsetzen, Grausen ; groznič, grozniza, der, die Schauderhafte . Cf. češ. Hrozniea Hroznejoviee . Biderm . 5. Gr u s eh g i z e, polje v Schlaitnah = gruškica , demin . besed e gruška, starosl . rpoyma = pirus, Birne, Birnbaum . CL krajepisn o ime Hrušica, nemški Birnbaum na Kranjskem, Gruševo, vica itd. Biderm. 45. Grutseh, zemljišče na desnem bregu Drave ; od besede gruča -== Kloss, Klumpen, in to od besede gruda globa, Erdseholle . Biderm . 13. Mikloš. II. 135. Gsaeriz en, planina v Virgnah od besede srnica, kuja je demin . besede srna = caprea, Biderm. 110. Ako je ta dvomljiva razloga, tega imena resnična, smelo bi se temu imenu tud i besedo šarim prištevati . G s a r i z e n, krajina v Delfereggnah ; od besede šariea, (šar carex , Riedgras,) krajina s Šarieo obraščena . Gegend mit vRiedgras bewachsen, močvirnata zemlja, sumpfiger Boden . Cf Samica =-- Sellarding na Štajarskern . Biderm. Steub (Rh~t . Ethnol. pag. 138). razloži tá besedo iz romanŠčine in sicer z : casurizza . Halos, gorski travnik v Deffereggnah . od starosl . besede xaáara Zaun, Gehege. Biderm . 66. Ja u s e , znači v Defferegnah kosflo, kakor slovenska beseda juirta, iz katere se Jause izpeljuje . Cf. Hintner pag. 144. Znano 28 je, da zovejo Nemci navadno malico, Jause, to je jed, ki s e povžije mej kosilom in večerjo, Merenda, (Marenda) . J 5 s e n, zemljišča, polj v Deffereggnah, Praegratnah in irgnah ° od besede jéz . starosl. jas% agger, canalis . Biderm. pag. 67, 99, 108, 119, 135 . Mikloš. II. 184. Ali je izpeljava iz starosl. besede jamCix~ novosl. jasa, jesa, baumlose (legend morda pravilnejša. Cf. Mikloé . II. 179. la e l, reka, izvira v Windisch-Matraiu, in se vliva pri Lienzu v Dravo ; od besede izliti .------ elfundere, ausgiessen . bel je morda, polnejša oblika od besede Sili . Villgratski potok, ki se pri Sinianih v Dravo vliva, imenoval se je v starih časih tudi Sili . Primeri tudi Zila, nemški Gail kakor tudi Ziljsko reko . = Zillerfiuss. Kala, (Kalška dolina) okraj Windisch - Matraiski, pomenilo b o » gora" Berg, ali „Gebirge” . V slovenskih pokrajinah je več gor po imenu kal, n. pr. črni kal, sivi kal ; litvansko kalnas, Berg slovansko = kal (Trstenjak) . Ali imamo pri besedi kala, kališče = na Morast, Pfuhl misliti? Cf. Erjavec v Letopisu _Matic e slovenske 1875 . pag. 227. Primeri staroslovensko Haa-E lutum novosl. kal = Lache, pri Mikloš. II. 194. Kartitseh (1. 965 Kartitsa), dolina in kraj v jugoushodrieni del u Dravske doline ; morda od demin . krtič, iz besede krt, starosl . RTU%

talila, Maulwurf. Cf. srb. krtica, krtinska, krtovina hiigelige Ebene . K olln i g, lastno ime v Lienzu d. novosl. kolnik Fuhrman.n . Morda izpeljano iz starosl . roxb ; potem bi se v nemški jezik prevela ta beseda s Kahler (Kaler) ; ali Heider ([Iei~~ner) . Cf. Goller. K o Im- Al p e, gora pri izviru Tilliaehskega potoka ; od besed e kolm, holm, starosl . x.nwb =--- collis, Hiigel, Biihel (Berg). Cf. Kolmberg, Kulmberg, Kulmberg (Berg je samo prestava prveg a dela besede) ; od tod prihajajo vsi Chlumi in Culmi . istak Colmo v Istriji. Biderm. 2. Mikloš . II. 148. K o st e (K o s t e n) = Goste (Gosten), občina v fari Assling i n tudi drugod kot lastno ime jako zazé"irjeno . (Gostner, Costner , Kostner) . razlogu imamo najprvo v romanskem eosta

breg 24 Rain Anhóhe, Felsrippe iskati ; v slovanskih pokrajih, ali vsaj tacih koji so bili nekedaj slovanski, se tudi lehko iz besed e hosta --T= Gestri pp, ali iz besede gozd Wald. (gozde . n waldig, waldreieh) izpeljuje K r a ll (tudi Kr~ll), hišno ime v Debantskej dolini ; od besede kralj - rex, konig, navadno lastno ime . Biderm. 24. Od tod tudi ponemčena imena : Ki~nig, Ki niger, (Kiniger) itd. Kras (K r o a s) , kmetsko pohištvo v okraju Windiseh-Matrajskem ; morda od krasa - kamnena tla, steiniger Boden, od kode r prihaja slovensko ime Kras --- Karst. Lehko je pa tudi, da izvira beseda iz starosl . Hpaca - pu.lehritudo, lepota, Schrinheit. Cf. Krasnim -- Kressnitz na Koroškem . Cf. Mikloš. II . 264. (V krstnej knjigi v Kalsu nahajamo iz 1 . 1735 tudi lastno ime Krassnig .) L ii z a eh, gorski travnik v Praegratnah ; od besede las, l>s =-- silva, Wald, llolz ; ali (kar je gotovo pravilnejše) od besede la z po Veseliču Rečnik ilirskoga in nemaèkoga jezika I . pag. 129. 1) Wiese im Felsgrunde, 2) Lin Ort im Walde, wo die Baum e ausgehauen sind . Biderm. 126. Lasaeh, selišče na desnem bregu Iselskem . Cf. Lazach . L a s s, l) polje v Windisch Matraiskem okraju ; 2) gozd poleg Lienzerske soteske ; od besede las (Cf. Lazaeh) . Tudi ondi navadno lastno ime Lasser je skoraj gotovo slovanskega rodit . Biderm. 81. Istinito je, da je rodbina Lasser več stoletij v Windiseh-Matraiu bivala in so njé udi od leta 1666 tudi sodnik i (Pfleger) bili. Cf. Staffler II. 2. pag. 481. Lassenl, gorski travnik v Windisch-Matraiu. Cf. L~zach . L a s s n i z e n, travnik v Praegratnah ; od besede laz ali las ; (d. Lazaeh) . Primeri krajepisna imena : Lasnica, nemški Lassnitz na Koroškem ; Laznik, nemško Lasning na Stajarskem . Cf. Biderm. 136. L a s s ó z e n, gorski travnik v Sehlaitnah ; od besede lazec in t o od debla laz . Cf. Lassnizen. Biderm. 46. L e i b n i g (Ob erleibnig in Unterleibnig), okraj v Iselskej dolini : od besede Lipnica, in to od besede lipa = tilia, Linde . Cf. Leibnitz = Lip - nieana Stajarskem ; Lipnik na Kranjskem . Biderm. 55 . Mikloš. 307 . 25 L e i b n i t z, planina (St . Janez v gozdu). CL Leibnig . Leibniz, potok, polje in kmetija v Schlaitnah . Cf. Leibnig . Lei s a eh, vas pri Lienzu . od besede Ms starosl . me% = sliva , Wald. Mikloš. II. 304. Lesa eh, selišče pri Kalserskem potoku. Cf. Leisaeh. Mikloš . I. 91. II. 304. Vendar primeri Trstenjak v Letopisu matic e slovenske I . 1874. pag. 50. Lesaeher- Thá r l, gora na meji proti. Veneciji. Cf. Leisaeh i n Lesaeh. Cf. Lesaehthal na Koroškem ; Lesce -=-- Lees na Kranjskem . Možno je tudi, da prihaja beseda od lesa -- lli rde, Flechte, Fallthiir zum Absperren der Strasse . Biderm . 6. L eseh g a c h in Lesska, polje v Debantskej dolini . ; od leska .--- eorylus avellana . Haselnusstaude. Cf. Leskovica Haselbae h rta Kranjskem ; Leskovec, Leskovic na Kranjskem . Biderm. 25. L i. b i s el 1, L i b i. seller, hišno in lastno ime v Jesenicah (Assling) ; od ljub = lieb, in selo = Wohnsitz, Dorf ; ljubi eelar Liebdorfer. L ~s sen, planina v Virgnah . Cf. L eisach . Lussiee, polje v Sehlaitnah . od besede lužica, pl. besede luža = palus, Pfi tze, Laehe, Morast . Cf. Lužnice Lussnit z na Koroškem . Gotovo je izpeljava imena Lausitz iz te besede . Biderm. H. Mikloš. II. 223. L u c k a u - Thal (cf. Staffler II . 2. pag. 369.) ; skoraj gotovo i z besede loka Aue ; v krajepisnih imenih prestavi se nemško z „Moos” ; srb . luka, češ . louka

pratum Wiese . Biderm . I. Vendar primeri Mikloš . II. 298. M a l l h a m, vrh v Windiseh-Matraiu ; morda : mali holm =--- Kleinspitz. Cf. Kolmalpe. Mallnitzw al d, v Deffereggnah ; od besede malina = rebus idaeus, llirnbeere . Cf. Malniea na Kranjskem . Millnitz na Ko - roškem. Mikloš . II. 334. Marin, selišče v Virgnah ; od besede mar koja po Trstenjaku „Slovanščina v Romanščini.” Celovec 1878 pag . 44. v ruščin i narejeni griček pomeni, zaradi česar se v Sloveniji taka imen a sosebno v goratih pokrajinah jako pogostoma nahaja n . pr. Mamice, Marnovo itd . Namesto mar, nahaja se radi navadneg a pretapljanja r v I tudi mol . Molli t z, l) četa v Virgnah ; 2) polje v Virgnah ; 3) zemljišče v Delfereggnah ; od besede malica, koje demin. besede mel, starosl . Mlet —treta, Kreide, kakor tudi druge glinjeve sorte ; novosl . Gerólle, Fluthsand . Biderm. 47. Cf. Mikloš . II. 343. M e l l i z l, gorski travnik v Sehlaitnaeh . Cf. Melliz . M o ogel e, polje v Praegratnah ; starosl . mogyla =-- tumulus , Erdhiigel, Erdhaufen ; novosl. po metatezi gomila = collis, Húgel, Bi hel ; od tod Gomilica Gamlitz na Stajarskem . Biderm. 137. Mikloš. II. 354. M o l i k hišno ime poleg lienzerske soteske ; ali od glagola moliti = orare, beten, tedaj molek (molec) der Beter ; ali pa od besede molj demin. moljek, starosl. mol% tinea, Motte, Schabe . Tedaj : beim „Sehaber” . Biderm. 29. Toda primeri Marin, mar = mol. Mo ts eh e n b o d en, okraj v Virgnah ; od starosl. besede noga =---- palus , Sumpf ; novosl . N~sse, Feuchtigkeit . Biderm. 103. Cf. Mikloš. II. 351. M u l i z, l) prehodna dolina od št. Jakoba v Deffereggne in v Virgne. 2) gorski travnik v Virgnah ; od besede mulita demin . besede mul -- argilla, Letten . Biderm. 145. M ul l i z, gorski travnik tudi v Virgnah . Cf. Muliz . 1Vl ull i zle, gorski travnik v Praegratnab . Cf. Muliz . Nó r s a eh občina in selišče, 4 uri jugouzhodno od Lienza ; od starosl. besede 'lopa Iatibulum, Versteek — s končnico bike in mestnikom (ah) . Cf. novosl, Norje Noring na Koroškem. Miklošič 374 . Novak, lastno ime na desnem bregu Drave ; od besede novak =--- novitius Neuling . O ls c h n i t z, okraj Mizo lienzerske soteske. Cf. Eisehnitz. Orl (~rl), plug v dravske] dolini . od besede oralo, ralo, mali plug . Cf. Hintner. pag. 15,, Osin k, gora Mizo Anrassa ; od besede ob, starosl. oor = a is Axe, Spitze . Biderm. 36. O s t e r wi t z, planina v Virgnah od pridevnika oster, starosl . 27 OOTTL aeutus, scharf, spitzig. Cf. krajepisna imena : ()ste na Koroškem : Ostervica na Kranjskem in v Dalmaciji Ostrovrh Osterberg na Kranjskem . Biderm. 120. Mikloš . II. 411. Oublitz'n, povreta repa (Deifereggen) ; od besede oblica Ball, Kúgelchen, gedúnstete Riábe . (Janeié Besednjak) . Hintner pag. 6. Oblika od starosl . &tr, rotundus, rund. Miklor3. II. 378. Podori planina v Virgnah ; namesto Podol starosl . noAoàl e vallis, Thal, Abhang. Biderrn . 113. Cf. Mikloš . 83. P e d r i tsch, hišno ime v .A.nrassu ; od imena Petrič (Peter) novanje po posestniku . Biderrn. 32. Pepel e r , hišno ime v Deferreggnah ; od besede pepel, starosl . nene.rb=cinis, Asche. (Tedaj pri ,,pepeljaru,‘‘ beim ,,Ascher ) Biderrn . 89. Mikloš. 427. Perlo g, l) samotno selišče pri Oberlienzu (Staffler II . 2. pag. 438) ; 2) polje v Praegratnah ; od besede Prelog, koja beseda se v narečji izgovarja kot perlog Abacker, Brachfeld. Biderm. 138. Steub (RIAL Ethnol. pag. 138) skuša besedo P rlog‘‘ iz romanskega pra de lago razložiti pa prestavja ? P e t o g g l, gorski travnik v Sclilaitnah . Cf. Petoggen . Petogg, gorski travnik v Virgnah . Cf. Petoggen . Petoggen, gorski travnik na desnem belskem bregu ; od novosl . besede potok, starosl . IIOTOH'T) --=---- torrens, Bach. Cf. krajepisna imena : Potoče, po nemški Padi na Koroškem . Potoče na Kranjskem. Biderm. 40. P e ts oh (an der), okraj (Petsch-Alpe), od starosl . besede H6IIITK specus, novosl . peč - scopulus, saxum, Fels, Felsspitze, Felsblock

od tod krajepisna imena Peč in Pečice na Kranjskem .

Pečnica

Petschitzen na Koroškem ; Bela peč Weissenfels na Kranjskem. Biderm. 71. [ikloš. II. 430. Plaz en, potok na desnem Dravskem bregu ; od besede plaz (starosl. man) Sandlehne, Schneelavine, Holzriese ; tedaj : na plazu = Naplas na Kranjskem itd . Biderm. 11 . Mikloš . II. 443 . Ples, gorski travnik v Deffereggnah ; od besede pleša = calvitium, Glatze. Cf. Pleschkogel na Stajarskem hrib ki nij z drevjem obraščen. Biderm . 70. Primeri vendar Mikic> . 1I. 445 suh plimo' 28 Plotsch, polje (občina Alkus .) ; od besede pic)ča, ploska,

amina, Platte. Biderm. 83. Mikloš. II. 451. P Q i t s c h, jama pod skalami (Deffereggen .) Cf. Hintner pag. 18. Cf. starosl . 'mrmra specus, Hóhle . Cf. Petsch . Pó lle, gorski travnik v DefFereggnah ; od besede polje campus Feld, Gefilde . Mnogo krajepisnih imen iz besed polje in poljan a navaja Mikloš II . 466, 467 . Po g r á tte, v ]selskem okraju, znaki prenosno posteljo z nogam i (v Taufererthalu „Bóge” imenova) ; v sestavah n . pr. Mist-Pogr'àtte. Po Trstenjaku, (Letopis Matice slovenske 1876 pag . 78.) od besede Brata, Flechte, geflochtenes Gitter ; tema : grath, granth, flechten, kniipfen ; od tod slovaška pograta, der (geflochtene) Plafond am Kornboden, slov. grtunje, geflochtener Korb , um darin Mist zu tragen. Cf. Erjavec v Letopisu Matice slo - venske 1875, pag . 226. Sem spada tudi beseda »Krefte' — Korb — pri Stafflerju I. gag. 121. NB. Grata znaki tudi v Italiji omrežje ; primeri nemški narečni izraz ,,G-atter' . Pó t s c h e n, selo v Deiferegnah (Staffler II . pag. 500.) Cf. Petsch. P on, gorski travnik v Alkuški občini . Cf. Pólle. Poli an d, oddaljeno selišče v Lienzovskem okraju. (Staffler ibid . pag. 438.) Cf. Polle. P o 11 en (die Steinwender -Pollen) gorski travnik v Praegratnah . Cf. Pólle . Polesle, gorski travnik v Praegratnah . Cf. Pólle . P o niz, gorski travnik v Virgnah ; od besede polica esims Terasse. Jako razširjeno krajepisno ime . Biderm. 122. P o II o n in Pa 11 e, gorski travnik v Virgnah. Cf. Pólle . P o u g r i t t e, iz desek narejeno jako slabo spališče (])efFereggen) ; praepos . pa, po neben, unter, entlang, in iz besede greda , Baumtram, p1 . grede, Geb~lk. Cf. Uintner pag. 19. P r a b e r n i tz e, gorski travnik v občini Schlaitenskej, skazeno iz besede prapernitze, in to iz besede praprot, praprot = filix, Farrenkraut, demin . praprotnica, praprotnica, tedaj Farrenkraut-Wiese . Biderm . 48. Cf. Mikloš. I. pag. 102. P r apernit z e n, selišče nedaleč od Lienza (StafFler ibid pag . 436) Farrendorf. Cf. Prabernitze. 29 Prappornizen, polje v Alkuškej občini nemško : Farrenkrautaeker. Cf. Prabernizen . Pr ezov, gozd tik lienzerske soteske ; iz staro- in novoslovensk e besede brka betula, Birke ; tukaj od adjektiva brezov (se . les - Wald) ; tedaj : Birkenwald . Biderm. 31 . [ikloš. H. 29. Prossek, selišče , 1/2 ure severno od Windisch - -Nlatraia ležeče . od glagola sekati, hauen, tedaj presek, Prosek

Verhau. Pusterthal, v zahodu del Rienzthala in v ushodu del dravske doline. Gledé popisa nam ga star listek Tasela o d 1. 770 . o velikem delu te doline daje : . . „ab antiquo tempor e inanem atque inhabitabilem esse eognovimus‘‘ — moramo tačasn i Pusterthal od besede do besede pustodol = O e d e n t h a l ime - novati ; starosl . n-£eu-fy desertus , ode , wúst ; dol - valis, Thal. Po Mikloš ./H. 512 nahajamo neko pustrico Pustrit z na Koroškem ; v starih listinah izraz pustrussa in pustrissa, z a Pusterthal na Tirolskem (od tod lat. vallis pustrissa) ; neko pustopolje Oedenfeld na §tajarskem , da celo neki pustodo l je na Kranjskem. R a g o sl, gorski travnik v Virgn.ah , od novosl . besede rogoz = carex Riedgras, starosl. poro” = papyru Biderm . 114. 60. Mi.kloš. H. 538. Ran a c h, odaljeno selišče v Oberdrumu pri Lienzu ; morda od besede ravnik ebener Platz. Ako je tako odgovori lastn o ime Ranacher v Iselthalu slov. Ravnikar Ebner. (ef. slov. Sprachl . etc . von Janežič . 1865 pag. 204). Primeri pa Hintne r pag. 195. R a t t e y E g g e l e, gorski travnik na levem Zilskem bregu ; od besed e rataj agricola, od besede do besede prevedeno ---Pfli ger ; nekedaj polje ali posestvo kacega rataja. Biderm . 4. Mikloš . H. 526 . R ts c h i ts c h e n, trata v občini S ehlaitenskej ; od besede rožič , demin. besede rog, starosl . pori eor.nu , Horn ; tedaj : Anger unter einer Felsspitze . Biderm. 49 . Mikloš. H. 539. Rogoze n, potok v Deffereggnah ; od besede rogoz. Cf. Ragósl . R o t t e, imenovanje nekojih delov neke občine v Iselthalu ; od besede rod, Geseb.leeht, Stam Verwandsebaf Cf. Biderm . Slaven. Raste. 30 Rud eneck, gora v občini Schlaitenskej od starosl. besede pygda metallum, Metali, novosl . ruda, =--- aes, minera, ]rz. Cf. Rudnik na Kranjskem ; Ruda =-- Ruden na Koroškem. Biderm. 58. Mikloš . II . 543. V gorah mej zgornjem Góriachom Sch.laitnom so nekedaj srebro kopali, in leta 1514 se ondi še močno delali. (Staffler. II. pag. 443). Rudnik, planina v občini. Schlaitenskej . Cf. Rudeneck. S e b l a s, selišče 1/2 ure južno od Windisch - Matraia ležeče ; od besedice za = hinter, in plaz-- Holzriese tedaj : za plazom --- hinter der Holzriese ([Iinterries) . Seinitz, (Seinitzen), l) dolina ; 2) četa v Windiseh- Matraiskem okraji ; morda od starosl . glagola ciljava = spiendere, gl~nzen . sijajno, heiter, hell ; od tod Sévnica, trg na spodnjem Štajarskern , nemški, : Lichtenwald . Ali ga pa imamo s krajem Senica -- Zi.enitz na Koroškem primerjati ? Senica od besede seno foenum , Ilcu. Cf. Mikloš . H. 571 . Sele r, kmetsko pohištvo v Windisch - Matreiu ; od besede selo, Ansitz, Dorf ; selar Dorfler, Gutsbesitzer . S t e 11 i z e n, polje (občina Schlaiten) ; morda od besede stelja (steljiea)

Streu. Cf. Janežič Slovar . Biderm. 51 . S t e r m i z l, polje v Virgnah ; od pridevnika strm, sterm steil , tedaj strmec, stermec steiler, abschiissiger Ort . Cf. krajepisno ime Strmec na Goriškem in visoki Strmec Hoch- Stermet z na à' tajarskem. Biderm. 102. Od besede strmec prihajajo nedvomno tudi lastna imena, ki so okoli Lienza navadni kakor : Stremitzer, Stremnitzer, Stramitzer. Sto a n i t z b r u n n, gorski studenec v Iselskem okraju ; od besed e studenec, tudi zden.ec, der Brunnen ; studen, die K.á,lte. Cf. o teh dveh pomenbah Radices LinguEe slovenim veterin dialecti. LipsiEe 1845 . V tej besedi je združen prvotni jezi k z nemško prestavo, kar se večkrat nahaja . Ce je pa besed i temelj starosl . e'ryren% frigidus, kalt, potem se po nemški Kaltenbrunn glasi. Stoli i z e n , gorski travnik (občina Schlaiten) ; od besede slolic a stolec, starosl . OTOJhgb domin. besede CTO.

stol = sena, scamnum Sattel Bank. Biderm. 52. Mikloš. 824. 3 1 t r asni g, hibo ime (občina Alkus)• od starosl . (tudi novosl. in srh.) besede crpaza

eustodi'a, Waehe (pri krajepisnih imenih Warte) . od tod stražnik der Wáehter . Biderm. 86. MikloŠ. 626. St r asa n i g, ime nekega posestva v ob&ni. Schlaitenskej. Cf. Strasnig. S t r i b a eh, vas in občina pod Iselsko goró , 1 uro proti uzhod u od Lienza ; morda od strebiti ausroden od tod strebina ausgerodete Gegend, Gereut. Strimi t z, polje in selišče v Windiseh-Matreiu in v Deffereggnah , Cf. Stermizel . Str o n a eh, gorska občina severno od Dolsaeha ; morda od starosl . besede cmpaHa regio, novosl. stran = latus, srb. stran latu, mons. Cf. Stranig Stranach na Koroškem. Mikloš. II. 625. S t urm i zel, (des) in S t u r m i t z e n (die) gorski travnik v Praegratnah. Cf. Stermizel . Sturmi z e n , planina v Virgnah. Cf. Stermizel . Suram e r i g (Su nx er e g) oddaljeno selišče v okraju Windiseh - Matraiskem ; morda od besede smreka,, Fiehte ; tedaj bi bil posestnik Summeregger smrekar Fiehter, (Feichter) . Smrekar je na Kranjskem jako navadno lastno ime . CL Catalog . Cleri Dioec. Laba 1868. p . 33. 17. Taberer, polje v Virgnah, 'Mer (die), polje 1) v Sehlaitnab . - 2) v Praegratnah ; potok v občini Alkuškej — Biderm . izpeljuje ime od besede tabor eastrum, Befestigung. Mnogo verjetnejš e je to, kar Hintner (Predgovor pag. VI. nota) o besedih daber , dobar, tobar prinaša . Ti izrazi pomenijo v kehiŠčini studenec , potok, reko, tedaj tudi mokra ali pri kakem potoku ležeča zemljišča. — Slovansko ime Dobra, (stranska reka Kupe), močvirnata Dobruča, da celo Dobrepolje na, Dolenskem, troje sice r navadno z imenom Gu.tenfeld nemčijo, pa vendar močvirnata kraj pomeni, kaže, da je Keltiški izraz dobar (dobra) znači irje, Sumpf" v slovanske jezike vzet . Primeri Terstenjak SlovanŠčina v romanščini pag . 76. Teis c h nit z, (T)eischnitz), trg nedaleč od Inniehna, v listih, o d l. 828 Duplago Tinkhauser) . od besede dublja =--- eaverna Grotte, Mulde in to od starosl . besede Ryll.lb = cavus. Cf. Dupljije Dupplaeh. Valv. Mikloš . II. 90. Biderm. 12. T o zn i k, hišno ime (občina Alkus) . od besedé tožnik

aeusato r Ankl~ger. Biderm. 90. Tr a g en, gorski travnik v Praegratnah ; od besede draga (staro in novosl .) .vallis, Thal ; tedaj Thalw :iese. Biderm. 130. Mikloš. 85 . Primeri Droege . T r is tach, vas pri Lienzu, na močvirnatem kraju Drave (bliz o Tristaeherskega jezera) ; od besede trst, trstje, starosl . Innom =- arundo , Schilf. Cf. Mikloš. II. 697 . O končnici »aeh" nf. Mikloš . I. pag. 89. 90. Tsehitseh e r, hišno ime v Nikolsdorfu ; morda od novosl . besede das Sitzen (Ansitzen ?), ali mar je gotovejše okrajšanje imen a G-ribitsehitseher . Po Mikloš. II. 66. pomeni novosl. čič, starosl. -ml, poseben narodič . Tsehelni g, hišno ime v Sehleitnah ; od čelnik, in to od besede čelo frons, Stirne ; tedaj Stirner, Gstirner . Biderm. 53. T s eh elnik , hišno ime v Virgnah. Cf. T sehelnig . Viersehaeh, vas pod góro Jiilg (cf. pag. III .) izpeljuje ime iz besede verh (virh) in ima tudi prav . Starosl . cacumen, glasi se novosl . in srb. vrh. Cf. Vrhovec i n Vrhovce na Kranjskem ; Vrhovac na Goriškem ; Virsach v nekej listini od 1. 1030. (Zahn 65). Cf. Mikloš . II. 747. Villg r at e n, (dolina, Ausser- in lnner -Villgraten) . Jug izpeljuj e ime iz besede „velegrad”, to je ime na ushodu v doline ležečeg a močnega „gradu” lleuenfels (cf. pag. III) . Nekoliko dvomb e izbudi ta zadeva, da je dolina v nekej listini od 1. 800 — seved a evfemistično — val grata imenovana . Primeri Steub (Rha,t . Ethnol. pag. 137). W e li z, Ur v lselskem okraju imenuje se na Ahrn — Taufererskej strani die RQdtspitze (Rothspitze) ; od besede belec, i n to iz starosl . 6ibdl) weiss, tedaj Weissspitze . Primeri Belica n a Kranjskem. Mikloš. II. 12. W o da eh, gorskej travnik v Praegratnah . od besede voda — aua asser, Kikld. 784. 33 Wr atB eh g e r, gorski travnik na desnem bregu Drave . od besede vr~ko, te besede tema je vrač (starosl. Bpau?) medicus, Artzt. Jako razširjeno lastno ime . tedaj je travnik po posestniku imenovan. Biderm. 10. Za be r n i g, polje (občina Alkus ; gotovo iz zavrhnik, in to i z za = trans, hinter, jenseits, in vrh (verh) eaeumen, Gipfe l Spitze, Berg. Ako bi bilo mesto zavrhnik „zabrdnik pisan o morali bi na berdo, starosl . 6ptbro - elivus, collis misliti . misel je pa pri obeh je~lnaka. Biderm. 91 . Mikloš. II. 34. Zabret (Zabrod), planina, spadajoča k Nikolsdorfu ; od praepos. za (ko prej) in brod, starosl . 6poA% vadum, Furt, Ueberfahrt . Cf. Brod na Kranjskem, Zabrod v Galiciji. Mikloš. II. 31 . ilb orni g, hišno ime v Virgnah . Cf. Zabernig . Zapp et n i t z en, planinski potok z vodopadom v okraju Windiseh - Matrajskem (Stafler II. 2 . pag . 483) . Zoppetnitzen . Glej spodaj . Zedlaeh četa in vas v jugozahodu pri uzhodu v Virgenthal ; od htarosl. besede cen tentorium, ager ; novosl. selo = sedel. Ravno isto je sedlo, kar se v krajepisnih imenih nemči sè, „Sattel ” srbsko selo = pagus . CL Sedlo Sati, Zeli, Zellaeh Zedl, Zedlah na Koroškem . Mikloš. Iz. 567 . Zelzaoh, v Seinitzthalu ; od besede selo (kakor prej) . Cf. Selca =- Selzaeh na Kranjskem . Sel če = Seltschach na, Koroškem. Mikloš. II. 567 . Z e t t e l u n i zaeh, visoki planinski okraj v Windiseh Matreiu ; o d besede sedlo sena, Sattel ; to pa od glagola sedeti - sitzen . od tod sedlovica eingesattelte Legend . Z n o p p en - G u t (ob~ina Alkus) ; od besede snop, starosl . cxo~ = fasciculus, Bi vdel, Garbe. Biderm. 87. Z o p e t n i t z, potok na desnem bregu Iselskem ; od starosl. besede eanalis, skoraj gotovo šumenje tekoče vode ; od tod prihajajo besede topot, togote, topotnita na Koroškem, Kranj - kem in v Peloponezu . Biderm. 76. Mikloš. II. 602. Zop o t n i t z e n, gorski travnik v Praegratnah . Cf. Zopetnitz . Zopp e tn it z en, potok v Virgnah . Cf. Zopetnitz . Zoppet polje (občina Schlaiten.) Cf. Zopetnitz . 3 Zuchepoll, okraj in travnik v Virgnaeh ; od besede suh, strarosl . coyr% siccus, diirr, trocken, in besede polje Feld. Tedaj Suho polje ,,Di rrenfeld‘‘ . Biderrn. 107. Miklot!;. 640. Zuge dol, polje (občina Alkus) ; od besede sich (kakor prej) i n besede dol, Thal, Bodensenkung. Zuggedoll gozd v Debantthalu . CL Zugedol .