Pojdi na vsebino

Vipavska romanca

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Vipavska romanca.
Joža Lovrenčič
Izdano: Slovenske večernice, Izdala družba Sv. Mohorja, Celovec (69. zvezek), 1915, 53
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Med brajdami je šel v jesenski popoldan
in sam Bog ve, kako v srce se vzel nemir je čuden
in črne misli, kakor jata vran
bi vzdignila se z ravni, ki jo je zasnežil gruden.

In šel ... Pozdravljal ga med listi je za grozdom grozd
rumenozrel in se do smeha čudil:
Prijatelj, črne misli s tabo in bridkost?
Kakó, kakó, sem jaz jih vzbudil?

Nasmej se jim v slovo, kaj ž njimi pital bi dolg čas,
če se mu zdi, pa sam naj zeha
in družbo iskat gre v deveto vas —
pri nas je vrisk doma in družba smeha! — —

Med brajdami se vračal je v jesenski podvečer
in sam Bog ve, ob čem se v srcu smeh je vkresal,
da bil je — še nikdar tako — galanten kavalir:
sanjavi luni na nebo je dobro voljo stresal! ...