Proč s spakedrankami

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Življenje in svet 1938, letnik XII, knjiga 24 (julij-dec.), št. 22, 28. nov. 1938, str 347–352, Proč s spakedrankami – čistimo naš jezik, Albert Sič Besedilo je uredil France Malešič 18. jan. 2016.

http://slov.si/doc/procsspakedrankami.doc

Prof. Albert Sič

Proč s spakedrankami – čistimo naš jezik

Za rajne Avstrije je bilo pri nas, na bivšem Kranjskem, žal skoraj vse nemško. Pri vojakih je vladal nemški »komando«, po šolah so predavali nemško in le izjemoma je bil kak predmet, n. pr. verouk (v nižjih razredih) in pa slovenščina kot predmet, deležen slovenskega jezika. Po vseh uradih so uradovali nemško, v trgovinah je bil običajen nemški jezik, zlasti na Štajerskem, kjer večina trgovcev na slovensko zahtevo niti postreči ni hotela. Le med navadnimi ljudmi se je govorilo »kranjsko«, pa še med temi je vsakdo, če je znal le nekaj nemških besedi, poskušal povedati svoje mnenje v blaženi nemščini, saj je bilo obče mnenje, da je nemška govorica »nobel«, zato se je vsakdo rad ponašal z nemščino, četudi je znal le nekaj besedi. In ker jih ni znal povedati pravilno, jih je pač prikrojil po svoje, in tako so nastale zmrcvarjene spakedranke.

Naše kuharice, ki so prišle s kmetov in služile le nekaj mesecev v mestu, so se že jele ponašati z nemščino in četudi je bila pokvarjena tako, da jo je inteligenca imenovala »kuheldajč« (kuhinjska nemščina). Ta svojevrstni jezik je imel Alešovec, tedanji urednik in izdajatelj humorističnega lista »Brencelj«, skoraj na dnevnem redu, saj je v obče zadovoljstvo vseh zavednih Slovencev priobčeval svojo »Rešpehtarjevo kuharico in Nežo Snitlih, omoženo Krajtlihžoft.« Še pred kakimi petdesetimi leti se je neki mizarski pomočnik, ki je delal nekaj časa na Dunaju (tedaj namreč je bila med obrtniki navada, da so hodili v »fremd« – na tuje) hotel pobahati z nemščino in je pravil svojemu znancu novico: »Hajte is auf te Šmarna gora te štul opront«. Ko mu je znanec rekel, da ga ne razume, je povedal novico po »kranjsko«: »Dons je na Šmarngor štava (hlev) pogoreva«. Prav ta si je nemške členke »der, die, das« na komoden način poenostavil, kar poangležil jih je in rabil samo en člen »te« (thé). Tega je uporabljal za vse nemške samostalnike: »te Wajn, ter Boser, ter Pir, te Prot« itd. No, pa taka poenostavitev bi bila »salamensko fajn« in ne bi bilo onemu, ki je nemške člene rad zamenjaval med seboj, vzklikati: »Die Wein, der Bier und das verfluchte Liebe.«

Pa še tale dogodek iz polpretekle dobe naj povem. Ko je prišel dečko neko nedeljo prepozno h kosilu, ga je mati pokarala in vprašala, kje je bil toliko časa. Deček pa ji je odgovoril v pravilni slovenščini: »V Zvezdi pri godbi.« Kje si bil, ga je vprašala mati ponovno? Ponovil je svoj odgovor, a ker ga mati še ni razumela, mu je zagrozila s klofuto, če ji ne pove, kje je hodil. Na to ji je odgovoril: »U Šternale pr musk«. Mati pa v pristni ljubljanščini: »Pe na u lft, al nis mogu tega prec povedat.« Takih in podobnih slik in sličic ne manjka, saj so bile na dnevnem redu. Ves tedanji slovenski jezik je bil prepleten s samimi potvorkami t. j. nemškimi, a slovenščini prilagodenimi izrazi, in to ponajveč v mestih, kjer je gospodovala nemščina. Nemški duh je vel v medsebojnem občevanju iz vsake govorice. Pri tako imenovanih boljših ljudeh je veljalo n. pr. »vikanje« za kmečko, da celo za poniževalno, zato so se »onikali« (po nemško »sie«, tretja množinska oseba osebnega zaimka »oni«) n. pr.: »Gospa, kje so bili včeraj, da jih ni bilo nič na izpregled?« V nekem kraju na Gorenjskem, kjer je svojčas posebno cvetela kovaška obrt, se je vobče zelo nemškutarilo in nemški duh je vel tudi med preprostim ljudstvom. Nekoč je n. pr. dekla po naročilu svoje gospodinje vprašala sosedovo deklo: »Naša frava pustijo vprašati, ali pojdejo njih frava danes popoldne bosi ali obuti fige (konjske) pobirati?« Spakedranke so se torej raznesle liki nalezljive bolezni iz mest in trgov tudi dalje po kmetih, zato so prišle celo v ljudsko poezijo n. pr. »Mamca po štengcah gor, jaz pa po lojtrc dol«, in tudi duhteči – »roženkravt« ima v nji prav važno mesto. Po osvobojenju je prišel naš lepi slovenski jezik po tolikih stoletjih preziranja in našega hlapčevanja nemški gospodi do svoje popolne veljave. Izginil je za vedno stari »londesprezident« s svojim »pedentarjem«, ki mu je poprej vdano »na ganku tephe klopfov« in z njim zginjajo, a žal še niso izginile tudi vse omenjene spakedranke. Poleg nemških besedi vpletamo Slovenci še danes prav radi tudi besede iz drugih jezikov n. pr. iz italijanskega, zlasti v krajih ob italijanski meji (Notranjska). Iz ilirske dobe pa so se nam še do danes ohranili »fronki« t. j. davki, ki so jih naši predniki tedaj plačevali s francoskimi franki, in nekaj drugih francoskih izrazov. Naša sveta dolžnost je, da se za vedno otresemo te velike svoje napake in čistimo jezik ter se v govoru in pisavi poslužujemo le našega lepega, blagodonečega jezika, ki ima za vse svoj izraz Torej – proč s spakedrankami. Da pa bo imel tudi sedanji mlajši svet nekoliko več upogleda v našo zanamsko, preteklo dobo, naj tu za zgled navedem razgovor, ki naj se je vršil pred kakšnimi petdesetimi in več leti med dvema prijateljema.

V slovečo, izvenmestno gostilno pri »Šnodelbirtu« je na praznik vstopil mlad zakonski par in se oziral po mizah, kje bi dobil kakega prijatelja ali vsaj znanca, da bi prisedel. Ni bilo treba dolgo iskati, že je zagledal pri mali mizi v skrajnem kotu prostrane gostinske sobe svojega prijatelja, ženo in hčerkico, ki so se mastili s prijetno duhtečo, zelo vabljivo pečeno piško. Ko je novodošlec pristopil k prijateljevi mizi, ga je najprej ljubeznivo pozdravil: O, serbus, dragi Johan, ali se smeva pridružiti?« »Seveda, saj je prav za vaju še plac!«  Komaj sta dobro sedla, že priskaklja mlada, urna kelnarica in vpraša: »Prosim, kaj pa zašafajo?«  »Najprej prinesite moji ženi en maselc pira, meni pa kar eno kruglico.«  »Ali ste vi trije že dolgo tu?« vpraša novodošlec prijatelja Johana. »No, kake pol ure. Smo se zamudili tamle na cesti, gledali smo, ko je nekdo kazal svojo afno, ki jo je imel priklenjeno na tanki ketnici, in kazal folku, ki se ga je hitro okoli nabralo precej, vse kunštikelce, ki jih zna narediti.« Natakarica je med tem že prinesla naročeno in vprašala, če »zašafajo« tudi kaj za jesti. »Kaj pa imate?« »Imamo prav fajn telečjo in prašičevo prato, pohane in pečene piške s solato. Imamo pa tudi frišno skuhano mulprato v zosu s pošrekanimi voseršpocelni. Pa jim, če zašafajo, tudi lahko naredimo frigane jetrca ali telečji šnicel, fajn rospratelne, bodo prav žmahtni, so od mlade živine. Dobijo pa lahko tudi protvirštelne ali pa mrzla jedila: šunken, ser (sir), puter,«  našteva natakarica. »E, veste kaj, prinesite moji ženi en protvirštelc, meni pa napravite ajngerirts iz dveh jajc,« naroči Carleto. »Ja, Carleto, ti pa mi nisi nič povedal, če je tvoja nova hiša že fertik,«  ga opomni Johan. »O, predragi Johan, fertik bo vsak cajt, pa bi tudi lahko že bila, ko bi se ti frdamani delavci nekoliko bolj ahtali. In koliko opravka imam z njimi, ko delajo samo kseli pa lerpobi. Če bi jim vsakega falarja, ki ga naredijo, ne pokazal sproti, no, potem bi bilo vse skupaj tako sfušano, da ne bi bilo nikamor za priglihat. Včasih jih moram kar povoreng ofluhtat. Veš, da so ti to huncveti, ki nimajo nobene stvari kmerk.40 a Na vseh koncih in krajih trofem na kak falar, malo kaka reč štima povoreng; če jim že glih rata, no, potlej je že še. Delo jim je bolj postranska skrb, glavno je fajromt. Pa firbčni so, da ni za povedati, vsako najmanjšo legnat ti ponucajo, le da počivajo in svoj firbec napasejo. Če jim kaj očitaš, je pa ta velka fržmajtnost; kar hitro užaljeni svoj firtah skupaj zrola, pa skuša, da se čim preje naskrivaj frfrohta izpred oči. Pa še to! Če si z enim bolj frajndlih, ko z drugim, je že fovšija, in zamera. – Za nobeno reč pa ne ve, kam jo vtakne, zdaj išče plajbes, zdaj macolo, zdaj štemajzen, in tako gre toliko v zgubo cajta,59 a da ti ne morem povedati. Če se vjezi, pa se ti postavi po robu in s tako korajžo, da moraš kar frdunstat, če nočeš, da bi jih slišov vse, ki jih ima za to prštimane. Zadnjič sem se pa moral vendarle smejati. Po fajromtu se je mladi Matevž spravil na kuho. Napraviti jim je hotel ajmoht ali ajsoksoten, ne vem kaj že. Mimo pa je prišla sosedova Micka, res zavber punca in Matevž, kakor sem že opazil, ima ves cajt, kar dela pri moji stavbi, eno oko na njo. Hitro je skočil k nji, pa je toliko cajta plavšal z njo, da se mu je ves ajnpren prismodil. Drugi pa, ki so to videli, oziroma zaduhali, so se ergali nad njim in ga začeli šinfati, da jo je Micka kar hitro podurhala in se skrila doma za trahtar, ki stoji med štalo in kevdrom, njega pa so tako spucali, da jim je vrgel pod noge kastrolo in ves drugi kuhinjski kšir, pa je odšel,« pripoveduje Carleto. »Ali imajo ti ljudje vso pripravo za kuho?« vpraša Gusti. »Seveda! Saj imajo prav vse, kar nucajo pri kuhi in pri jedi; imajo svoj kesel, svoje talarje, šefle, protfan in ne vem kaj še vse, pa vsak od njih ima tudi svoj peštek,«  pojasnjuje Carleto. »Vse to imajo spravljeno v sosedovi šupi, pa še en kosten jim je posodil moj sosed, s katerim sva si prav dobra,« nadaljuje Carleto. Ja, pol se znajo pa res z vsem prav fajn fersorgat«, potrdi Gusti. »V njih pohvalo pa vam moram vendar povedati, da so brumni,«  nadaljuje Carleto. »Vsako nedeljo gredo k maši. Po maši jo pa zašvenkajo v prvo oštarijo, kjer ostanejo magari do polnoči. Tam pa res špilajo, prav po foršrift. – Takrat tako aufhavajo, da velik del svoje žornade zabiksajo,«  razlaga Carleto. »O, saj so pa tudi kundeti, ki si znajo poleg zaslužka pridobiti vedno še kak krajcar Pri moji stavbi je vsak dan precej ferbcev, ki si pridejo ogledati delo. Kakor hitro pa vidijo boljšega človeka, mu že zašrangajo kar žnoro našponajo čez stezo in ga ne puste naprej, dokler jim ne da par soldov In tako imajo zopet kaso pršparano za nedeljo.« »Eden, Nace po imenu« – nadaljuje Carleto, »ta pa je štihen, ta dela kar naprej in se ne zmeni dosti za druge. Kadar mu je pa vseh špasov in hecov preveč, jih pa ošinfa. – Nace ima sploh krjanco! Ni pa povsem zdrav, večkrat jemlje kakšne rcnije. Vlije si, kakor mi je pravil, par kapljic mohentrohna na cuker; gvišen ga želodec boli. Je sploh bolj cort fant, sin od marelmoharja. Te dni je prosil tudi za en dan urlavba, so imeli pri pecirku obfolngo po umrli teti, no, pa se je, kakor je pravil, vsa žlahta prav lepo uštimala.«  »Zanimivo! Prav rad ti verjamem Carleto, da imaš sedaj velike sitnosti«; pritrdi Johan, – saj vem kako je bilo pri meni. Če jim nisem zmeraj stal za hrbtom in jim dajal za kako pijačo ali za nedeljo kak tringelt, da sem jih malo aufšpornov, pa so bili leni kot tajfel. Na zadnje jim boš moral dati, seveda, še fajn likof«  »Ko bo enkrat vse fertik, pride pa konečna auscolnga, ki se jo že kar naprej bojim. Zato mi je zdaj šele žal, da nisem vso reč izročil kakemu baumaistru, pa bi imel opravka samo z njim, ne pa tako, ko bom moral ta priftošel držati vedno v rokah in plačevati najprej zidarje, potem cimpermana, špenglarja, tišlarja, šlosarja, glažarja, malarja, anstrajharja, nazadnje pa še delavce, ki mi bodo vse spucali krog hiše. Veš, dragi, predno bo vse v orengi narejeno, bo še dosti aufregnge. « – prapravi Carleto. »Da, da, imaš prav«, mu pritrdi Johan. »Kaj pa šporherd,«  se interesira Johanova žena Gusti, »ali bo imel dva pratrora?«  »Dva, dva, pa kufren boserkesel in en forvermar, na katerega se moja žena že prav veseli, imel bo pa tudi dva cilindra. Dva rora pa bo imel že zato, da se v vrhnega dene lohka kakšna jed, ki je sicer že skuhana, ampak se mora še naprej počasi sama tenstati.«  »Kaj pa špajza, ali bo prostorna,« ga vpraša Gusti dalje. »Ja v špajzi bo pa precej placa, je vedno boljše, če ima človek doma kaj forrata.«  »Ali boste imeli pri vas tudi kakšen vrt?« vpraša mala Meri in pripoveduje naivno: »Pri nas imamo prav lep forgorten, pa blumengorten pol pa še enga večjega za grincajg in za repo.« »Beži, beži, kdaj pa smo imeli še repo v vrtu Tiho bodi. pa raje poslušaj, da ne boš govorila take tumhajte,«  jo zavrne ata Johan. »Da, tudi vrt bomo imeli«, ji odgovori prijazno Carletova žena Otilda, »ampak samo rozengras bomo nasejali, ker je grincajga dosti na placu in se nam doma potem vse pofrderba, ko sva še sama; ne rečem pozneje, če pride še kak familijencuboks.«  Medtem so prišli v gostilno trije godci na pihala in začeli igrati. Ko so končali prvi komad, se dvigne razgret gost, stopi k njim in zaukaže: »Zaplozejte še en bolcer, en štajeriš pa še en poštertonc,«  ter jim položi na »talar« primeren dar. Nastal je ples. Naša družba pa je poravnala svojo ceho in odšla proti domu, ker je nastal prevelik »frker.«  Med potjo, domov grede, pa pravi Carleto: »Sedaj, če te je volja, pa poslušaj še, kako delajo sploh vsi antorharji. Špenglar n. pr. je šparov, kjer ni bilo potreba. Marsikje bi zadostovalo, če bi bil vzel še en štikelc, ozek štrajfen cinkpleha, bi ga malo obšobov in prilotov, pa bi bila vsa zadeva rešena. Tudi površen je bil, niti obfolrorov ni djal v plajbo ali da bi jih povoreng pršponov z roršelmami. Pa teh se mu tudi ni ljubilo grundirati, kar z rujavo farbo jih je naštrihov, pa basta. Opazil sem tudi, da je šluhtno premalo šorf bigov, vse vosemozne pa je naredil prekratke in preslabo curundane. Sploh je toliko falarjev, da jih ni mogoče našteti in te tudi nočem več moriti s svojim pripovedovanjem. Samo še tole naj omenim, da sem od tišlarja več pričakoval. Ta človek ti niti kline pri obliču povoreng ne obciga, da je potem ponekod vse grampavo. Da bi pa potem to vsaj s pimsstajnom lepo obšlajfov, mu pa še na misel ne pride. In taki, kakor sem ti jih opisal sedaj, so skoro vsi. V ponedeljek pa seveda nastopi vrhu vsega še ta nesrečni »plav«. Kar vrstijo se, en pondeljek manjka tega, drug oondeljek drugega, tako da pridejo skoro vsi na vrsto. Da križ je križ in dobra šola, le žal da pride človek prepozno vanjo. Sedaj pa menim da sem ti zadosti povedal – Lahko noč!« se poslovi Carleto.

T O L M A Č

1 latin. servus - sluga, – 2 Ivan, Janez, – 3 plac - der Platz - prostor, – 4 die Kellnerin - natakarica, – 5 anschaffen - naročiti, – 6 das Mässchen - merica, kozarec (= pol vrčka), – 7 das Bier - pivo, – 8 das Krügel - vrček, – 9 der Affe - opica, 10 das Ketchen - verižica, – 11 das Volk - ljudstvo, množica, – 12 die Kunstückchen - umetnije, – 13 fein - fino, – 14 der Braten - pečenka, – 15 gebacken - cvrto, – 16 frisch - sveže, – 17 ital. molle - mehko, – Braten - mehka pečenka, – 18 die Soss - omaka, – 19 abschrecken - z vrelo zabelo politi, – 20 die Wasserspatzen - vodeni žličniki, – 21 ital. friggere - pražiti, – 22 der Schnitzel - zrezek, – 23 der Rostbraten - bržola, – 24 schmackhaft - okusno, – 25 Bratwürstel - pečenica, – 26 der Schinken - gnjat, – 27 die Butter - maslo, surovo maslo, – 28 Eigerührtes - mešana jajčna jed, – 29 fertig - gotovo, – 30 die Zeit - čas, – 31 verdammt - pogubljen, – 32 achten - paziti, – 33 der Geselle - pomočnik, – 34 der Lehrbube - vajenec, – 35 der Fehler - napaka, – 36 falsch machen - napačno, nepravilno napraviti, – 37 vergleichen - primerjati, – 38 ln Ordnung, ordentlich - v redu, – 39 verfluchten - okleti, ozmerjati, – 40 der Hundsfott - malopridnež, [– 40 a merken – paziti,] – 41 treffen - zadeti, – 42 der Fehler - napaka, – 43 stimmen - ujemati se, – 44 gleich - ravno, – 45 geraten - obnesti se, – 46 der Feierabend - delopust, – 47 vorwitzig, neugierig - radoveden, – 48 die Gelegenheit - prilika, – 49 ausnützen - izkoristiti, – 50 glej 47, – 51 die Verschmähung - zamera, – 52 das Vortuch - predpasnik, – 53 zusammenrollen - zviti, – 54 verfrachten - odkuriti, zbežati, – 55 freundlich - prijazen, – 56 die Falschheit - zavist, – 57 der Bleistift - svinčnik, – 58 ital. mazzuolo - malo kladivo, – 59 das Stemmeisen - dleto, – [59 a die Zeit - čas], – 60 fr. courage - hrabrost, junaštvo, – 61 verdunsten - izpuhteti, zginiti, – 62 dazu bestimmt - zato pripravljeno, – 63 glej 46, – 64 Eingemachtes - obara, – 65 Heissabgesottenes - obara, – 66 sauber - čedno, snažno, – 67 plauschen - plaudern - blebetati, – 68 das Einbrennen - prežganje, – 69 ärgern - jeziti, – 70 schimpfen - zmerjati, – 71 durchgehen – uiti, – 72 der Trichter, Heutrichter - senomet, méta, – 73 der Stall - hlev, – 74 der Keller - klet, – 75 ausputzen - ozmerjati, – 76 franc. casserole - ponev, – 77 das Geschirr - posoda, – 78 nützen - rabiti, – 79 der Kessel - kotel, – 80 der Teller - krožnik, – 81 der Schöpflöffel - zajemalka, – 82 die Bratpfanne - pekač, – 83 das Besteck, Essbesteck - pribor, – 84 der Schoppen - kolnica, skedenj, – 85 der Kasten – omara, – 86 versorgen - oskrbovati, – 87 fromm – pobožen, – 88 schwenken - kreniti, – 89 ital. ostaria - gostilna, – 90 ital. magari - četudi, – 91 splelen - igrati, – 92 die Vorschrift - predpis, – 93 aufhauen - nabijati, bahati, – 94 od ital. giorno - dan, dnevnica, dnevna plača, – 95 verwiksen, verhauen - pognati, zapraviti, – 96 der Kunde (landstreicher) - klatež, – 97 der Vorwitzige - radovednež, glej 47, – 98 einschranken - ograditi, – 99 die Schnur - vrvica, – 100 aufspannen - napeti, – 101 ital. soldo - denar, – 102 die Kasse - blagajna, – 103 aufsparen - prihraniti, – 104 stichhaltig - veljaven, stanoviten, trden, – 105 der Spass - burka, – 106 die Hetze - nagajivost, – 107 schimpfen - ozmerjati, – 108 ital. creanca - vedenje, – 109 die Arznei - zdravilo, – 110 die Magentropfen - želodčne kapljice, – 111 der Zucker - sladkor, – 112 gewiss - gotovo, – 113 zart - nežno, – 114 der Regenschirmmarher - dežnikar (sestavljenka iz ital. ombrello in nem. der Macher - delatelj, izgotovitelj), – 115 der Urlaub - dopust, – 116 der Bezirk - okraj, das Bezirksgericht - okrajno sodišče, – 117 die Abhandlung - obravnava (zapuščinska - Verlassenschaftsabhandlung), [– 118 ? - sorodstvo,] – 119 übereinstimmen - strinjati, uravnati se, – 120 das Trinkgeld - napitnina, – 121 aufspornen - spodbosti, – 122 der Teufel - vrag, hudič, – 123 der Leihkauf - pijača po storjeni kupčiji, – 124 glej 29, – 125 die Auszahlung - izplačilo, – 126 der Baumeister - zidar mojster, stavbenik, – 127 die Brieftasche - listnica, – 128 der Zimmermann – tesar, – 129 der Spengler - klepar, – 130 der Tischler - mizar, – 131 der Schlosser - ključavničar, – 132 der Glaser - steklar, – 133 der Maler - slikar, – 134 der Anstreicher - pleskar, – 135 ausputzen - osnažiti, – 136 die Ordnung - red, – 137 die Aufregung - razburjenje, – 138 der Sparherd - štedilnik, – 139 die Bratröhre - pečica, – 140 kupfern - bakren, – 141 der Wasserkessel - kotel za vodo, – 142 der Vorwärmer - grelec, – 143 der CyIinder - pri štedilniku - luknja za kuho, – 144 dünsten - pražiti, – 145 die Speisekammer - jedilna shramba, – 146 der Platz -prostor, – 147 der Vorrat - zaloga, – 148 der Vorgarten - predvrt, – 149 der Blumengarten - cvetličnjak, –150 das Grünzeug - zelenjava, – 151 die Dummheiten - neumnosti, – 152 das Rasengras – nizka trava, – 153 verderben - pokvariti, 154 – der Familienzuwachs - naraščaj, – 155 blasen - pihati, – 156 der Walzer - valček, – 157 steierischer Tanz - štajerski ples, – 158 der Polstertanz - ples z blazino, – 159 die Zeche - zapitek, – 160 der Verkehr - obrat, [– 161 der Handwerkwer - rokodelec,] – 162 sparen - štediti, – 163 ein Stückchen - košček, – 164 der Streifen - pas, – 165 das Zinkblech - cinasta pločevina, – 166 abschaben - oddrgniti, – 167 zuloten - privariti, – 168 das Abfallrohr - odtočna cev, – 169 das Bleilot - svinčnica, — 170 glej 38, – 171 beispannen - pripeti, – 172 der Rohrschelm - cevni oklep, – 173 grundieren - podpleskati, [– 174 die Farbe - barva,] – 175 anstreichen - napleskati, – 176 ital. basta - dovolj, – 177 die Schluchte - strešna globelj, – 178 scharf - ostro, – 179 biegen - zapogniti, – 180 die Wassernase - kapni rob, — 181 zurunden - prikrožiti, – 182 glej 35, – 183 glej 129, [– 184 die Klinge - rezilo,] – 185 abziehen - poostriti, [– 186 ? grampavo ?] – 187 der Bimsstein - plovec, – 188 abschleifen - zgladiti, – 189 blau, Blaumontag - zaspani (pijani) ponedeljek.

Opombe

 latin. servus - sluga
 Ivan, Janez
 plac - der Platz - prostor
 die Kellnerin - natakarica
 anschaffen - naročiti
 das Mässchen - merica, kozarec (= pol vrčka)
 das Bier - pivo
 das Krügel - vrček
 der Affe - opica
 das Ketchen - verižica
 das Volk - ljudstvo, množica
 die Kunstückchen - umetnije
 fein - fino
 der Braten - pečenka
 gebacken - cvrto
 frisch - sveže
 ital. molle - mehko, – Braten - mehka pečenka
 die Soss - omaka
 abschrecken - z vrelo zabelo politi
 die Wasserspatzen - vodeni žličniki
 ital. friggere - pražiti
 der Schnitzel - zrezek
 der Rostbraten - bržola
 schmackhaft - okusno
 Bratwürstel - pečenica
 der Schinken - gnjat
 die Butter - maslo, surovo maslo
 Eigerührtes - mešana jajčna jed
 fertig - gotovo
 die Zeit - čas
 verdammt - pogubljen
 achten - paziti
 der Geselle - pomočnik
 der Lehrbube - vajenec
 der Fehler - napaka
 falsch machen - napačno, nepravilno napraviti
 vergleichen - primerjati
 ln Ordnung, ordentlich - v redu
 verfluchten - okleti, ozmerjati
 der Hundsfott - malopridnež

40 a merken - paziti

 treffen - zadeti
 glej 35
 stimmen - ujemati se
 gleich - ravno
 geraten - obnesti se
 der Feierabend - delopust
 vorwitzig, neugierig - radoveden
 die Gelegenheit - prilika
 ausnützen - izkoristiti
 glej 47
 die Verschmähung - zamera
 das Vortuch - predpasnik
 zusammenrollen - zviti
 verfrachten - odkuriti, zbežati
 freundlich - prijazen
 die Falschheit - zavist
 der Bleistift - svinčnik
 ital. mazzuolo - malo kladivo
 das Stemmeisen - dleto

59 a die Zeit - čas

 fr. courage - hrabrost, junaštvo
 verdunsten - izpuhteti, zginiti
 dazu bestimmt - zato pripravljeno
 glej 46
 Eingemachtes - obara
 Heissabgesottenes - obara
 sauber - čedno, snažno
 plauschen - plaudern - blebetati
 das Einbrennen - prežganje
 ärgern - jeziti
 schimpfen - zmerjati
 durchgehen – uiti
 der Trichter - Heutrichter - senomet, méta
 der Stall - hlev
 der Keller - klet
 ausputzen - ozmerjati
 franc. casserole - ponev
 das Geschirr - posoda
 nützen - rabiti
 der Kessel - kotel
 der Teller - krožnik
 der Schöpflöffel - zajemalka
 die Bratpfanne - pekač
 das Besteck, Essbesteck - pribor
 der Schoppen - kolnica, skedenj
 der Kasten – omara
 versorgen - oskrbovati
 fromm - pobožen
 schwenken - kreniti
 ital. ostaria - gostilna
 ital. magari - četudi
 splelen - igrati
 die Vorschrift - predpis
 aufhauen - nabijati, bahati
 od ital. giorno - dan, dnevnica, dnevna plača
 verwiksen, verhauen - pognati, zapraviti
 der Kunde (landstreicher) - klatež
 der Vorwitzige – radovednež, glej 47
 einschranken - ograditi
 die Schnur - vrvica
 aufspannen - napeti
 ital. soldo - denar
 die Kasse - blagajna
 aufsparen - prihraniti
 stichhaltig - veljaven, stanoviten, trden
 der Spass - burka
 die Hetze - nagajivost
 schimpfen - ozmerjati
 ital. creanca - vedenje
 die Arznei - zdravilo
 die Magentropfen - želodčne kapljice
 der Zucker - sladkor
 gewiss - gotovo
 zart - nežno
 der Regenschirmmarher - dežnikar (sestavljenka iz ital. ombrello in nem. der Macher - delatelj, izgotovitelj)
 der Urlaub - dopust
 der Bezirk – okraj, das Bezirksgericht - okrajno sodišče
 die Abhandlung - obravnava (zapuščinska - Verlassenschaftsabhandlung)
 ? - sorodstvo
 übereinstimmen - strinjati, uravnati se
 das Trinkgeld - napitnina
 aufspornen - spodbosti
 der Teufel - vrag, hudič
 der Leihkauf - pijača po storjeni kupčiji
 glej 29
  die Auszahlung - izplačilo
 der Baumeister - zidar mojster, stavbenik
 die Brieftasche - listnica
 der Zimmermann - tesar
 der Spengler - klepar
 der Tischler - mizar
 der Schlosser - ključavničar
 der Glaser - steklar
 der Maler - slikar
 der Anstreicher - pleskar
 ausputzen - osnažiti
 die Ordnung - red
 die Aufregung - razburjenje
 der Sparherd - štedilnik
 die Bratröhre - pečica
 kupfern - bakren
 der Wasserkessel - kotel za vodo
 der Vorwärmer - grelec
 der CyIinder - pri štedilniku - luknja za kuho
 dünsten - pražiti
 die Speisekammer - jedilna shramba
 der Platz -prostor
 der Vorrat - zaloga
 der Vorgarten - predvrt
 der Blumengarten - cvetličnjak
 das Grünzeug - zelenjava
 die Dummheiten - neumnosti
 das Rasengras – nizka trava
 verderben - pokvariti
 der Familienzuwachs - naraščaj
 blasen - pihati
 der Walzer - valček
 steierischer Tanz - štajerski ples
 der Polstertanz - ples z blazino 
 die Zeche - zapitek
 der Verkehr – obrat (promet)
 der handwerkwer - rokodelec
 sparen - štediti
 ein Stückchen - košček
 der Streifen - pas
 das Zinkblech - cinasta pločevina
 abschaben - oddrgniti
 zuloten - privariti
 das Abfallrohr - odtočna cev
 das Bleilot - svinčnica
 glej 38
 beispannen - pripeti
 der Rohrschelm - cevni oklep
 grundieren - podpleskati
 die Farbe - barva
 anstreichen - napleskati
 ital. basta - dovolj
 die Schluchte - strešna globelj
 scharf - ostro
 biegen - zapogniti
 die Wassernase - kapni rob
 zurunden - prikrožiti
 glej 35
 glej 129
 die klinge - rezilo
 abziehen - poostriti
  ? grampavo ? hrapavo ?
 der Bimsstein - plovec
 abschleifen - zgladiti
 blau, Blaumontag - zaspani (pijani) ponedeljek