Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom
| Novi vedesh sa ſméh ino zhaſkratenje ˛Slovenzom. Andrej Gutman |
| |||||||||||||
| Kazalo | |
|---|---|
| OPOMIN. | |
| Od sadershanja. | 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. |
| Od shenitve sa moshke perſhone | 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. |
| Od shenitve sa shenſke perſhone | 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. |
| Kaj ſe keremi sgodi. | 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. |
OPOMIN.
[uredi]Vsemi dve kozki, (Würfel,) vershi obedve; kelko pik te na obema se goroberne, tiſta je velka, ali rimſka numera. Te pa vershi obedve, tiſto bo na ſtrani mala numera. Inazhi tudi lehko s zedelzhami to ſtoriſh. V enem Ionzi (piſkri) imej velke numere na zedelzhe sapiſane II. III. IV. i. t. d., v drugem Ionzi pa imej male numere 1. 2. 3. 4. i. t. d. Sdaj tiſti, ker hozhe kaj svediti — poſtavim, od sadershanja — naj potegne s pervega lonza velko numero, ino tota bo poſtavim V. sdaj te poiſhe numero V. od sadershanja. Potle naj potegne s drugega lonza eno malo numero, ino zhi bi priſhla numera 10. Te ſe bode bralo od sadershanja: 10. Ti do viſoke ſvetlobe, i. t. d. Ino tak ſe tudi ma ſtoriti per numerah od shenitve ino Kaj ſe komi sgodi? —
Od sadershanja.
[uredi]II.
[uredi]Ti ſi prav poboshna duſha —
Lepo moliſh: Ozha naſh,
Daj mi, naj ne pride ſuſha,
V gut nikol no v pintni glash!
Jesik tvoj no peſji rep
Sa poſhtenje tak vala,
Kak zhi v lize komi vdeb
S blatnim klunom kuſhez da.
Doſti ſkuſiſh ti nedloge,
She te posna vſak ſodnik;
Le ſhe viſke noſiſh roge,
Kakti prav podraſhen bik.
Sajtra ſegneſh po tobak,
Prej kak Bogi hvalo daſh;
Te pa dokler nej je mrak,
S totim vragom delo maſh.
Ti s rokoj nikol ne sajdeſh,
Oko ſvetlo ti gledi:
Doſti lepih rezhi najdeſh,
Prej kak drugi kaj sgubi.
Negda she pri ſvetem kerſti
Meſhnik tam ſo rekli v koti:
Toti tvoji dugi perſti
Bodo nekemi na poti!
Prej kak vezhereſhno ſvesdo
Vidiſh gor is-hajat,
She ſe versheſh v ſvojo gnesdo
Lazhnih buh nadajat.
Ti pa zele ſhtiri vure
Tam na meſti gde ſediſh;
S glavoj kimaſh kakti kure,
No pod noge dol glediſh.
Skos letiſh na ſvete kraje,
No ſe tam v prozeſji dereſh;
Le ſhe ſvoje greſhne ſaje
Malo kaj ſi dolopereſh.
Ti s jesikom, vragov plaſh,
Blishnega v neſrezho ſpraviſh;
V lize rezheſh: Moj pajdaſh!
Sadi pak mu sajnke ſtaviſh.
Dar’ ti treba, rezheſh: Daj
Le do jutra, moshek dragi!
Dar’ pa meti zhe nasaj,
Te mu rezheſh: Idi k vragi!
III.
[uredi]Ti le ſarno lepi gvant
Ino prevsetijo ſhtimaſh;
Hozheſh biti prav galant,
V moſhnji nanzh pa groſha nimaſh.
Ti le tiſto ſamo jeſh,
Kaj je dobro bol’ no drago;
Pa sa tiſto nizh neveſh,
Kaj ti grata ſkoro nago?
Maſtne ribe no pogazhe
Dugo v tebi ne leshijo,
Temozh blatne ſhetenjazhe
Hitro te ſvoj tal dobijo.
Ti pa smeſhane laſe
Maſh po dnevi kak po nozhi,
Take, kakor ma praſe,
Dare sajtra s ſhtale ſkozhi.
Take babe ali deda,
Kak ſi ti, ſe vſak ogene,
Kak zhi eden gder medveda
Nam na ſtesi proti shene.
Jesik ti leti kak bruſ,
Tam na blishnega ſmetiſhi;
Rajſhe tiho bodi, gnuſ,
No si prozh od noſa ſbriſhi.
Vi ſle she tak vi bogatzi,
Na Boga pozabite;
Duſho radi date ſhkratzi,
Le zhi penes sgrabite.
Ti povſode maſh kredit,
Tebe ſrezha je rodila;
Vſak ſe troſhta: Saj de rit
Negda v gradi she platila.
Ti pa, kak ſhe drugi edni,
Vſe pred ſhpeglom ſi ravnaſh;
Norzhek, sadi ſe pogledni,
Kako tam ſhe lize maſh.
Inde rado te sboli
Samo goli pri ſhelati,
Tam doma pa nanzh ſoli
Nemaſh v prasno shupo djati.
V tvojem ti podretem gradi
Malo snaſh goſpozhke vishe:
Gnuſa telko maſh po bradi,
Da ſhe peſ te ne polishe.
IV.
[uredi]Dofti s piſma prerokujeſh,
Jesik maſh kak oſter mezh;
Norz pa le ſe imenujeſh,
Kak je takih drugih vezh.
Dar’ de kosa lubla nosh,
Ker je v rokah tam meſari,
Te boſh vreden (vredna) ti en groſh
Kerga zeſar dolsavdari.
Tvoja glava nej je sdrava,
Lehko to od drugih sveſh,
Vzhaſi kaj kak ſtara krava
Bres podobe vunpoveſh.
Ti zhi koſhtaſh kako ſhavje,
Tiſto hitro pluneſh vun;
Drugo nej sa tvojo sdravje,
Kak zhi pezheni kapun.
Druge ſodiſh po krivizi,
Kakti ſtara nora baba;
Vidiſh muho v ludſki shlizi,
V tvoji pa je zela shaba.
Nizh ne moreſh tiho biti,
No beſede satajiti;
She zelo, zhi kaj pojeſh,
Tiſio sadizh vun poveſh.
Dar’ te ker sazhuje peti,
Rad ſe te na ſtran pobere;
Ino rajſhe zhe terpeti,
Naj mu ſtari bik ſe dere.
Ti beſedo prav savijaſh,
Gdo zhi kaj ti zhedno rata;
V norze pa ſe ta sasijaſh,
Kakor tele v nove vrata.
Lehko tvoja ti shivad
Nezhe vun na merslo iti;
Kajti, dar’ obzhuti glad,
Lehko notre ſe naſiti.
Kaj vala, zhi lepa vura
Ti naredi kaki zir,
Snuzana pa tvoja fura
Prav je ſamo sa papir?
Ta pred mater no pred ſina
Noſiſh ti ponishno proſhnjo:
Naj ti kruha da no vina,
No naſiple puno moſhnjo.
V.
[uredi]Ti ſe vſakemi ſladiſh,
No mu gladiſh prejdi lize,
Te pa tudi poſadiſh
Potle nekega v droshize.
V zirkvi reſen dugo moliſh,
No poboshno lize maſh;
Blishnemi pa vſe preſoliſh,
Zhi mu vzhaſi kaj odaſh.
Ti pa, kakti drugi ſkopi,
S kleti sernje vun vſipavaſh,
No leshezh na terdi klopi
Od medlobe ſi sdihavaſh.
Nezheſh bit’ kak drugi vſak,
Skos ſe posdigavaſh viſhe;
S kim ſe ſhtimaſh, norlav vrag,
Nemaſh nanzh na zheli liſhe?
Zhi ſe hozheſh prav posnati,
Te podaj ſe prozh od naſ;
Gder je krava ſtala v blati,
Tam ti najdeſh tvoj obras.
Nega ſlajſhega ſhe meda,
Kak ſo ſladki tvoji guzhi;
Vun pa s glave peſ ti gleda:
Rajſhe tiho bod’ no muzhi.
Tebi ſkos ſe rado ſenja
Od nebeſ no od Boga;
Kak pa ſhiba le odhenja,
She te vrag na sajnki ma.
Vſak ti groſh odneſe proti
Ta zeſarſka lotteria;
Vbogi rezheſh pa ſiroti:
Naj pomaga ti Maria.
Ti do viſoke ſvetlobe
Nizh ſe k deli ne sbudiſh;
Glej, da sadi od lenobe
Pokrivala ne sgubiſh.
Dar’ sazhujeſh jarne goſle,
Te letiſh do mokre niti;
Nazhi pak nemarne oſle
She puſtiſh naprej oditi.
Skos obrazhaſh ta ozhi,
Gder bi bila ſuha figa;
Zhi pa gdo te kaj vuzhi,
To ti hitro s glave smiga.
VI.
[uredi]Tam pri tebi dobra jed
Doſtikrat ſe ponovi;
Maſh pa tudi taki ſled,
Da te lehko noſ lovi.
Srezhna je ta mati bila,
No ſhe ſrezhna bode ſkos,
Kera tebe je rodila,
Ino tvoj podvernjen noſ.
Ti guzhiſh do tenke ſape,
Da ti grata polek hiza;
Maſh pa she ti take lape,
Kakti vtepena praſiza.
Reſen tvoj neumni ſmeh
Je povſode hitro kredi;
Pa neveſh, da to je greh,
Dare gdo ſe norz naredi?
Dar’ ti pride ker na petlo,
No te proſi sa denar,
Hitro sgrabiſh kako metlo,
No mu proti neſeſh dar.
V zirkvi glih zhi tam na pragi
Po nedelah ti klezhiſh;
S tem ſe ne sameriſh vragi,
Zhi ſe v ſerzi ne smezhiſh.
V zirkvi, dar je predgovanje,
Od poboshnega shivlenja,
Tam ti rado pride ſpanje,
No ſhe kaka ſladka ſenja
Zhi gde savez ti prijaha,
Ker je ſkrival ſe sa leiſom,
Kzhaſi rezheſh tam od ſtraha
S velkim glaſom: Kyrie eleiſon!
Ti zhi le ti kratki zhaſek
V kakem kraji gde ſtojiſh,
She narediſh velki haſek
S tem, da semlo pognojiſh.
Maſh zelo Ti krivo vero:
Menſh, zhi kuſhne le bandero,
Da hudizha te preshene,
Kak s vodoj prehudo ſhene.
Skos po kakem meſi dereſli,
Vuſt pa nizh ſi ne opereſh;
Sato maſh Ti tako ſapo,
Kak zhi vushge ſtaro zapo.
VII.
[uredi]Noga ſe ti prav povaja,
Goſlari zhi gder igrajo;
S roke vun pa peſ ti laja,
Dar’ ti konto ta podajo.
Kaj je krivo tvojmu jozhi,
Ker tiſhi te ſkrivoma?
To, da hodiſh tam po nozhi,
Dar’ je bolſhe bit’ doma.
Tebi snamo odpuſtiti,
Zhi groboſt ti vunpogledne;
S junza druga nej dobiti,
Kak zhi neki funt govedne.
Ti ſi sa goſpozhki ſvet;
Sajtra prezej dugo hajaſh,
Te podaſh pa dol ſe v klet,
No ſi shedne tam napajaſh.
Vzhaſi tam ſhe ludſki ſad
Tvoj shelodez ti potroſhta,
Nazhi pa ti lubi glad
Zeli den po tebi roſhta.
Dar’ ſe drugi piplejo,
Hitro ſe med nje podaſh;
Vzhaſi gor ti vſiplejo,
Da sadoſti neſti maſh.
Kelko s mokre tam perazhe
˛Suhega ſe vundrobi,
Telko lazhno ſiromazhe
S tebe kaki dar dobi.
˛Silno vkup denare ſhparaſh,
No loviſh kak prav greben:
Vun zhi treba dat’ le garaſh,
Prej ga shmizheſh zeli den.
Blishnemi zhi lepa ſetva
Bol kak tebi tam ſtoji,
To je tvojmi ſerzi gletva,
No ſe oka ti gnoji.
Slo ſe odendruga ſhuriſh,
Dobra to naredi prata;
Sato vzhaſi tak sakuriſh,
Da ſhe pſovi medlo grata.
Tebe v ſholo ſo dobili
Mojſtri ſami vunsebrani,
No te dobro podvuzhili,
Kak ſe rezhejo zigani.
VIII.
[uredi]K ſpovedi zhi glih ſhe greſh.
Pa hudizh te hitro smoti;
No, zhi tal dobiſh od meſh,
Tiſtega sgubiſh po poti.
Tvoja radoſt je edina,
˛Skleda ma zhi dobro mero;
To neſpametna shivina
Tudi ma sa pravo vero.
Ti ſe zhaſi napojiſh,
Tak da komaj te ſtojiſh;
Maſh pa tudi she dugov,
Vezh kak v enem leti dnov.
Le meſena dobra juha
Tebi gut namozhi;
Sato malo kera buha
Prozh od tebe ſkozhi.
Dar’ ſabol prineſe konto,
Te sa ſhtale vun letiſh;
Peſ pa ma zhi kako zhonto
Nevoſhlivo ta glediſh.
Gder ſe blishni shaloſti,
Tam ſi kakti terdi kamen;
Gder pa predga ſe glaſi,
Tam sheliſh to lubo Amen.
Maſh beſede kakti med,
Dar’ ti dobro gdo poſtreshe;
Nazhi maſh pa tak pogled,
Kak zhi kosla gdo sareſhe.
Doſta jesik tvoj obezha,
Dar’ v potrebi slo tezhiſh;
Pa le to je velka ſrezha,
Zhi beſedo gda dershiſh.
Boshno maſh na ſerzi miſel,
Guzh pa tudi rod no kiſel;
Tvojo nar to bolſho djanje
Gviſhno je to lubo ſpanje.
Ker ſe tebi da v oblaſt,
No od tebe vuk dobi;
Tiſti pride v tako zhaſt,
Kak zhi peſ ga pokropi.
Tvoje leta ſi preſhtej;
Maſh po lizi velke jame:
V glavi le ſhe druga nej,
Kak pa troha prasne ſlame.
IX.
[uredi]Ti sa volo ſhe ſpodobe,
Nizh ne bodi v kakem ſtrahi;
˛Saj ſhe maſh le ſhtiri sobe,
No ſhe nej zelo ſo rahi.
Ti pa malo keri ſvetek
V zirkvi koga tam tiſhiſh;
Naj je ſvetek ali petek,
Rajſhe sa pezhjoj leshiſh.
Ti, zhi ſveto piſmo bereſh,
Te s beſedoj ſhe valaſh;
Nazhi s vuſt pa vunpodereſh
Neko prav koſmato lash.
S kerzhme dar’ ſe vunpodaſh,
Pa ſe te nasaj oberneſh;
Potle, dar’ she doſti maſh,
Goſto te na poti sverneſh.
Ti pa kakti prav meſar
K malemi ſe sapriſesheſh,
No svezher kakti huſar
Bres molitve dol ſi lesheſh.
Ker pri tebi ſe goſti,
Vſak’ doma ſe potle toshi,
Da mu ſlabe ſo koſti,
No ſe zhuje v boshni koshi.
Vzhaſi tvoj neumni ſhpaſ
Druge v ſerzi tak sagreje,
Da ti neki prav klobaſ
Gor po herbti ta naſhteje.
Ti pa ſkoro vſake kvatre
V kioſhter ſir no mleko noſiſh,
Ino tam te brumne patre
Sa poſvetne shegne proſiſh.
Tvoj trebuh terpi sadoſti,
She ti zhe zelo odit’;
Mazhka tudi, dar’ ſo poſti,
˛Sama gre ſi rib lovit.
Tiſtim, keri ſo bogati,
Rezheſh: Bog vaſ dugo shivi!
Ker pa nema nizh ti dati,
Tiſtmu rezheſh: Ded vuſhivi!
˛Sedeſh zhi na kaki ſtol,
Polek mise gder ſe piſhe,
Tak tobaka ſtroſiſh dol,
Da ſhe peſ od njega kiſhe.
X.
[uredi]Tebi niſher vun ne smete,
V hishi ſmetja kup leshi;
Tam ſe mazhka te saplete,
No ji lehko miſli beshi.
Ti pa kakti ſoringaſh
Vuſt nikol ſi ne sakleneſh,
No pri ſpovedi rovaſh
V skep nasaj ſi noterdeneſh.
Vino malo te namozhi,
To sa te je velka hvala:
Da bi le ſhe tak po nozhi
Lega ſuha ti oſtala.
Zeli hram gondra kres te,
No ſhe laſtni tvej shelodez.
Da mu zhudno daſh ime:
More biti sdaj gladovez.
Ti zhaſtiſh pa dva boga:
Hraſt, no te ziglenzo;
˛Sledna ti toploto da,
Ov po leti ſenzo.
Ker zhi nuza to no to,
S tebe sna sa zhinsh dobiti;
Pa, zhi nuza renſhov ſto,
More dvakrat vezh proſiti.
Ti pa tam pri ludſkem okni
Vuha noter ta ſtesujeſh;
Le ſe sadi prav sapokni,
Tiſto blishe lehko zhujeſh.
Sheja tebe gorsbudi,
Potle pa ſhe glad pokluka;
Vzhaſi pa ſe te sgodi,
Da ſhe lamp ſe s teboj ſhtuka.
Dar’ ti pride kaj od mleka,
Tiſto nej je tvoja ſhpisha;
No zhi pride kaj s oſeka,
Tam te dva narediſh krisha.
Velki proſtor meti zheſh,
Dar’ ſediſh na kaki klopi,
No zhi gde po ſtesi greſh,
Vſak ti bik na ſtran odſtopi.
Roki dve non dva rokava,
Maſh, kak vſak na totem ſveti;
Edna noſi ſtroſhek dava,
Ova ma delo v kleti.
XI.
[uredi]Dar’ na porgo greſh jemat,
Te obezhaſh dat’ v jeſen;
Ov pa prej odide ſpat,
Kak mu pride tiſti den.
Jesik tvoj pa druge snori
Prav po lakti, ne po pedni;
Tak ſe pamet bol sasori
Tiſtim, keri ne ſo zhedni.
Vſake ſtvari ſe bojlſh,
Nanzh ſhe bliso nedeſh jeshi;
Miſliſh: Toti gerd bodiſh
Lehko ſhe me dolpomeshi.
Savze ribe ino tizhe
Zeli den zhakujeſh;
Svon pa zhi te k meſhi klizhe,
Tiſto nizh ne zhujeſh.
Ti pa tam v jeſen ob dvema
˛Se podaſh pod kaki hraſt;
Potle, dar’ pa grata tema,
Greſh v gorize grosdja kraſt.
Nedeſh doſti kaj v gorize,
Tudi nej ti slo sa vinjek;
Rajſhe tam ſta gde ſo shlize —
Ti no tvoj koſmati ſhinjek.
Tebe ſhkoda zhi vdinjava
Vzhaſi ker na kako delo;
˛Skos ti glava poginjava:
Menſh da delo bo te vjelo.
Tak je gvant pa tvoj sabrojen,
Da ſe vſakemi gerdi;
Menſh, zhi grunt je bol pognojen,
Vezh jih lehko te redi?
Mlezhno kaſho tam proſeno,
Tiſto ti od ſebe sbijeſh;
Tebi bol diſhi meſeno,
Tak te potle leshe pijeſh.
Ta ſkos tvoje lazhne dveri
Nizh ne grejo noter tati;
Peſ ti tudi she pri deri
Nezhe dushe tam oſtati.
˛Saj meſar tudi pek
Malo kaj pri tebi sreſhi:
Sato tvoj pohishni ſhek
Grata vſaki den lesheſhi.
XII.
[uredi]Tvoj ſo rekli kerſtni boter,
Kak ſo te na rokah noſli:
V toti glavi nizh nej noter,
Kakti v kakem mladem oſli.
Gder ſe kashe kaj noroſti,
Najdeſh ta prelehko pot:
Ta k ti svoleni zhednoſti,
Maſh pa ſkos viſoki plot.
Nej ti doſti sa oltar,
Ker ti tla duhovno jed:
Rajſhe gledaſh na lopar,
Zhi ſhe najdeſh kaki ſled.
Tam oſtaneſh prav nemarno,
Kam enkrat ſe poſadiſh;
Menſh, da to je slo nevarno,
Zhi ſi gnesdo ohladiſh?
Tak ti beli kak ti shuti,
Kere tvoj ſo ozha meli,
Vſi ſo tebi dol po guti
She do ſlednega sleteli.
Lehko pametni kerzhmar
Tebe nezhe napojiti;
Ve, da potle sa denar
More ſuhi ſhtrik dojiti.
V zirkvi roke tam raspinjaſh,
No ſe krishaſh dol po noſi;
Tam doma pa tak preklinjaſh,
Da ſe vzhaſi semla troſi.
Kaj ſi v knige priſhel gledat?
Vedesh more Ti povedat:
Dare de pet krav sa groſh,
Te boſh Ti med norzi mosh.
Kak sbudiſh ſe, hitro bumaſh,
No poshiraſh vinſke ſline;
Potle te pa zhudno zumaſh,
Kak po leti tam harine.
Vſakega ponishno vizheſh,
Ker ti kaj na porgo da:
Vraga pa ſhe v lize tizheſh:
Pri njem nemaſh nizh duga.
Ti poſebne maſh kolendre:
Prasnike na vſe posabiſh;
Dar’ pa kake ſo kvatembre,
Tiſte k ſoſedi preſtaviſh.
Od shenitve sa moshke perſhone
[uredi]II.
[uredi]Tvoja ma ſhe lepo puſho,
Polek zhiſtega potoka;
Tam, zhi Bog obrani ſuſho,
Lehko smiva te otroka.
Gviſhno po svedavanji
Hodiſh, lubi moj ˛Shabeder?
Ti dobiſh pri sdavanji
Reſen ſal, pa boshni leder.
Ti dobiſh pa mlado Liso,
Tiſto moreſh prav oblezhi,
No kres neke Ieta miso
Tudi bol na ſhirko vlezhi.
Dar’ de tvoja mela delo,
Te ne bodi njeni blishni;
Al’ ſe bo ti hitro sdelo,
Da ſi kaki peſ pohishni.
Moreſh kasati guldinar,
Te ſi sheno snaſh loviti;
Nazhi, ſtari ti ſherbinar,
Mogel ſam boſh lazhen biti.
Ti, da goſto greſh na jag,
Moreſh meti kako zhedno;
Zhi ti le pomaga vrag,
Obadva dobita edno.
Ti ſhe tudi velki luſht
Maſh, kak vidim, sa shenitvo:
˛Saj dobiſh lep’ ſtari ruſht;
Le ſi prej nabruſi britvo.
Norle, doſti boſh terpelo,
To boſh tudi iſkalo:
V hrami de ti ſkos gromelo,
No ſhe tudi bliſkalo.
Sdaj v meſto vosiſh ſe po petkih
Da snaſh goſpozhki meſo jesti;
Al pri Nji mogel v velkih ſvetkih
˛She boſh sobe na klin obeſti.
K tvoji Barbari okrogli
Ti ſe neboſh bliso tiſhal,
˛Saj boſh vune she pri vogli
Lehko njeno predgo ſliſhal.
Tvoja shena bode taka,
Kera ſamo v hishi zhizh;
Tak ne bota te ſromaka
Jeſti mela vzhaſi nizh.
III.
[uredi]Dare tvoja zote pere
Mersli tam po vodi boſa,
Te ſe tak nesnano dere,
Kak zhi kravo pikne oſa.
Malo prida kaj dobiſh:
Eno Margareto gluho;
Zhi ji kaj ne nagodiſh,
Bo te vſekala sa vuho.
Ti dobiſh pa lepo ravno,
Kak jo maſh naproſheno;
Janko she ti made davno
Prezej dolponoſheno.
Tvoja v neko ſoho kreſne,
Dar’ ſe vina prav napije;
Te, zhi gder ſi janko vzheſne,
Tiſto ſama ſi saſhije.
Tvoje shene zeli plemen
Nizh nebo kaj doſti vreden;
Vzhaſi vender kaki remen
Bo po herbti ji potreben.
Lep de kruh ti snala ſpezhi,
Kero ti dobiſh Matuz;
Snal boſh po reſnizi rezhi:
To je prav in dober biiz.
Tvoja zhi ti v glavo ſegne,
Nedo laſi ti oſtali;
Zhi pa te na semlo ſtegne,
Do ti sobi klepetali.
Dar’ de tvoja ſtavla kvaſ,
No de hotla kruh naredti,
Te de mela taki glaſ,
Kak ma v pekli ga prekleti.
Tvoja bo pa ſame shide
Gor na ſe oblazhila;
Taka te zhi k meſhi pride,
Bo ſhe vraga ſpazhila.
Kak je davno tvoja shela,
Shena ſe ti she obezhe;
No jo ſkoro she pripela,
Tiſti kak po pekli ſtezhe.
Tvoja, le veſeli ſe,
Roke ma kak beli voſek;
To, ne miſli, da je vſe:
Ma ſhe tudi mali noſek.
IV.
[uredi]Kera k tebi ſe poda,
Je ti dersna mlada iſkra;
Materne erbije ma
Dva zelo ſhe nova piſkra.
Tvoja pojbe nekerne
Bode v hram ti narodila;
Od erbije materne
Bo pa prej she vſe sapila.
Tvoja po ti pervi jedi
Neke vure haja;
Ino potle po obedi
Hitro pa napaja.
Nizh ne padni mi v zaglivoſt,
Tvoja nej je kaka gerda;
To le pravi nevoſhlivoſt,
Da je ſpod na peti terda.
Tam na svuneſhnem poſtanji
Tvoja bo kak gladka blanja;
Ino v zelem sadershanji
Tudi bode prava kanja.
Tvoja reſen bo ti ſloka,
Pa de bersna, lubi mosh;
No zhi tebi rit napoka,
Te ſhe ti bol hiter boſh.
Tvoja nej je kaka zhudna,
Dare prasnike ſveti;
No pri guzhi nej je mudna:
Jesik hitro ji leti.
Tvoja gder na kakem ſtoli
Prav poboshno tam ſedi,
Ino lepo tiho moli,
Da ſi Duſhe ne sbudi.
Tvoji sheni vunſtojijo
Nohti, kakti klun od vran;
Zhi ſe tiſti v te ſpuſtijo,
Boſh kak ſveti ˛Shebeſhtjan.
Tvoja bo ti prav prijasna,
Dokler puna bo ſhtertinka;
Zhi pa tiſta grata prasna,
Bo povergla te Marinka.
Nej ſi shene vseti hotel
V tvoji lepi ſhe mladoſti;
Sdaj pa she, ti ſtari kotel,
Maſh sa pleſ preterde koſti.
V.
[uredi]Sdravja de ti malo dala,
Kera pride v tvojo hisho;
Dar’ te bo ’kol hrama gnala,
Poſkakozh boſh dobil grisho.
Tvoja s kakim ſuhim drenom
Bo te sajtra gorsbudila;
Potle pa svezher s kolenom
Bo te k ſpanji dolpovila.
Tvoja rada beſeduje,
Kakti v leſi kaka vuga;
No ſhe nazhi prav klubuje,
Mosh zhi nej ponishni ſluga.
Bo tvoja ti Veronika
Tam slatov ſto naſhtela,
No lepo kak harmonika
Ti bo po hrami pela.
Troſhtaj le ſe moj hlapzhizh,
Edna she ti bliso hriple;
˛Saj boſh vidil, kak hudizh
Sdrave sobe vunta piple.
Velko nizh nebo ſedela
Polek igre tvoja Rosa;
Tak po pleſi de letela,
Kakti prav odvumna kosa.
Prideſh k sheni-k jesni kazhi,
Kak je she ti ſoſed rekel;
Vidil boſh, ſaj nede nazhi,
She na totem ſveti pekel.
Ti dobiſh pa mlado Gerzo,
Doſti ne dershi na ſnago;
V glavi made gviſhno sberzo
Tudi to je nekſho blago.
Tvoja vode nizh ne noſi,
Kajti mozh ji v glavi menka;
Sato, moshek, Boga proſi,
Naj ti ſkoro drugo ſhenka.
She ſi vidil tiſte Ruſe,
Kak ſe rezhejo Kosaki?
Take tvoja ma baruſe;
Peſ na njo ſhe laja v mraki.
Tvoja drugim oponaſha,
Ma zhi kera pogorjanza;
Ona ma pa sa pajdaſha
Lepo pravega pijanza.
VI.
[uredi]Tebe tvoj shenitni hod
Malo kaj rasveſeli;
Inde shena de goſpod,
Pri plazhili tam pa ti.
Tvoja ma she rahe sobe,
No na herbti ſame robe;
Pa ſhe deno hitro ſkozhi,
Da jo mosh sa vuha pozhi.
Tvoja drage noſi janke,
Veſh, da lepo ma telo;
Tak do ſhle ti tvoje banke,
No ſhe tudi grunt zelo.
Farbo lubi ſkos seleno
Tvoja shena gor na rami;
Jed pa ſhtima bol meſeno,
Leshe ſkozhi te s nogami.
Gratla bo ti goſto mama
Tvoja, prej kak bo ſhe merla;
Glej, da bode k redi ſlama,
V kero bo ſe dolpoderla.
Tvoja, dare je obuta,
Te ſe vidi prezej lepa;
Pa, kak ſtreljena koſhuta
Je na edno oko ſlepa.
Tvoja pa je prav bogata,
Kera goſto dela ſhtrukel,
Sadi, kakti prav lopata,
Vunta ma ſtojezhi pukel.
Tvoja bo kak prav Slovenka
Spetjom ti tiſhila jeso:
Vsemi jo le! taka shenka
Sna ti v raj pokasat ſteso.
Ti boſh dobil ſkoro s Bezha
Lepo putaſto randigo;
˛Saj nebo ti velka ſrezha,
Ma gde kaj zhi prasno figo.
Ma na paſhi nove plote,
Tiſta, kak te vseti hozhe;
To ſhe ſkos de vezh dobrote,
Kak od neke ſrednje tozhe.
Tvoje shene zelo blago
Nede melo velke teshe;
Vſe zhi deneſh gor na vago,
Shiher peſ ſhe gor ſi leshe.
VII.
[uredi]Tvoja bo ti dala shlizo,
No po glavi gor peſhizo;
Te de priletela ſkleda,
No ti dala vezh obeda.
Neka ſtara v toti fari
Tebe zhe sa mosha meti;
˛Saj she teſno gre ti pari:
Neinre tiho vezh ſedeti.
Malo dala de profita
Tvoja sakonſka ti zunja;
Naj je lazhna ali ſita,
˛Skos od nje debelo vunja.
V kompanijo tvoja nede,
Tudi nezhe meti snanja;
Rajſhe tam doma ſi prede,
Al’ pa buhe ſi naganja.
Ena ſtarovizhna Lenka,
Nazhi pa prav zhedna shenka,
Tebi ſkos poſhila poſhte,
Da je lazhna tvoje koſhte.
Tvoja ma beſedo ſladko,
No ſe rada k moshi tuſhka;
Kosho ma pa tako gladko,
Kakti ſlara leſna gruſhka.
Tebe k sakoni dobi
Nekſha Judra tam koroſhka;
Pervo, s kim ti nagodi,
Bode prav obluzhan Joſhka.
Tiſta kak te vseti zhe,
Nizh je kaka nej sijazha;
Le po pleſi rada gre,
Kakti sletana zaplazha.
Tvoja v zirkvi dolgledi,
Pa hudizha tam bogati;
No po ſtesi le ſledi,
Gder bi rajshali ſoldati.
Tvoja shena s lotterije
Gvinala je lepo terno;
S tote snata te erbije
Novo kupti ſi laterno.
Tvoja zhi kaſe dobi,
Naj ga le je mala troha,
To ſe bolſhe ji sgodi,
Kak zhi savza peſ savoha.
VIII.
[uredi]Od deklizhoſkega zveta
Tvoja nizh ſi vezh ne peje;
No shenitne ſvoje leta
She sdaj tretjokrat ſi ſhteje.
Tvoja bode ſtara klupa,
Rada shnoſa ſkos tobak;
˛S tiſtim vſako jed poſhtupa,
Prav tak! ſaj je perper drag.
˛Skoro tvoj prelubi teſt
S lepoj mladoj te saveshe;
Dare vura vdari ſheſt,
Te na drugi kraj ſi leshe.
Ti dobiſh prav velko kroſhnjo,
Tiſta bo ſe ti ſladila,
No ti vzhaſi tudi moſhnjo
Lepo zhiſto podojila.
Edna s pete kompanije,
Kak je sa ſoldate prala,
Bo ti vzhaſi tam s norije
Kaki turſki marſh igrala.
Dar’ ſe tvoji she nakople,
No ſi kosho prav opere,
Te ſkakozh leti v konople,
No ſe tam na vrable dere.
Moshek, tebe oſlepi
Neka lepa mlada Luza,
Tiſta lepo tiho ſpi,
Nazhi pa je malo nuza.
Krave nizh ne podoji
Tvoja ſhirka Doroteja;
Rajſhe nazhi gde ſtoji,
Kakti mazhka, dar’ je breja.
Ti dobiſh ſi ſtaro bable,
Dobro, ma zhi dva ſhe laſa;
Prejdi ma pa take shnable,
Kakti vtergana klobaſa.
S teboj tam pri meſti Pragi
Stara pemka ſe saveshe:
To de te veſelje vragi;
Lehko norza dva napreshe.
Tvoji shenki nizh ne menka,
Penes ma en ſolenjak;
Zhi ſhe Bog ji pamet ſhenka,
Te boſh ſamo ti bedak.
IX.
[uredi]Ti dobiſh prav mlado rosho,
Prezej bo prineſla k tebi:
Eno mozhno kravjo kosho,
Edno pa ſhe ma na ſebi.
Tvoja s pojbami de jela
Vzhaſi kako medlo kaſho;
Dar’ pa ſama nede mela,
De nagnala nje na paſho.
Priſhla bo ti nekſha Gradzhka,
Ozha nema nizh ji dati;
Te ta rekla peſ no mazhka:
˛Srezhno sdaj oſtante, Mati.
Nega maſtne tam drobtine,
Kero tvoja shena ſkuha;
Vſe je ſuho kak tropine,
Samo shupa nej je ſuha.
Dar’ ſi tvoja sobe ſhteje,
˛Skos le pravi: Eden, dva;
Ove pa nesnano kleje,
Da nikol ſo nej doma.
Tretja priſhla bo nedela,
Te ſe odpre ti veſelje;
S shenoj bota vkuper jela
˛Svinſki rep, no kiſlo selje.
Dol pred shenoj sdigni kapo.
No s kolenom ſe nakloni;
Nazhi ti saſtavi ſapo,
Zhi te k ſteni ta poſloni.
Tvoja malogda oprana
Zherna hodi kakti mor;
Sobe ma kak ſtara brana,
No diſhi, kak prav dihor.
Dar’ do krave mele pezho,
Te bosh mel per shenſkih ſrezho:
Le pogledni v moſhnjo plitvo,
No ſi s glave sbij shenitvo.
Dar’ ſe tvoja gde sreshi,
Te naredi tako zhudo,
Da zelo ſhe miſh beshi
V lukno, al’ pod kako grudo.
Malo sakonſke dobrote
K tebi ta ſe poſadi;
S tvoje plantave ſirote
˛Skos ſe medlo vunkadi.
X.
[uredi]Tvoja bo, prelubi detizh,
Sapravlazha, to mi veri;
Vsemi le ſi terdi zepizh,
No ji gvant po herbti smeri.
Bo te sa mosha dobila
Nekſha prezej mlada Kuna;
Pet otrok de narodila,
Te pa gratala de nuna.
Tvoja ſe gisdavo noſi,
Dare meni kama iti:
Dekla pa sa lon zhi proſi,
More vode ſe napiti.
Tiſta, kak ti roko dava,
Nede slo poſrezhena;
Gor po herbti bode plava,
V lizi bo pa pezhena.
Ti dobiſh, prelubi Jurko,
Sheno lepo ino sdravo;
Truplo ma sadoſti ſhurko,
No ſhe ma no zelo kravo.
Malo nuza kaj dobiſh,
No zhi tega rad ne zhujeſh:
Prav pa ſtoriſh, tvoj zhi krish
Kak kriſtjan she sdaj kuſhujeſh.
Neboſh mogel doſti ſpati
Polek tvoje ti Margete:
Baſ ti bo igrala mati,
Prim pa bo ſe derlo dete.
Tvoja tam ſe dugo ſerdi,
Dar’ jo palza poſhegezhe;
Ma pogled, kak junez, gerdi.
No od jese vſa trepezhe.
Tvoja kasati de snala
Vreme, kakti barometer;
V lize bo ti deshuvala,
No ’kol vuh naredla veter.
Naj odide le boshizh,
Te boſh edno she kuſhuval,
˛Saj boſh, lub’ moj Tomashizh,
Nekokrat kervavo pluval.
K dobri ſrezhi daj nam piti,
Maſh zhi kredi kako zev;
Prav bogato snaſh dobiti:
Ma naklazhen shakel plev.
XI.
[uredi]˛Shtimo tvoja ma odreto,
Dare vzhaſi govori,
Pamet pa zelo sapreto,
Kak ſhe vſaki, ker nori.
Edna bresi vſega dela
˛Skoro bo pri tebi vjeta;
Tak ſe bota rada mela,
Kak ſe mata tern no peta.
Tiſta kak de tebe vsela,
Kunſhtna bo ti kak leſiza;
S tega, kaj ti bo naprela,
Dva ſi te naredi shmiza.
Dare tvoja dete sible,
Te ſi tam veſelo peje;
Dela pa ſe tak ogible,
Da pri motki omedleje.
Ti sa to ſhe nizh ne merzhi,
Tvoja bo zhi kaka vdova;
˛Saj ſhe tak ſe vkup ne kerzhi,
Kakti konjſka tam podkova.
Sdaj poſluhni lub’ Mihal:
Tvoj tovarſh de reſen ſladek;
Puſti vun pa eden bal,
Boſh na glavi ſkoro gladek.
Ena taka te dobi,
Kera nizh ſi ne samerka;
S terde glave vſe sgubi,
Kakti zandrava pleterka.
Dar’ ti tvoja pere hlazhe,
Te naredi tako larmo,
Da trepezhe tam ſhe mazhe,
No ſe ſkrivat gre sa parmo.
Ti pa prideſh k sheni gluhi,
Tiſti boſh premalo rad;
Telko plaza ma v trebuhi,
Kakti mala repna kad.
Tvoje shene pervi ſad
Nede vreden neti fige;
Priſhel bo ſhe tudi v grad,
No de vosil tam tolige.
Tvoja bo ſi ſhtimanijo
Snala ſama vſo saſhiti;
Pa v ſhtazuni litanijo
Mogel ti boſh dolsmoliti.
XII.
[uredi]Ti dobiſh ſi pridno babo,
Verſtva nizh ſe ne boji;
Ma ti prezej velko grabo,
Krav tam lehko pet doji.
Tvoja bode mlada Seſa,
Nede maſtno kaj shivela;
Le, kak ſveta Genovefa,
Bode ſamo mleko jela.
Ti dobiſh podobo velko,
Vsem’ jo le, polaman Juri;
Pameti pa nema telko,
Kak ſhe majo mladi kuri.
Edno s kraja murſkega
Mogel boſh sa babo met’,
Nej pa ſem is turſkega;
Tiſte ma she Mahomet.
˛Skoro zheſh oshenjen biti,
Kak ſe vidi, moj Balash,
Kak pa snal boſh pleſat iti, —
Da en tern ſhe v peti maſh?
Ozha tvoji dal de malo,
Veſh, da nej ſo vſi goſpodi;
˛Saj sa ſvetek obutalo
Lehko dekla ji poſodi.
Kera tak bi nora bila,
Da bi k tebi v sakon ſhla?
Bi poſhtenje vſo sgubila?
Polek norza takega.
Le ſe troſhtaj shene tople,
Tiſta lehko te sagreje;
Dare ſpi, te zhudno ſople,
No ſkos noſ ſi glaſno peje.
Tebi tvoja neko ſhalzo
V jesi vergla de pod brado;
Te ji le pokashi palzo,
Bo ſhe proſla te sa gnado.
Nemaſh reje sa otroke,
Kak pa zheſh oshenjen biti?
Zhi poribiſh vun potoke,
S tem do vſi ſhe malo ſiti.
Vun ſe daj sa musikanta,
Sheno te dobiſh, no grunt;
Bo prineſla nekaj gvanta,
No ſhe tudi ſvezh en funt.
Od shenitve sa shenſke perſhone
[uredi]II.
[uredi]Totega ti damo rata;
Nizh ſe shenka ti ne moshi;
Nazhi vſe ti plavo grata
Tvoji po nemarni koshi.
Tvoj de pa preklinjavez,
No ſhe gerdi ſlinavez;
Zhednega pove ti malo:
Taki ſliſhi v kako ſhtalo.
Eden she ſe s teboj ſhtima,
Le zhi bo ſhe tvoja vola;
˛Saj ſirozhe drugo nima,
Kakti dva potrena ſtola.
Tiſti, zhe kak tebe vseti,
Made ti prav velki krof;
Tam ga luſhtno snaſh prijeti,
Bol, kak pa sa slati knof.
Reſen kashe lepe hrame
Beſedlivi tvoj dolanez;
Ma zelo pa nage rame,
Kak ſhe ſkoro vſak pijanez.
Prideſh k kakmi gorizhani,
Ker je dugi kakti ranta,
No, kak ſhika ſe shupani,
Prav ſhe goſto v grad koranta.
Tiſti zhe te sapelati,
Kak ſe telko ti ſladi;
Pſovi nema jeſti dati,
Bolſhe bo, zhi ſam gladi.
Tvoj ti rad po vino ſeshe,
Tiſto gre mu dol po gerli;
No enkrat zhi dol ſi leshe,
Zhudno polek babe herli.
Neboſh bliso paradisha,
˛Skos denarjov en polizh;
˛Saj moshak te she previsha,
Da te v rokah ma hudizh.
Delo tvojga malo smoti,
Le ſe bol na druge sdira;
No ſtojezh pri kakem ploti,
Kakti shupan ſe podpira.
Nej je vreden velke zarte,
Tam prelubi tvoj Golob;
˛Skos pri ſebi noſi karte,
Noſ pa ma kak branin sob.
III.
[uredi]Saj dobila boſh ti deda,
Ker ti sna ſhe bogat biti;
Pa nameſto mu obeda,
Moreſh dobro gut saſhiti.
Tvoj po nozhi nema mira,
Goſto ſe od babe lozhi;
Dveri doſtikrat odpira,
No ſi iſkat gre pomozhi.
Ti vgodila bi ſhe bol,
Da bi mela poterplenje;
Tak pa sdaj ti resni ſtol
S moshom boſh dobila menje.
Tvoj ti shenim, luba Dora,
˛Snashno hodi ſkos opran;
Sato sdaj ne bodi nora,
No ne vlezhi ſe na ſtran.
Ma ſhe neke ſtare perte, —
Tiſti, kerga boſh dobila;
Tam boſh lehko bele kerte
Nekekrati vunlovila.
Sduva ſe kak gerda krota,
Tiſti, kak te meti zhe;
She mu ſkoro ſledna zota
Slesi dolta pod noge.
Perſtan tvojmu v herbet vershi,
Ino prit mu dolpovej;
S ſamim takim blagom tershi,
Kaj je ſige vredno nej.
Tvoj pa malo kaj ſe jesi,
No mu tudi nej sa bauto;
˛She zelo na velki ſtesi
Plazha meſto shene mauto.
Tvoj zhi dolpotegne kapo,
Trohe laſa vidit’ nej;
Ma pa tudi tako ſapo,
Kak zhi peſ ſe zhrev naje.
Joshef, neke gmaine ſodez,
˛Skos ti she sa roko ſeshe;
Pa le taki piſmobrodez,
Bolſhe, naj ſi v ſhtalo leshe.
Tvoj na slate dobro vahta,
Kak bi ſe mu vkupnabrali;
Morebit’ je kaka shlahta
Judoſkem’ Erodesh krali?
IV.
[uredi]She vogerſki tam Ivanko
Dva ti slata v roko vdari;
Lehko maſh te novo janko,
Dar’ boſh ſtala pri oltari.
Tvojga mosha inventar
She je v gradi vkupsapiſan;
Tam ſtoji ſhe en ormar,
Ker je ſnashno vunpobriſan.
Enga ma Polizhka veſ,
Ker Andraſh Kolin ſe piſhe;
Tiſti bo ti prav sa pleſ,
No ſhe noſ ti lepo sbriſhe.
˛Sem od ſvete Margarete
Eden k tebi she beshi;
Tiſti, kakti malo dete,
Tam pri pſovi rad leshi.
Eden tebi she je kredi,
No ſe roke ti dotizhe;
Zhi ſi mokro kaj naredi,
Tiſto ſam ſi vunsashmizhe.
Moſh ti bo daruval ſkos
Nove janke ſame drage;
Ti pa nehvaleshna goſ
Njemi ſam’ otroke nage.
Tvoj ne bo ti kaki mladi,
Veſh, da ma she bele laſe;
Zhi ti kosho gde pogladi,
Tam ti potle nova sraſe.
Kaj vala zhi glih te eden
Proſit pride sa shenitvo:
˛Smert pa she ti drugi tjeden
Bo ti priſhla na koſitvo?
Ti boſh gratala ſhe vdova
Tvojem pervem po Mihali;
Potle bo ti ſrezha nova
Dar’ do mimo ſveti Krali.
Tvoj ſe piſhe Samudizh;
Snajde malogda ſe v meſti,
No ſhe te ga tam hudizh
Vlazhi blatnega po zeſti.
Tvoj pa ſkos je noter v kozhi,
Kajti ſedeſh mu diſhi;
˛Samo te zhi vunta ſkozhi,
Dar’ ga naglo kaj tiſhi.
V.
[uredi]Ti oſtani le deklizh,
Doſti to sa te zhedneſhe,
Tak te menje te hudizh
Stiſne med sherezhe kleſhe.
Tvoj mladi shnidar kake zote
Prezej lepo ſhe saſhije;
Pa kaj saſlushi do ſobote,
To v nedelo vſe sapije.
Tvoj hoji ſe hudo ſonza,
Nede vun ſhe nanzh k obedi;
Sato dva pripravi ronza,
Enga ſebi, ovga dedi.
Tvojo ker dobi erbijo,
Si je dober ſhparavez;
Pa zhi vidi prevsetijo,
Te je tudi vdaravez.
Tvojga hitro gorpoberi,
Neboſh te vraguvala;
Nekekrati ſhe pri deri
Boſh ga poraduvala.
Tebi, svolena Luzija,
Eden she ſe bliso Ieza,
Ker ti zhudno dolta sija,
Dar’ ſi duge perſte zeza.
Tvojmi shupo le preſoli,
Te s rokoj ti she sakrili,
No ſhe lepi tvoji ſtoli
Vzhaſi noge do sgubili.
Tvoj pa bo ti kak kovazh,
To povem ti, luba Miza;
Dar’ de v roke vsel korbazh,
Tam te bo kovazhka hiza.
Dar’ boſh ti opletena,
Te de v hrami slo veſelo;
Potle, dar’ boſh tepena,
Bo ti luſhte vſe prevselo.
Sna ti renſhe tri naſhteti
Dar’ te vseme, tvoj pojbar;
Telko pa ſhe more meti
Tud’ shivinſki poglavar.
Tebe bode vsel bojak,
Ker je vzhaſi bil patrol;
Tot’ odreti baruſnjak
Bode hudi tvoj kaprol.
VI.
[uredi]Tvoj redi ſe od ſekire,
No pri deli je naj pervi;
Ma ſhe tudi neke ſire,
V kerih she ſo shivi zhervi.
Pri shenitvi bo te vjelo;
Malo tvoj na ſtran ſi dene:
Kaj saſlushi, to v nedelo
Gladko pa ſkos gut poshene.
Tvoj te nizh ne obogati,
Nazhi vuzhen je sidar;
Roke malo kaj ſi sblati,
Jesik pazh, kak prav ſvinjar.
Shenka, le veſeli ſe;
Mladega dobiſh ſhtudenta,
˛Samo njegva ſukna je
˛Sim od ſtarga teſtamenta.
Tebe vseme pa ſamizhek,
Zhi ga le ſhe prej ne sgriva,
Ker ti lepi ma dobizhek,
Dare v gradi ſtol pokriva.
Prepovedani tobak
Tvoj Balash okoli noſi;
Sato tudi ſiromak
Nekokrat sa menje proſi.
Take she ſte vi ſamize,
Le moshiti ſe shelite;
Tak ſe poſadite v hize,
V kerih sharko te gorite.
Arne tvoj, zhi boſh ga vsela,
Penes reſen ma sa korz;
Pri njem le ne boſh veſela,
Kajti da je zeli norz.
Tvoj nature je popuſhne,
Kak ſo njegovi ſhe ſtrizi;
Ino, dare sheno kuſhne,
Grata maſtna te po lizi.
Prav ſi pameti saſpane,
Vsemeſh tam zhi tvojga Vida;
Kermu v glavi ne oſtane
Nanzh ena poſhtena gnida.
Tiſti bo ti malo sveſt,
Kak ti dava telko mit;
K tebi ſhel de ſamo jeſt,
V kerzhmo pa pres tebe pit.
VII.
[uredi]Tebe tam zhi ſveti Duh
Pred shenitvoj ne rasſveti,
Tak ſhe gerdi klapovuh
Pekel ſkoro ti saneti.
Luba shenka le ſe jozhi,
Tvoj ti ſledni groſh saſhpila;
Te boſh bresi vſe pomozhi,
Kakti svoshena kobila.
Ti no mosh ta ſamo edno
Mela v hrami obutalo;
Prav je tak, ſaj to je zhedno,
˛Shoſhtari zhi da ſe malo.
Pojdi le podoba ſtara
S tvojim premoshenjom vred;
Niſhe vezh sa te ne mara,
Da ſi mersla she kak led.
Nej je kaki tvoj pijanez,
Toto zhaſt mu drugi dajo;
˛Samo s takimi je snanez,
Keri kaj poſodit’ majo.
Tvoj je tam preſilno terd,
Treba kaj zhi s roke dati
No pri guzhi tak je gerd,
Kak praſiza tam po blati.
Tiſti, kak te v sakon proſi,
Piſhe ſe: ti dugi Jaka;
Kluzhe ſkos pri ſebi noſi,
No je ſuh kak ſtara ſraka.
Ti pa oſtrega Mihala
Boſh dobila v roko;
Zhi mu neboſh jeſti dala,
Vun ti sbije oko.
Kerga tebi do dali,
˛Star no ſlok je kakti hert;
Nizh moshaki ne fali
Druga, kak ta luba ſmert.
Tvoj ſe piſhe Koternik;
Malo ma na glavi ſlele:
Nazhi tud’ sanikernik
Gleda kakti mertvo tele.
Menſh, da vzhaſi sa ozhi
Nuzala boſh kaki luk?
˛Saj ti v sakoni smezhi
˛Serze she ti pervi ſhtuk.
VIII.
[uredi]Tvoj pa saoſtani Vid,
Je kak ſtari invalid;
Pri beſedi slo jekla,
Sato malo napetla.
Tam en ſtari koutrollor
Bo k shenitvi te prigenil;
˛Saj ſhe ma en ſhpaniſhror,
Tiſtega ti bo sashenil.
Malo kaj veſela bodi,
To povem ti, luba Nesha;
Taki tvoj okoli hodi,
Kak zhi ker praſizo jesha.
Tvojmu ta preluba voda
Hitro proti ſe poſtavi;
Vino pa zelo do poda
Gre mu dol, kak po rokavi.
Tvoj ti made grunta dva,
No ſe slo sa te ſkerbi,
S ramami pa ſkos igra,
Kak zhi kerga kaj ſerbi.
Tiſti kak te vseti hozhe,
Made kraſto gor na noſi,
No zhi gde ſtoji ſirozhe,
Tam vſe shivo dolnatroſi.
En doſlusheni major
Bo ti rekel: Moja shena;
Toti gnadlivi ſinjor
Ma po rokah puno pſhena.
Gde ſo karte no kegliſhe,
Tam ſi tvoj ponavla hizo,
Inde pa sabſtojn ga iſhe,
Kak pri petlari ſheſtizo.
En goſpod na dugem poli
Bodo s teboj ſe ſposnali;
She bili ſo v zherni ſholi,
Pa ſo tam jih vunnagnali.
S tvojga mladega shupana
Malga ſinka boſh dobila
Pa ſhe tiſtega pijana
V drugi grabi boſh sgubila.
Tam she prezej rod Antoni
K tebi v sakon ſe ponudi;
Dar’ ſe kravam on nakloni,
Te ſe krave njemi tudi.
IX.
[uredi]Samo dobro gornoſiti
Moreſh tvojmu, luba Lenka;
No ſhe te mu dolſproſiti,
Zhi poshgana bo pezhenka.
Pezheno zhi pride piſhe,
˛Samo te ſe tvoj napaſe;
Nazhi hitro palzo iſhe,
lno dela s njoj klobaſe.
Menſh, da ſe pri teli lepem
Lehko drugo vſe posabi?
˛Sneg je tudi lepi beli,
Pa ga niſhe slo ne vabi.
Gratala boſh baba ſtara,
Prej kak boſh mosha dobila
Te pa sadnish boſh meſara
S lepim gvantom oſlepila.
Boſh ſi ti poſtlala mehko:
Doſti tvoj oda pſhenize;
Tak ſe vſako leto lehko
Luſhtno pelata v toplize.
Tvoj ti ma prav terdo zhelo,
V keri pamet je saſhita,
No beſedo tak debelo
Ma, kak sadi konj od shita.
Tvoj odſkozhil bode v Bezh,
Dar’ ti smeſha prej kotrige;
Te mu potle neboſh vezh
Mogla kasat friſhke fige.
Tvoj bi snal ſhe biti godez,
Nej pa nizh sa kake ſhpaſe;
Vkup ſi vlezhe lipov gobez,
Ino ſerſhi gor ſi laſe.
Tvoj bi gratal vuzhenik,
Da bi mel moshjane sdrave;
Tak pa glavokuzhenik
Gratal je sa ſtare krave.
Tvojmu ozhi ſedma shola
Enga poſhle, ker de set;
Ma na noſi plushne kola,
Nej pa tam, kak drugi kmet.
Boſh zhi tvojmu gda glibanje
V ſkledo k jedi vſipala,
Boſh sagviſhno te zhrepanje
Vun ſi s glave pipala.
X.
[uredi]Mosh ti dvojne ma gorize,
Kere ſamo te rodijo,
Dare she od velke hize
Pſi sa plotom gde leshijo.
V sakoni sadoſti pleſa
˛She bres musike boſh mela;
Dare mosh te prav naſhteſa,
˛Saj boſh te v okrog letela.
Tvoj le ſamo je meſo,
Kajti gerlo ma zartlivo:
Tak de renſhov neke ſto
Svosil vun na ſuho njivo.
Tvoj, od Zelarſkega brega,
Nazhi malo sna ſlovenſki;
˛Samo te, zhi babo krega,
Prav pove: Hudizh peklenſki!
Tvoj ſe piſhe Josheſ ˛Shantl,
Dar’ de shenim, veſ de plavi;
Ti pa te boſh mela pantl,
Drugi den pa ſhtrik po glavi.
Boſh zhi priſhla gda v shenitvo,
Tiho ſtoj, kak ſite vrane;
Nazhi mosh popade britvo,
No prereshe ti gutane.
Tvoj po simi dare prede,
Sadi ſhe puſti ſamizo;
Ino gnoja gor na grede
Spravi neko ſhe peſhizo.
Tvoj pa priden bo ſabol,
Dal de v roke tebi vſe;
Te ſi lehko kupiſh ſol,
Zhi ſhe pomniſh, kaka je.
S tvojim, ker je ſvet kak Henok,
Doſti penes boſh dobila;
Polek vſega toga denok
Dezo nago boſh rodila.
V melti tama remenar
Tebe zhe sa sheno meti;
Tak ſhe snal bo lepi par
Tudi v pekli vkupſedeti.
Tam en deſetinſki hlapez
Davno she ſe v te osira;
Ker, zhi vidi gde ker krapez,
Lazhne ſline tam poshira.
XI.
[uredi]Tvoj po ſveti noſi glashe,
S tem ſi krajzare pobira;
No zhi prav debelo lashe,
S tem ſhe tudi proſitira.
Men’ ſe vidi, tvoj da Miha
Nizh sa piſmo ne porezhe;
Nemre vezh naredti ſhtriha,
Tak mu roka she trepezhe.
Tvoj pa hrame sidane
Ma, no konje ſame ſlepe;
Hlazhe ma pa shidane,
Kere ne povſod ſo lepe.
Tvojga zhi dobiſh kolara,
Kak ti she sa roko ſeshe;
Moreſh met’ ſhe te volara,
Ker pod jarem ga napreshe.
Negda mladega birova
Boſh dobila k mali ſrezhi;
Vzhaſi repa ſhe ſirova
Bo ti dobra tam pri pezhi.
Dar’ dobi te tvoj ˛Sekol,
Boſh zhedneſha te po redi,
Sgrabi kako zhi prekol,
No ti zheli dve naredi.
Tvoj bo ſlokaſti Vrablazh,
Bil je v Gradzi tam ſhtudent;
Pa sa mokrih volo hlazh
Mogli ſo ga vunsaklent.
Ta do pluga no do brane
Poſhli tvojmu she pogazhe;
Zhi pa toto vunoſtane,
Te ſe troſhtaj le ſhteklazhe.
Tvoj ti nema sdravih pluzh,
Snaſh pa le veſela biti;
Kajti mela ti boſh kluzh,
Dar’ de ſila kaj platiti.
Tvoj kak meſhter tam pri zehi,
Neki ludſki groſh pobere;
˛Slabo ma pa tak po ſtrehi,
Da ſe s mazhkoj notervdere.
Tvoj ſi toshne groſhe ſlushi,
Sato ſkos okoli tezhe;
Prasno njivo kert mu plushi,
Da pri konjah nema ſrezhe.
XII.
[uredi]Tiſto je pazh boshna roba,
Kak ſe tebi tam glaſi;
Zhudno mu ta ſpodna zhoba
Ta na brado dolviſi.
Tvoj ſe kashe lep no zheden,
No te druge vſe sanizha;
Sna pa telko, tam kak eden,
Ker na mokri ſlami zhizha.
Eden, kak pobira zote,
S kerih dela ſe papir,
Talnik tvoje bo lepote;
˛Shpila tudi na klavir.
Polek enga kanonira
Boſh kak shena ſe sagrela;
Tiſt’ nikol ti neda mira,
No ſhe prav po nozhi ſtrela.
Hrame made zimprane,
Kak ti hozhe roko dati,
Lege pa pozoprane,
Da ne more niſhe ſpati.
Made tvoj prelubi Naz
˛She devet roshenih shliz,
No ſhe polek drugi ſhaz:
Vſe naklazheno ſteniz.
Zhi te vseme Franz Narat,
Te ſi pridnega ſi sbrala;
Hotel bit’ je she barat,
Nej pa kuta prav mu ſtala.
Naj ſhe le odide Merz,
No prikashe ſe April;
Te te vseme tam en ſhterz,
Mali ſkoro kakti gril.
Kak je meni rasodeto,
Bo ti ſkoro musika;
No ſhe te kres eno leto,
Lepa mlada Lisika.
Nej je kaki tvoj meſar,
Glih zhi noshe s ſeboj noſi;
On le ſvinſki je resar,
Zhi ga vzhaſi gdo naproſi.
Dara tvoj ſe prav napije
Mozhne ſlivove shganize;
Te, zhi luzh pod miso ſkrije,
Ga ne posna od praſize.
Kaj ſe keremi sgodi.
[uredi]II.
[uredi]V pervem bodo te loshizhi
Tati ſileſhno saklali;
Te veſelo do hudizhi
Ta po bresji ropotali.
Dar’ de tvojo godovno,
Bo ti ſrezha it’ velela
Gor na dile na ſeno,
Tam de mazhka mlade mela.
Prideſh naglo k neki kosi,
Kak de v temi travo jela:
Te pa v toti velki grosi,
Bo ti pamet omedlela.
Dar’ ti vterga ſmert pihalo,
Bo ti reſen vura grenka:
Pa nebo ſe nizh posnalo,
Da en norz na ſveti menka.
Prideſh ti do kovazhje
Poleg Radgone pri Muri,
Tam kovazh ti s noretije
Laſe vſe po glavi ſkuri.
Dva ti bota gerda ſhkratza
K ſmerti ſtala polek nog,
No te vlekla gor do Gradza,
Tam pa jima vujdeſh s rok.
Prideſh gor zelo do Bezha,
Prej kak bo ſhe novo leto;
Tam na ſtesi bo ti ſrezha:
Najdeſh novo C-trompeto.
Dar’ de ſmert kak prav bojak
Glaſno pela ſi kres gaſe,
Te de noſ ti sa tobak
˛Se saperl na vezhne zhaſe.
Tebi pa ſhe gnila gruſhka
Negda pade gor na noſ,
No ga tak nevarno ſtuſhka,
Da de s njega teklo ſkos.
Kak neſpametno shiviſh,
Taki tudi lon dobiſh:
Padeſh negda nasert v jamo,
No ſi vlomiſh levo ramo.
Vedeſh to naprej ti rezhe:
Vari dobro ſe husarov;
Nazhi gor dobiſh na plezhe
Prezej tam ſoldazhkih darov.
III.
[uredi]Tam glej! Ruſoſki kosak
She ti bliso ſem jesdari:
Tiſti bode tvoj ſmertnjak,
No ti glavo dolta vdari.
Tebe le nedloga zhaka,
Kak ſhe vſakega ſromaka:
Drugo do ti vſe odali,
˛Samo dezo do nehali.
Priſhli do ti neki zherni,
Tiſtih nazhi nizh ne drashi:
˛Samo k ſteni ſe oberni,
No jim tiho fige kashi.
Najdeſh negda sgodaj v leſi
No pojeſh ’no kazhjo gobo;
Te ſe duſha ti obeſi
Vun zelo na ſpodno zhobo.
Neſli do te v zhernem perti
K tiſtim kak ſo bresi dela;
Tam pa bota te po ſmerti
˛She ti soba dva ſperhnela.
Menſh, je vrag tak malo priden,
Da na tvoje slate vahta?
On de s tiſtim she zufriden,
Kaj puſtila bode shlahta.
Padel bo na tebe liſt,
Te ſhe k temi veja zela;
V totem ſtrahi dvajſti gliſt
Bo ti vunodiſhlo s tela.
Tebe pa meſarſki peſ
Negda s terdim repom ſhukne;
Te de mertev shivot veſ,
No ſhe jesik ti samukne.
Dar’ v jeſen de barometer
˛Spodraj kasal she ob dvema,
Te ti ſledni ſmertni veter
Zhreva ſhe ti vunsashlema.
Bo ti ſkoro sagradila
˛Smert neſnashne tvoje shnable,
No ti sobi vunprebila
Sa ’ne zele ſenſke grable.
Priſhli k tebi do zigani,
V hishi notre bodo malo;
Vune v leſi do na ſtani,
Pa de v ſhtali ſe posnalo.
IV.
[uredi]˛Smert pa tvoja v ludſki fari
Bo preresala ti ſapo;
Te pa tiſti (Bog naſ vari!)
Bode kredi dershal kapo.
Tama breg sa vol’ ſoldatov
Bote neki dolravnali;
Te en piſker ſtarih slatov
Bote s semle vunſkopali.
Tam ſhe konj na velki zeſti
V te s nogami ſe potekne,
No s podkove tam na meſti
Zvek lep novi vun ſi smekne.
Ti boſh negda pri sidari
Kak mu treba, sa pomozh;
Tama ploh te s ruſhta vdari,
No ti da to ſledno nozh.
Bo neſrezha v nekem leſi
˛Spravla te med shleht ludi;
Tam te eden gorobeſi,
Druga ſe ti ne sgodi.
Gromlavza no bliſkanje
Tebi dade ſledni konez;
Bo sa te ſhe iſkanje,
Kak sa sgublen kravji svonez.
Tebi tama terdi kamzhek
Notre v guti ſe saſtavi;
Hitro tebe gerdi ſamzhek
Bo tej dershal pri rokavi.
Eden, kak ſe rad on zhe,
Bo ti gmajnſki tvoj ſodnik;
V shod ti sdava vſe hlapzhizhe
Toti judoſki ſvetnik.
V kajho do te poſadili,
Taki, keri snajo vdarti,
No ti duſho vunſkadili;
Te pa prideſh k Bonaparti.
Pride k vam prav gerdi shidov,
No vam jeſti vſe sahreti;
Vunja, kakti kotel Vidov:
Vſi te mogli kosla dreti.
Padar tvoj bo karbonari,
Ker de masal te po teli,
Tvojo moſhnjo vunsdenari,
˛Svojo pa ſi prav sabeli.
V.
[uredi]Vrag te she dershi sa kukmo,
No po noſi te verdeva
Tam ti sapre edno lukno.
Dobro, da she bo ti leva.
˛Spraviſh gor ſe ti na drevo,
Boſh pa hitro pa na podi;
Te ſi vtergaſh eno zhrevo,
Vſe je edno, kero bodi.
Lehko tam ti grata medlo,
Zhi ti gorpoſtavi ſedlo
Tiſti, kak je pun neſrezhe,
No po pekli tam hersgezhe.
Prideſh bliso ſhe kobile,
Tiſta zhudno ti poſtreshe;
Tam de gratlo vezh ti sile,
Kak zhi pſovi rep odreshe.
Roge noſi prav koſhate
Polek tebe tvoj ſkushavez,
Pa mu ſhkoda sa poplate:
Vujdeſh mu kak pſovi savez.
Ti pa boſh pri lepem grunti,
Ker le malo kaj rodi;
˛Sol kupuje ſe po funti,
Kak ſe vezhim to godi.
To bi rekli vſi preroki,
Keri bi te le posnali,
Da do tvoji ſhe otroki
Negda ludſki kruh petlali.
Glava bo ti ſkos noreſha,
Tak, da lehko tam po nozhi
Vrag ednok zelo te smeſha.
No te s moſta dolpotozhi.
Goſto v rokah maſh piſhtolo,
Rajſhe vsem’ sa rep mazhaka:
Nazhi ſpuniſh tiſtem’ volo.
Kak ti she na duſho zhaka.
Tam prav lepi slati rinkez
V roko ti na ſtesi pride,
Te pa ſoſedov Martinkez
Negda tiho s njim odide.
Dva ta gerda baruſazha
Priſhla k tebi na kvartir;
To de Tebi huda dazha
Sa tobakov te mehir.
VI.
[uredi]Kak bo ſmert shivlenje drago,
Vsela tebi tam ſiroti,
Te po malem tvojo blago
Shlahti lasilo de proti.
Kres dve leti ta v jeſen
Troſhtaj ſodne ſe doline;
Te de ſmert, kak bode den,
Priſhla k tebi na koline.
En sidarſki tam palir
Tak ti hram poſtavi ſlabo,
Da na kratkem ga vehir
Ti prevershe dolta v grabo.
Prideſh ſhe v globoki klanez,
Tam pa tvoj naj bolſhi snanez
˛Smertno visho ti sapeje,
No ti penese preſhteje.
Neki do pri tebi sherli,
Keri do te potle derli;
Take krive evangelme
Dershi le sa prave ſhelme.
Prideſh zhi med take Iudi,
Keri v rokah majo ſable,
Te le grivingo obudi,
Al’ pa sleti ta med vrable.
Tebe do med ſe dobile
Neke zherne ziganjize,
Ino vun ti polovile
Tvoje bele ſrebernize.
˛Smert zhi jesik ti saveshe,
Naglo ſhe neſmeſh sazagat’;
Vrag shupana dva napreshe,
Kera snata prav ſhazavat’.
Noga ti sleti sa ſhtekel,
Pa nebo ſhe to ti pekel;
Noga glih zhi grata plava,
˛Saj bo leva, nej pa prava.
˛Smert nebo ti kaka raha;
Roke ma zelo koſtene,
Tak, da lehko she od ſtraha
Vſak ozhi pred njoj saklene.
Ti ſe she po glavi ſeriſh,
Le ſhe zheſh na ſveti biti?
Tak hudizhi ſe sameriſh,
No ſhe sna te sapuſtiti.
VII.
[uredi]Tvoja bo ti greſhna sduha
Priſhla ſkoro she na kraj;
Te od vina no od kruha
Bodo tvoje lape fraj.
Tam odbeshi klaſtre kere,
Dar’ ſe drevo gde podira,
Naj ti glave ne predere,
Al’ pa ſhe zelo mehira.
Tak ſe sazhne, miſlim, poja:
K vodi ſliſhi vinſka glava!
Glej, da negda ſhe ti tvoja
K turſki meji ne odplava.
Tam sa tvojo sadershanje
˛Satan dobro she ſtoji;
Ker, da mata dugo snanje,
Sgube tak ſe ne boji.
Tebi tam na meſhni poti
Priſhla bode ſuha proti,
No ti rekla: Hodi le!
˛Saj shiviſh predugo she.
Ti ſe vzhakat’ maſh neſrezhe:
˛Shel kres te de ſhe potazh;
Tam ti noga tak otezhe,
Da ti bo kak prav kolazh.
Bodo negda na ſmetiſhi
˛Slojse te namakale,
Dar’ do tam pregnane miſhi
Prek po tebi ſkakale.
Prideſh v mraki ti v gaberje
Negda med vogerſke tate;
Nekaj tam dobiſh vezherje,
No sa pot ſhe neke slate.
Tam pri rahi prav pogazhi
Tebe ſmert po glavi terkne;
To de ſkoro nekaj ’nazhi,
Kak zhi peſ od glada zerkne.
˛Sledno sa ſlovojemanje
Glih ſhe leta tri oſtani;
Te do vragi meli djanje
Zeli den ſi pri shupani.
Tebi ſapa de saſtala
Od meſenih kervaviz;
Te de ſmert te s ſeboj gnala
˛She zelo bres rokaviz.
VIII.
[uredi]Padeſh negda s ſtare ſtrehe,
No zelo ſhe bresi ſhkode;
˛Samo ſpodra tri orehe
Vunsgubiſh, no nekaj vode.
Prideſh k nekemi goſpodi,
Keremi ſe pamet blodi;
Lona malo kaj obeta,
Pa sa tiſto bol ometa.
Tam v pijanoſti saſpiſh
Negda na seleni trati;
Potle, dar’ ſe gorsbudiſh,
Moreſh lepo ſe oprati.
Prideſh kak od rane meſhe,
Bo ſuſhiza te poderla;
Te pa shlahta bo na teſhe
Tvoje penese posherla.
Moreſh sobe tri sgubiti,
Prej kak boſh na mertvi zeſti;
Snaſh pa tezhaſ lehko piti,
No ſhe neki luk pojeſti.
Tebi sna ſhe dobro iti;
Le ti lubi tvoj trebuh
Tiſti bode mogel biti
Nekekrati ſlep no gluh.
Tvojga ſoſeda ſe vari,
No ne veri nizh ti pari;
Slo ſe v lize ti ſladi,
Pa te v kaſho poſadi.
˛Slushit prideſh k nekmi kmeti,
Ker ti vſega ma sadoſti;
Pa, zhi jeſti da praſeti,
˛Sam ſe te sa tiſto poſti.
˛Smertna tam nebo te koſa
Hitro ſhe pod ſe dobila;
Prej ſhe neka vinſka roſa
Bo te sajtra pohladila.
Prideſh negda k nekmi hrami,
No oſtaneſh tam na ſlami;
Tam pa telko jih prebiva,
Da ſhe bo ti ſukna shiva.
Dar’ ti krof enkrat sazeli,
No ti grata jesik beli;
Te do v platno te oblekli,
No kak merho vunta vlekli.
IX.
[uredi]Prej ti sobe vunpopiple
Tiſta, kak vſe shive kole;
Te shivlenje ſe ti vſiple
Vunta na vuſhive shole.
Zhi de gda selena shaba
K tebi s mlake priletela;
Tiſti den otrozhja baba
Bo ti v hrami delo mela.
Dare ſmert te saduſhi,
Bo te sapuſtilo vſe,
˛Samo sveſte ſhe vuſhi
Bodo v semlo s teboj ſhle.
Kak ti pervi den jeſenſki
Grosdje mehko she grazhuje,
Bo ti priſhel ti peklenſki,
Kak pijanze vun plazhuje.
Priſhel bo ti sapelavez
Hitro po ti pervi kvatri,
Prav koſmati kakti savez;
Te le rezili: Gloria Patri. —
Prideſh negda med katane,
Tam te eden prav napleha;
Te pa lehko tiſte rane
Kasheſh bresi vſega ſmeha.
Tiſhalo te bo pri dazhi
V gradi polek duge kiſhte;
Te pa rezhi tam piſazhi:
Le, Goſpod, me hitro piſhte!
S teboj bota dva Franzosha
Negda slo ſe pipala,
Tak, da tvoja raha kosha
Bo ſe dol ti lupala.
Ti neſpametno poshereſh
Neko ſlivovo koſhizo;
Glej, da s tem ſe ne podereſh
Vragi v njegovo peſhizo.
Tiſti, tebe kak ſovrashi,
No te ſkos po ſerzi drashi,
Ma shivlenje she preſhteto:
Prozh ti bo ſhe toto leto.
Tebi negda huda ſhtrigla
Bode v glavo ſe saperla;
Tiſta bo, kak oj’ſtra igla,
Ti moshjane vſe prederla.
X.
[uredi]Tam na tvojem ſlabem ruſhti
Bo prelomil ſe ti lemes;
Te ſe vſiple vun po luſhti
Prav kupizh she ſtarih penes.
Roge vunta she ſtesuje
Tiſti, kak ſe ga bojiſh;
Vender tudi pravti zhuje,
Ti da ſkoro ſe vtopiſh.
Iſhi polek le pri moſti,
Najdeſh tam falazhez koſti;
S tiſtoj zhi ſe pokadiſh,
Te do ſmerti ſhe shiviſh.
Ti maſh v nozhi domaj biti,
Sakaj Tebe hudo zhaka:
Kopali do te v koriti
Takſhem, ki ſe pravi — mlaka.
Naj ti shlahta ne sazaga,
Dar’ de tebi s ſveta iti;
˛Saj de najſhla doſti blaga,
Pa oprano more biti.
Lehko shaloſt govoriſh,
Glave nemaſh zhi saſpane;
Negda zhiſto pogoriſh:
Nanzh ti ſlama ne oſtane.
Tam shupanovemi biki
Deneſh zhreva gor na roge;
Te do tvoji poſodniki
Meli mir sa ſvoje noge.
Ti pa ſkopi koſtenjak,
Kruh dershiſh doma satajen;
˛Saj ti k leti vuſtenjak
Nede jeſti vezh navajen.
Tebi ſpravi ogen vun,
Nej volar, kak neki meni,
Temozh le en ſuh kaſhtrun,
Ker de zhohal ſe po ſteni.
To pa nede boshja vola,
Le nemarnoſt bo od tebe,
Zhi ſhe sadna bo ti gola,
No te grisle bodo sebe.
Dar’ saſpijo ti ozhi,
No ti jesik samuzhi,
Te de potle neko vuho
Sdravo bol, no menje gluho.
XI.
[uredi]Tam ti jelen v velkem proſi
Bliso tebe pritrepezhe;
Te pa tak te ſilno ſtroſi,
Da ti voda vunpritezhe.
Ti pa le po malem troſhi,
Nazhi lepi tvoji groſhi
˛Skoro vseli do ſlovo,
No do inam ſhli domo.
Tebi v leti ſilna tozha
Bo na poli vſe posherla,
Potle pa ſhe tudi kozha
Bo ti vkuper ſe poderla
Dar’ ſe bo ti kaj ſenjalo,
No te v loterijo gnalo;
Nede priſhla numra pet,
Temozh te dobiſh deſet.
Padeſh negda v pokopnizo
Klaſtra pol no nekaj viſhe;
Najdeſh tam lepo ſamizo,
Kere niſher vezh ne iſhe.
No zhi tam sa volo rebra
Padar tvoj ti doſti ſrebra
Svlazhil vun je she ti davno,
Rebro le ti nede ravno.
Nej, kak raho tezhe mesga,
Temozh, kak zhi krava besga,
Tak de ſmert pribeshala,
No te dolpejeshala.
V grabi, tam gde peſ perhni,
Gorpobereſh neke ſlive;
Roke te kres neke dni
Do ti gratale ſrablive.
Negda bo prav lazhen vuk
Tebe gnal do kraja trate;
Tam pa toti gerd hajduk
Te rasterga na falate.
Meniſh ti, da ſamo v Rimi
Smert merjozhe dolkoſi?
S teboj sdaj po drugi simi
Tam doma ſe pognuſi.
S lege zhi ſe rano geneſh,
Najdeſh vunej lepo shveglo;
S tiſtoj lehko te presheneſh
Vzhaſi kako zherno meglo.
XII.
[uredi]Tvojo blago vſe sgubiſh
Negda v madjarſkem orſagi,
No ſhe prav na rit dobiſh,
Zhi ti smenka kaj pri vagi.
Ti ſhe prideſh ta k zeſari;
Pa ſe lepo tam sadershi:
S rokoj ſe po perſah vdari,
No ozhi na semlo vershi.
Dva ti odletita perſta
Notre tam pri mlinſki ſtopi;
Zhi je keri bresi kerſta,
Te ſhe biti sna po tropi.
Prideſh negda ſhe pred ſhkoſa,
˛Shkatle tam pa nizh ne kashi;
Veſh, da taki rad ne ſhnoſa,
No ga lehko s tem rasdrashi.
Vsemi sdaj ſi toti vuk:
Najdeſh negda ti klobuk,
Brumno tiſtega polishi;
Take majo v paradishi.
Sina do ti gnali v shod,
Pa sa to ſe nizh ne jozhi;
Gratal bode tam goſpod,
No de k velki ti pomozhi.
Hodiſh kraſt is ludſke verſte;
Menſh, te bodo vikali,
Dar’ ti tvoje duge perſte
Do v sheleso vtikali?
Ti ſhe snaſh po tvojem ſtrizi
Negda lepo rezh dobiti:
Le pogladi jih po lizi,
No jim kupi zhaſi piti.
Tvojo she sapelano
Telo bo ti ſkoro merlo;
Maſh zhi kaj sadelano,
Te ſe bo ti vſe prederlo.
Dar’ de shegnan svon popeval
Tebi she naj ſlednokrat,
Te hudizh de omedleval
Polek tam peklenſkih vrat.
Dar’ ti ſapa saſtoji,
Vrag de kunil te po zenti,
Da od njega ne ſtoji
Nanzh beſeda v teſtamenti.