Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)

Ta veseli dan ali Matiček se ženi: Komedija v 5 delih Anton Tomaž Linhart

1840 je komedijo isti založnik tiskal v dveh variantah: v bohoričici in s strešicami. Uredi po vzoru Županove Micke

Spisano:	1790
Viri:	Veséli dan ali Matizhek se shéni: Komédia v 5 délih. V Ljubljani: J. Blaznik, 1840. FF; dLib; (COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

.

Osébe

• BARON NALETEL
• ROZALIJA, njegova gospá
• MATIČEK, grajšinski vertnar
• NEŽIKA, hišna
• TONČEK, učénec na vakancah
• ZMEŠNJAVA, besédnik na sêlih
• ŽUŽEK, grajšinski kancelir
• BUDALO, njegov pisár
• JERICA, županova hčí
• JAKA, lakaj
• GAŠPER, délovec
• Brìč
• Godci
• Kmečki fantje ino dekliči

Zgodbe kràj je gorénsk grad, blizo néke vasi.

Pervo délo

Hiša v gradu na pol pospravljena. Na srédi stoji vêlik nasloniten stol. Matiček nékaj meri po tléh. Néžika stoji pred zerkalam (špéglam), slamnik popravlja ino rožo na njim.

Pervi nastòp.

Matiček, Néžika

MATIČEK: Devétnajst čévljev je dolgóst, širokóst pak šest ino dvajset.

NEŽIKA: Pogléj, Matiček, moj slamnik; takó le se mi bo bólj podal, kaj nè?

MATIČEK: Pràv lepó; roža se ti tudi kèj lepó perliči; tode še lépši cvetè tvôjih lic roža v môjih očeh.

NEŽIKA (malo nazaj stopi): Kaj pak mériš, ljubi moj?

MATIČEK: Mérim, če bo za posteljo, ktéro nama je baron obljubil, dôsti prostora, ali ne?

NEŽIKA: Kaj tukej le bo stala?

MATIČEK: Tukej bo naju prebivališe.

NEŽIKA: Ta ne bo péla, po nobêni céni ne.

MATIČEK: Zakaj ne?

NEŽIKA: Žé za to, ker jest nočem!

MATIČEK: Se li vendar smé véditi, zakaj ne?

NEŽIKA: Tudi to se ne pové!

MATIČEK: Taka je le, kadar nas žénske v svôje mréže vjamejo.

NEŽIKA: Tiho bodi!

MATIČEK: Ali veš, Nežika, de jest zanaprej ne bom več kertov lovil dôli po vértu. Ti se boš mogla z mano drugači obnašati. Od danes, téga dneva, sim jest pervi hišni služabnik, ino tako rekoč baronov prijatel. Po tem ménim, boš vendar spoznala, de v célim gradu ni bolšiga kraja za naju, kakor tukej sredi med baronam ino med milostljvo gospó. – Kadar gospó po nôči, postávim, šipati perčnè, in zvônček zapoje, tri stopinjice storiš — smùk! – ino notri boš. Kadar gospod mer hoče, ino zvonček zapoje, dvakrat skočim — smuk! — ino per njim bom.

NEŽIKA: Pràv imaš! Kadar pa zjutrej zvônček zapôje, ino gospod têbi dovèlj opravila da, tudi òn tri stopinjice storí, smùk! — ino žé je per môjih vratih, trikrat skoči, smùk! —

MATIČEK: Kako to méniš?

NEŽIKA: Poslušaj!

MATIČEK: Govôri za bôžjo voljo!

NEŽIKA: Naš baron se je lépih deklét tukej okoli žé naveličal; òn bi se zdàj rad lepó doma deržal; ali méniš, per svôji gospé? Kaj pa dé! — Per tvôji ženíci, ljubi moj Matiček! Stariga Žužeka je najél, de bi me na njegovo stran spravil.

MATIČEK: Žužek! — prekléti Žužek! — če mu jest réber ne pólomim. —

NEŽIKA: Ali si kdàj mislil, de bo mêni doto dajal zavôljo tvoje službe?

MATIČEK: Zakaj ne? Mêni se zdi, de sim vendar —

NEŽIKA: Oh, kakó so učêni ljudjé zabiti —

MATIČEK: Pravijo takó.

NEŽIKA: Ali svét vendar ne verjame —

MATIČEK: Svét je neumen.

NEŽIKA: Poslušaj me tedej. Naš baron hoče mene na skrivnim za-se kupili, ino ti bi vesêlje imel, mu plajš deržali. — Ta misel ni celò takó napčina, kaj meniš?

MATIČEK: Žé mi čêlo poka od jéze.

NEŽIKA: Nič se mi ne praskaj po čêlu.

MATIČEK: Zakaj ne?

NEŽIKA: Bi te utégnil kakšen bodénec zbôsti.

MATIČEK: Ti si vendar le porédna! — Kakó bi pa bilo, ako bi midva to réč drugači svila. Jest ga čem speljati, de bi on še takó zbrisan bil; tode dota mora pred v žépu biti.

NEŽIKA: Tu ga imaš le! denar ino golufija têbe skupaj deržità.

MATIČEK: Baron misli mêne golufati, mar naj jest njêga.

NEŽIKA: Se nič ne bojiš?

MATIČEK: Kogá se bom néki bal? Kdor ne vaga, je brez blaga. (zvônček zapôje)

NEŽIKA: Gospá je žé na nôgah, snoč je djala, de hoče danes z mano nar prej govoriti.

MATIČEK: To pa žé kàj poméni.

NEŽIKA: Moram iti; moj ostani, Matiček! To misli, kar ti je storiti.

MATIČEK: Kaj žé gréš? Nič pràv ne spoznaš, kako grôzno te ljubim.

NEŽIKA: Kdaj boš jénjal, mêni to od jutra do vezhéra praviti.

MATIČEK: Kakor hitro ti bom tó od jutra do večéra skazovati môgel. (Néžika stêče.)

Drugi nastòp.

MATIČEK (sam.): To je rés, déklica je ôna, de ga ji ni para! okrogla kakor igračica, perpravna, perljudna; to je vse živó, vse polno ljubézni ino ôgnja! — ino zraven téga še kakó pametna! — (hodi sim ter tje, ino si roké mane) — — Ha—ha—ha— ljubi moj baron, sva skupej? Zdaj še le umém, zakaj me tako visôko povzdvigniti hočete. Jest bi vam služil, vi pa môji ženici; jest bi vašo glavo krišpal, vi pa mojo; jest bi se za vašo žlahto trudil, vi bi pa za môjo skerbéli. Matiček, takó dêleč se ne boš dal zapeljati. — Ti pa! stari, lažnjivi lesjak! perliznjeni Žužek! têbe bom — kogá? — Matiček dôbro premisli! Tukej se ne sméš prenagliti. Ti jih moraš tako skupej spraviti, de si bodo êden drugimu rogé odbili. Nar préd moraš denar in Néžiko imeti; baronu kakšno drugo kost glodati daš; Žužeka pa dòbro namažeš.

Trétji nastòp.

Zmešnjava, Matiček.

MATIČEK: Ho! ho! Gospod Zmešnjava, priserčni gospod, ste mar v svate prišli? — Véste li, de se žénim? — Nò, nò, me pràv veselí.

ZMEŠNJAVA: Prijalel, je sicer govorjênje od ženitve, rés je; ali ne celo takó, kakor ti misliš.

MATIČEK: Ta le, (se na nos pokaže) pogléjte ga, se žéni. Vi pa znate misliti ino govoriti, kar koli vam je všéč.

ZMEŠNJAVA: Sva li sama? al naju nihčè ne sliši?

MATIČEK: De hoste celò sami, grém še jest.

ZMEŠNJAVA: Čakaj prijatel malo, midva imava še nékaj posébniga govoriti. — Ti si pred trêmi léti dôli pod Novim-mestam na Gobovim-gradu služil. Je rés, ali ne?

MATIČEK: Rés.

ZMEŠNJAVA: Takó tudi na tistim gradu ključa-rico poznaš, po iménu Marijo Smrékarico?

MATIČEK: V tréh létih sim tolikanj žénskih obrazov vidil; dôbro véste, de mi kar ni mogoče, se vsih spomniti.

ZMEŠNJAVA: Té nisi pozabil. Ali morebiti se boš saj listih dvé sto kron spomnil, ktére ti je posodila.

MATIČEK: Če mi jih je posodila, sim jih pa tudi zapravil. In nič se ložej ne pozabi, mém zapravljeniga denarja.

ZMEŠNJAVA: Posodila sub conditione expressa.

MATIČEK: Nikár, po latinsko mi jih ni posodila.

ZMEŠNJAVA: To se pravi: z tém pristavkam, z to zavézo, de jih boš vèrnil, ino de jo boš vzél.

MATIČEK: Takó! tista je pa druga; je kaj lépa?

ZMEŠNJAVA: Še precèj.

MATIČEK: Mlada?

ZMEŠNJAVA: Per nar boljših létih, okoli štirdesetih.

MATIČEK: Mesnata?

ZMEŠNJAVA: Redí se dòbro, ne bodi ji oponošeno.

MATIČEK: Velika, majhna?

ZMEŠNJAVA: Čemú to prašanje? — Dòbro jo poznaš, nikar ne taji.

MATIČEK: Za to, gospod žlahtni, kér vam ravno tako vošim, vzemite jo vi; vam se bo bôlj perlêgla; dolg ji pa za doto pustim.

ZMEŠNJAVA: Prijatel! ne pozabi z kom govoriš. Tvôje zvijačine ti ne bodo nič pomagale.

MATIČEK: Vém; če bi bil dohtar, bi mi žé kàj vèrgle.

ZMEŠNJAVA: Zadôsti je praznih besedí. Ali jo plačaš ino vzameš? — To te vprašam. — Pogléj, ôna te še zdàj rada ima; pisala mi je, de naj to réč na tihama opravim; ako se pa raji pravici, kakor njéni dobroti vdaš, te imam tožiti, zdajci, per ti priči — Govôri, Matiček!

MATIČEK: Pogléjte, ta reč se mora z jasno, trézno ino prebrisano glavo prevdariti ino premisliti. Danes sim pa pijan, — pijan od vesêlja, od ljubézni, kakor sléherni žénin. Poterpite saj do jutrašnjiga dné.

ZMEŠNJAVA: Fantalin, ti z mano norčuješ. Le čakaj, žé ti jo bom zasolil per zeléni mizi, de boš svoj živ dan Zmešnjavo pomnil!

MATIČEK: Nikar se ne repénčite, gospod žlahtni!

ZMEŠNJAVA: Se bova zaslišala, per gosposki, ino še danes! ino še danes! (hoče iti; per ti priči Néžika pride, ter zadej postoji.)

MATIČEK: Pojte z mano dôli na vèri; vam bom dal dinje pokusiti, de se bole ohladili, sicer vam zna jéza škodovali. (odideta.)

Četerti nastòp.

NEŽIKA (sama): ,,Se bova zaslišala per gosposki, ino še danes, ino še danes“! — Kaj to poméni. Je pa že spet Zmešnjava kakšno zdražbo napravil. — Nič ne dé, jest se na svôjiga Matička zanêsem. On ima pamet in dóber jêzik. (zažêne obléko, ki jo ima naročji, na stol) Zdàj sama ne vém, kaj tukej išem.

Peti nastòp.

Nežika, Tonček.

TONČEK (perteče): Néžika, te vendar enkrat samo najdem, že dvé uri za tabo lazim. Ob! ti se boš možila, ino jest — grém v Ljubljano.

NEŽIKA: Zato, kér se bom jest možila, gréš ti v Ljubljano, kakó je to?

TONČEK (žalostno): Néžika, baron mi je slovo dal.

NEŽIKA: Sej niso še šolski jesenski prazniki minili; kakšno otročarijo si zopet napravil?

TONČEK: Sej véš, Néžika, de danes zvečér pridejo godci k županovim; Jérici sim bil obljubil, z njo plésati, zato sim snoč dôli k nji stopil, de sva malo poskusila. Komaj jo dvakrat zasučem, kar pride stara županja, ino napové barona. Še nifim imel časa skriti se, je že notri perropotàl. Od jeze fe je pénil, ko me je zaglédal. „Pobêri se“, je djal, „presnéti pa-perk“, ino še néko drugo besédo, tode me je povédati sram — „pobéri se še danes iz té hiše, jutri pa iz grajšine“; če ga milostljiva gospá, môja botrica, ne potolaži, sim zgubljèn; moje oči ne bodo nikdar več takó sréčne, têbe viditi.

NEŽIKA: Mêne? Kaj mêne viditi? Ali je zdàj na mêni vèrsta? — Si se milostijive gospé žé navelíčal? —

TONČEK: Oh, Néžika! nikar me ne opomnuj; njé lepôta je ranila môje sercé; ali strah me spreletí, kadar zmislim, de jo ljubim.

NEŽIKA: Takó! zato se zdàj krog mêne sliniš, kaj nè? o ti serboritnek (mu da en šnoberc).

TONČEK: Oh, ti si pač sréčna! cél dan jo glédaš, c'el dan z njo govoriš, sjutrej jo oblačiš, zvečér pa slačiš — od jeglè do jeglè — Néžika! dalje mi ni misliti! — pa nékaj se še opomnim — po svôji ljubézni, po vsim, kar ti je drago, te prosim, nikar mi ne odrêci —

NEŽIKA: Kogá?

TONČEK: Ene podvéze od milostljive gospé.

NEŽIKA: Nesramnež gèrdi!

ToNČEK: Nar lépši pésem, ki sim jo še le skoval, ti dam za-njo. (poklekne) O, dàj mi jo! kadar se bo môje sercé v morju žalosti topilo, bo ta podvéza, ino zraven spomin môje Néžike —

NEŽIKA: Tiho bodi kvanta (ga po ustih udari). Ljubi moj, koliko jih vendar imaš? — K Jerici hodiš v vas, po milostljivi gospé na skrivnim zdihuješ, za mano si tudi žé slepariti jél. —

TONČEK: Jest rés ne vém, kaj bo z mano. En čas sim je sačélo vse po mêni vréti; de le kakšno žénsko zaglédam, mi žé sercé bije; de le besédico ljubézen zaslišim, žé se od žêlje in vesêlja trésem; kar mràz in vročina me prevzameta. Včasi lé-tam po hosti, kakor védomec, ter vpijem: „ljubim te“, pa ne vém kogá; drévju, skalovju, oblakam ino vetrovam svôjo ljubézen razkladam. —

NEŽIKA: Bojim se, de boš še celò obnôril.

TONČEK: Joj! (zagléda barona, ler se skrije za stol.)

NEŽIKA: Kaj ti je?

Šésti nastòp.

Néžika, baron, Tonček (skrit).

NEŽIKA: Ha! (zagléda barona, k stola stopi, de Tončka perkrije.)

BARON (bližej k nji stopi) Néžika! ti nisi nič kàj dôbre volje; si sama z sabo govorila: tvôje sercé je gotovo nepokojno. Tode drugači ne more biti; zlasti pa v tém stanu.

NEŽIKA: Kaj zapovéste, milostljivi gospod? Kaj bi bilo, ko bi vas kdo per mêni najdel?

BARON: Bog obvari! — ali véš, de sim ti prijatelj de te rad vidim — pa kaj bom druzih besedí iskal! — de te ljubim. Žužek ti je žé to povédal. Jest ti bom ob kratkim razložil, kar si voši môje sercé; poslušaj me! (na stol séde)

NEŽIKA: Nič nočem slišati.

BARON: Le edino besedico. Sèj žé veš, de sim Matička čez vse svôje služabnike povzdvignil; njêmu sim izročil tako rekoč, gospodarstvo svôjiga gradú, tebi pa svôjiga sercá.

NEŽIKA: Ne zamérite, milostljivi gospod! to ne bo nič — o, de bi govoriti sm'ela!

BARON: Govôri ljubka, dèrži se pravice, ktero čéz-me imaš.

NEŽIKA: Jest nočem nikakoršne pravice čez vas iméti. Pustite me per miruj vas lepó prosim.

BARON: Govôri popréd.

NEŽIKA (jézna): Žé ne vém, kaj sim hôtla rêči.

BARON: Od gospodarstva čez môje sercé je bilo govorjênje.

NEŽIKA: Vi mêni blago ponujate, ktéro ni vaše; sram vas bodi!

BARON: Kakó to misliš ?

NEŽIKA: Svôje serzé, svôjo ljubézen ste svôji gospéj pred nébam in zemljó izročili; gosp'ej, ktera vas je vrédna, ktere lepôti pod solncam ni enake, proti kteri jest — naj se lepoličim, kolikor koli hočem — še seénca nisim.

BARON: Ha! ha! ha! kaj nič druziga ni? — Ne zamérim ti, ljuba Néžika! Vi ljudjé od tvôjiga stanú imate se dovèlj takih starih kvant med seboj, de môž ne smé druge žêne ljubiti, razun same svôje, ino tako dalje. Ali mi gospôda smo té muhe žé zdavnej popustili. Vesêlje ino vžitek, Néžika, to je naša postava. Dokler me veselí svôjo žêno ljubili, jo ljubim; kadar me pa več ne veselí, si druge poišem. Kaj bi se néki silil? Kamor sercé peljá, tam veljá. Ljubeznjiva môja Néžika, pridi danes zvečér dôli v gojzdèk, kônec vèrta, kaj velja, de ti bom vse muhe iz glave stépel.

ŽUŽEK (zvunej govori): Ali ni gospod baron tukej?

BARON: Kdo je?

NEŽIKA: Jest, uboga sirota!

BARON: Pojdi vùn, in nikogar notri ne spusti.

NEŽIKA: Kaj, vas pa hočem tukej pustili?

ŽUŽEK (zvunej): Ni zdavnej, kar sim ga vidil notri iti; imam govoriti ž-njim.

BARON: Se nimam nikamor skriti? — pač, tukej za stol — Gléj, de ga kmalo odpraviš.

(Néžika mu nasproti stopi; òn jo malo proč odrine, tako de ravno med njim ino Tončkam ostane. V tém ko baron za stol počéne, se Tonček okoli stôla splazi, se nanj uséde, ter nogé skerči. Néžika tisto obléko, ktéro je popréd pernèsla, čez Tončka vèrže, ter se pred stol vstavi.)

Sedmi nastòp.

Baron ino Tonček (skrita) Néžika, Žužek.

ŽUŽEK: Nisi vidila gospod-barona?

NEŽIKA (jezno): Zakaj bi ga néki jest iméla viditi?

ŽUŽEK: Ko bi bila ti malo bòlj prebrisana, bi me ne prašala, zakaj? Matiček ga iše.

NEŽIKA: Tedej iše òn svôjiga sovražnika.

ŽUŽEK: Kaj, se li to pravi žénina sovražiti, kadar se misli nevésti dôbro storiti?

NEŽIKA: Vém de nè, po vašim nauku.

ŽUŽEK: Moj nauk je ta: ,,Ljubi Matička, ljubi pa tudi njegovo sréčo, ino kér bo baron njêga osréčil, ljubi tudi barona.“

NEŽIKA (jézno): Sram vas bodi! Kdo vam je veléval simkej hoditi?

ŽUŽEK: Tiho, tiho! nikar se ne togôti! sej se bo vendar le vse zgodilo, kakor boš sama želéla. Matiček je prebrisan, òn ne bo sam sêbi na solnci stal. — Ali mêni se vse dozdéva, de mali učénec —

NEŽIKA: Tonček?

ŽUŽEK: Tonček, ravno ta — ki v'edno za tabo lazi. Komaj je êna ura, kar sim ga vidil tàk dolgo pred gradam sim ter tje hoditi, dokler se je k têbi splazil. Rêci, de ni r?es, če moreš.

NEŽIKA: Kako pa!

ŽUŽEK: Ali ni tudi pésmi od têbe zložil? Zastonj je gotovo ne skriva.

NEŽIKA (sérdito): Kaj pa de, od mêne!

ŽUŽEK: Ali pa od milostljive gospé. Sim žé slišal, de se tudi okoli njé slini — — Ali šentaj, tam naj se varuje, kar to zadéne, baron si ne bo dal pod nošam bèrbati.

NEŽIKA: Kdo vam pa je néki to natvézil? Kaj si boste še zmislili?

ŽUŽEK: Sim si mar jest zmislil? — Vsi ljudjé takó govoré!

BARON (vstane): Vsi ljudjé takó govoré?

NEŽIKA (prestrašena na stran): Zdàj se Bog usmili!

ŽUŽEK: Ha! ha! ha!

BARON. Žužek, recite hlapcani, de naj ga iz grajšine stepó.

ŽUŽEK: Mêni je žal, de sim zraven prišel.

NEŽIKA: Oh, moj Bog!

BARON (Žužku) Deklè se je prestrašilo; N'ežika, usédi se tukaj dôli. (jo hoče posadili na stol.)

NEŽIKA (ga od sêbe pahne): Nočem sedéti. K mêni priti na tako vižo, komú se to spodobi?

BARON: Sèj sva dva, ljubka! Zdàj se ti ni Tréba bati.

ŽUŽEK: Milostljivi gospod, ne zamérite, če vam po pravici povem. Žal mi je, de sim čez fanta govoril; zmislil sim si le, de bi bil ž-nje — kaj spravil, — sicer pa —

BARON: Vse zaftonj — fant mora iti.

ŽUŽEK: Za voljo té otročaríje?

BARON: Otročarije? — še le snóč sim ga per županovi hčéri zalézil.

ŽUŽEK: Per Jérici?

NEŽIKA: Kaj veljá, de ste pa tudi vi gospod baron per nji kaj stikovali!

BARON (vesél): Ta predgovor mi je všéč.

ŽUŽEK: Se bo žé počasi vdala; imam upanje.

BARON: Pa ne za téga voljo — Imel sim z županam nekaj govoriti; zato sim dôli do njêga stopil; snoč žé o mraku odprem vrata, najdem deklino vso prestrašeno. — Ubožica se ni védila kam djati. To se je mêni čudno zdélo. Jest prašam, glédam, išem ter vidim za durmi interfat, ali nekaj taciga viséti; bližej stopim, ga lepó flétno vzdignem (pokaže, kako je narédil, fino obléko na stôlu, pod ktéro je Tonček skrit, vzdvigne) kar zaglédam — (zagléda Tončka) Ha!

ŽUŽEK: Ha! ha! ha!

BARON: Ta je pa še gorši, tá!

ŽUŽEK: Verjamen.

BARON (Nežiki): Takó, deklè, sačétek je dóber! Tvoj žénin se ima veselíti. Za voljo fanta si me tedej gonila, si hôtla sama biti? — Ino ti učenec, ti marčès, ti se predèrzneš Matičkovo nevésto zalezovati! — Čakaj mèrgolinec! — Žužek, ali je prišel z vami?

NEŽIKA: Ni se vam tréba repénčiti nè, mi-lostljivi gospod! òn je bil žé tukej, kò ste z mano govorili.

BARON: Oh, de bi lagala! Njegov nar véči sovražnik bi mu te nesréče ne vošil.

NEŽIKA: On me je prišel prôsit, de naj zanj per miloslljivi gospé poprosim, lačas ste vi prišli; kaj je hôtel storili, kakor hitro se skriti.

BARON: Skrìl se je? kjé? tukej? — To je laž! to je laž! od začétka sim sam notri sedel.

TONČEK: Milostljivi gospod, tistikrat ko ste vi notri sed'eli, sim jest za stôlam čepèl.

BARON: Lažnjivec! za stol sini se bil jest skrìl.

TONČEK: Takrat sini se jest okoli splazil, ter sim se va-nj usédel.

BARON: Tedej je okrog švigal, kakor martinček, ino nas poslušal!

TONČEK: Milostljivi gospod! ušésa sim si tišal, ino kar nič nisim slišal.

ŽUŽEK: Tiho! nekdó pride.

BARON (Tončka iz stôla zléče, ter ga na noge postavi): Ta prekléti paglovec, bi ne maral, de bi préd célim svétam notri obtičal.

Osmi nastòp.

Tonček, Néžika, baron, Žužek, Matiček, gospá, Jérica ino drugi kméčki fantje ino dekl'eta, vsi po prazniško obléčeni.

MATIČEK (Vénec iz bélih in rudéčih rožic spleten v rokah derži, ter milostljivi gospej pravi:) Milostljiva gospá! prosite za nas.

GOSPA: Pogléj, ljubi moj mož! Tíle mislijo, de jest tolikanj per têbi zamorem. Pa vendar, kér njih pròšnja —

BARON (malo zméšan): Sej véš, de ti nič ne odrêčem. Kaj prosijo?

GOSPA: Matiček bo vse povédal.

BARON (Néžiki): Prôsi tudi ti.

NEŽIKA: Kaj pa de, môja bo pa žé veljala!

MATIČEK: Le prôsi, le prôsi.

BARON (proti Matičku): Kaj bi rad?

MATIČEK: Milostljivi gospod, danes pridejo godci k županovim. Kaj ne Jérica?

BARON: Ino ti bi rada plesála; jeli?

JERICA (sramežljivo): To bi žé.

BARON (Matičku): Ino pôtlej?

MATIČEK: Vsi prosimo, céla vas prosi, fantje ino dekléta, de bi sméli godci priti v grajšino.

BARON: Kaj pa ti praviš Néžika?

NEŽIKA: Vas tudi prosim.

GOSPA: Per županovih je pretesno; tukej imamo saj dovelj prostora.

BARON: Perpeljite jih tedej; vaše vesêlje naj bo tudi môje, jest ino gospá bova tudi zraven.

MATIČEK: Še nékaj, milostljivi gospod!

BARON: Povéj.

MATIČEK: Ta vénec sim iz nar lépših rožic, iz bélih ino rudéčih, za svôjo nevésto splétel. On poméni vénec devištva. Kér sim tedej žénin, Néžika pa nevésta, vas prósiva, de bi vi, milostljivi gospód, danes, kadar godci pridejo, ta vénec môji Néžiki na glavo djali.

BARON: Kaj si boš še zmislil, ljubi moj Matizhek! Od té navade ni bilo nikdar slišati v krajnski dežêli.

MATIČEK: Pač, milostljivi gospod; lansko zimo, ko smo v Ljubljani bili, sim bil večkrat v igralíšu, ter sim vidil, de so z nevésto take šêge iméli. To mi je takó dopadlo, de sim sklênil, per meni mora, kadar se bom ženil, ravno takó biti.

BARON: Kakšna igra je néki bila?

MATIČEK: Po némško so ji rêkli: „Die Hochzeit des Figaro“.

BARON: Ha! ha! ha! —

MATIČEK: Ponižno vas prosim. (poklékne, Néžika za njim; Matiček pomigne kméčkim fantam ino deklétam, de naj tudi pokléknejo ino rokë povzdvignejo)

GOSPA: Tudi jest svôjo prôšnjo z njimi sklénem; dovôli jim, dovôli to nedolžno vesêlje. Ako je kdàj môja ljubezén per têbi kàj zamôgla. —

BARON: Žé zadôsti; prave straní môjiga sercà si se lotila. Za voljo tébe bom vse storil, karkoli hočejo.

GOSPA: Ljubeznjivi mož! (proti svatam obernjena) Vstanite ; vslišana je vaša prošnja. (Vsi zaukajo ino vstanejo.)

BARON (zméšan, se po čêla praska, ino sam per sêbi pravi): Vjéli so me! (Matiček, Néžika ino vsi drugi po vèrsti pridejo, ter baronu ino gospéj roko kušujejo.)

GOSPA (proti Tončku): Kaj pa ti, Tonče, se ne boš nič veselil?

NEŽIKA: Ubožec je žalosten, milostljivi gospod so na-nj hudi.

GOSPA: Jest za-nj prosim.

BARON: Ti ne véš, za kogá prosiš.

GOSPA:. Ali je še mlad!

BARON: Ni takó mlad, kakor méniš.

TONČEK (se trese.): Milostljivi gospód! odpustite mi, jest sim bil malo neposajèn, ali zanaprej bote vidili —

GOSPA: V kom je ravno grešil, ne vém. Vendar mislim, de tvôje jéze ni zaslužil. Sej véš, ljubi moj — če mu rokó odtégneš, je zgubljèn.

BARON: Bog obvaruj!

MATIČEK: V njegovih letih marsiktér ni imel pameti.

NEŽIKA: Mladost je norost, kaj se hoče!

JERICA (sramežljivo ino boječe): Milostljivi gospod! — jest— sèj véste, — snoč — sim jest —

BARON: Žé vém, žé vém! — Nò, kér tedej vse za-nj prosi, bom pozabil, kar se je zgodilo. Jest bom za-nj skerbel, bom zanaprej njegov ôče, kakor dosihmal. Ali to si bom zgovoril, de mora še danes brez vsiga odlašanja v Ljubljano iti. Matiček, rêci kobilo napréči. (Tončiku) Ino ti pa le kopita skupej spravi, pa le urno!

TONČEK (baronu roko kušne).

BARON: Od svôje botre slovo vzêmi, ino perporoči se pràv flétno. (Tonček pred gospó poklékne, ali kar spregovoriti ne more.)

GOSPA: Kér ti ni perpušêno, le êno uro več per nas biti, tedej pôjdi, ljubi moj Tonček! Dôbro se uči; bodi pokoren svôjim učenikam; varuj se hudih tovaršev; spoštuj svoje dobrotnike; ne pozabi tiste hiše, iz ktére si tolikanj dobrot prejél, ino dàj kàj véditi od fêbe. (Tonček vstane ino gré na svoj kràj)

BARON (gospéj): Kakor vidim se ti zlo smili. —

GOSPA: Ne bom tajila, bojim se za-nj; njegove l'eta so nevarne. Jest sim mu botra.

BARON (Žužku): Žužek, vi ste vendar le pràv iméli. Pojte z mano. (proti drugim) Dekliči, fantje, popoldan se bomo sopet vidili. (Baron gospó za pod pazho pélje, ino vsi odidejo.)

Devéti nastòp.

Matiček, Néžika ino Tonček.

MATIČEK (Ju pocuka, ino nazaj perpélje) Ha! ha! ha! ta je nalêtel.

NEŽIKA: De véš, dôbro si jo bil zmislil.

MATIČEK: Pustimo zdàj to. Néžika! jest ti imam nékaj pov'edati. Ko bi, postavim, ti slišala, de je Zmešnjava čéz-me kakšno tôžbo napravil, ino ta tôžba, postavim, —

NEŽIKA: Naj se nikar ne vstrašim, kaj nè? — Nič se ne boj. Mêni se je žé nékaj dozdevalo; pa sim se na-te zanêsla.

MATIČEK: Ko bi bilo govorjênje, de sim, postavim, v nadlogi, v sili, préden sim têbe poznal, od néke stare, gèrde, berljave, škiljaste, škerbaste ključarice na Gobovim-gradu pod Novim-mestam nekóliko denarjev prejel, ino de sim ji obljubil, ako mi bo mogoče, jo vzéti, kaj bi ti rêkla Néžika?

NEŽIKA: Oči bi ti izkopala. (na stran) Pa kaj se hoče! (glasno) Ti praviš, de je stara, gerda, berljava, škiljasta ino škerbasta?— No, to je še tvôja sréča. Sicer —

MATIČEK: Kar vse drugo zadéne, le mêne pusti. —

TONČEK: Matiček, ti si žé pozabil, de moram kmalo odriniti.

MATIČEK: Res je, ino ti bi rad tukej ostal ?

TONČEK: Pa še kako rad!

MATIČEK: Ostal boš, nič ne maraj. Vzêmi slovo od vsih, plajš ogèrni; bukve, obléko ino vse, kar koli imaš, skupej spravi, de bodo vsi vidili. Jest bom rékel z vpréženo kobilo dôli pred vratmi stati. — Dàj si opraviti, nòsi, véži ino popravljaj kar moreš. Po tém se v kripico usédi, ino dirjaj dôli do gôjzda, tam pervéži kobilo na pervi hrast, ter pridi po vertu nazaj. Baron bo ménil, de si že blizo Ljubljane. Ali skriti se boš mogel, dôkler ga ne potolažimo.

TONČEK: To bi bilo žé dôbro — tode se bojim —

NEŽIKA: Nič se ne boj. Matiček je glava! Le njêga vbogaj.

(vsi odidejo.)

Drugo delo.

Lépa hiša v gradu z énim oknam. V dnu sloji velika postelja v alkovu. Na vsaki strani ino v dnu zraven alkova so vrata.

Pervi nastòp.

Néžika ino gospá (pridete skozi désne vrata).

GOSPA (se naglo uséde na stol.): Vrata zaprì, Néžika, ino povéj mi vse na tanko.

NEŽIKA: Kar besédice vam nisim zatajila, milostljiva gospá!

GOSPA: Ali je pač mogoče, Néžika? Zapeljati le je hôtel?

NEŽIKA: Zapeljati ravno ne; ampak le kupiti me je hôtel.

GOSPA: Ino Tonček je bil zraven?

NEŽIKA: Zraven; za vélikim stôlam je čepel. On me je prišel prôsit, de bi per vas za-nj prosila.

GOSPA: Zakaj pa ni sam k mêni prišel? Ali siri mu žé kdaj kaj odrêkla?

NEŽIKA: Jes sim mu sama to svétovala, ali ubožec je ves prestrašen. Takó od hiše izgnan biti, ino od vas ločiti se, milostljiva gospá!— Kaj ménite, de je to majhna réč? — „Oh, Néžika“! tako je proti mêni zdihnil, „njé lepôta je môje sercé ranila; ali strah me spreleti, kadar zmislim, de jo ljubim“.

GOSPA: Sim li rés takó strašna viditi? Sèj sim mu bila vsêlej dôbra, ino pomagala sim mu tudi rada.

NEŽIKA: Kaj ménite, kaj si je še po tém zmislil? — Ne vém, če bi vam povédala, ali ne. —

GOSPA: Le povéj, le povéj, Néžika!

NEŽIKA: Premislite; po vsi sili je hôtel êno vaših podvéz iméti.

GOSPA (na smeh): Podvez? — Ubožček!

NEŽIKA: Krégala ino ozmerjala sim ga, de se je prederznil, kaj taciga misliti. Tistikrat pa—vidite, milostljiva gospá! jest vam ne morem dopov'edati, kaj je počél — na tla se je vergel; se je pred mano zvijal, kakor kača; oči so se mu bliskale, kakor iskre; vriskal je pa, kakor Čič.

GOSPA: Kaj pa še Néžika?

NEŽIKA: Sam zlodej je v tém fantu. — Po t'em je kar pokôncu skôčil, ter me je objél, rekoč: „Kér svôje bótrice ne smém, bom pa têbe“.

GOSPA (zamišljena): Pustive, pustive té norčije. — — Tedej, ljuba môja, kaj ti je še moj gospod zadnjič rékel?

NEŽIKA: De Matička ne bom dobila, če se mu po volji ne vdam.

GOSPA (vstane, sim ter tje hodi, ino z veternico maha): On me nič več ne ljubi!

NEŽIKA: Kaj se bote jezili, milostljiva gospá!

GOSPA: Taki le so vsi možjé! Jest sim ga ljubila, moja ljubézen ga je utrudila; to je moja pregréha! Ali ti se nič ne boj; dobila ga boš, jest sim ti za-nj porok — bo li skorej prišel?

NEŽIKA: Kakor hitro gospod baron na lov odide.

GOSPA (z véternico maha): Odprì ôkno. Tukej je taka vročina —

NEŽIKA: Zato, kér tako naglo sim ter tje hodite, ino z rokama mahate. (ôkno odpira.)

GOSPA (zamišljena): Mêne popustiti!—Nehvaléžni člôvek!

NEŽIKA (zavpije per ôknu): Ravno tukej gospod baron po vertu jezdari. Jaka tudi, ino êden, dva, trijé, štirje psi.

GOSPA: Lih pràv, to je žé dôbro — Néžika, nekdó terka!

NEŽIKA (odprét têče ino pôje): To je moj Matiček! to je moj Matiček!

Drugi nastòp.

Matiček, Néžika, gospá (sedé).

NEŽIKA: Pridi, pridi vendar, ljubi moj! milostljiva gospá te žé ne morejo perčàkati.

MATIČEK: Mêne? — Kaj, je taka sila? — Milostljiva gospá, kadar jest pràv premislim, vidim na zadnje, de se vse pràv vêde. Milostljivi baron vidi rad môjo Néžiko, ino to je pràv.

NEŽIKA: Prav?

MATIČEK: Mêni bo gospodarstvo po céli grajšini zaupal, ino to je pràv.

NEŽIKA: Molči, molči kvanta!

MATIČEK: Zato pa, ker mu ti gospodarstva po svôji grajšinici nečeš zaupati, te milostljivi gospod golufati misli; ino to je pràv. —— Kér se pa daljej svét takó vêde, de se golufija z golufijo premaguje, sim si tudi jest êno zmislil; ino to je tudi pràv.

NEŽIKA: Ljubi moj Matiček, kako li moreš sdàj norčevati?

MATIČEK: Ali jest, milostljiva gospá?

NEŽIKA: Namest de bi žalosten bil. —

MATIČEK: Kaj ni zadosti, de si glavo ubijam, kakó bi mi svôjo réč izpeljali? — Poslušajte me, milostljiva gosp'a! Jest ménim tako le: Milostljivi gospod je môjiga kruha lačen, torej je tréba, posébno skerb v njim obuditi, de bi svôjiga lastniga ne zgubil.

GOSPA: Žé pràv, Matiček,kakó pa?

MATIČEK: To je žé storjêno; jest sim mu žé podkuril. Vas sim založil gospod baronu.

GOSPA: Mêne? — Ali noriš?

MATIČEK: Jest ne, ali baron bo nôrel.

GOSPA: On je grôzno nagle jéze!

MATIČEK: Ravno tak mora biti. Kadar kri vrè, se glava méša. Jest sim Budalu pismice v roke vtisnil, de naj ga milostljivimu gospodu da; v pismu sim mu pa poročil, de ima še danes zal gospod k vam v vas priti.

GOSPA: Ino ti se prederzneš tako laž čez mé napraviti? —

MATIČEK: Milostljiva gospá, le per vàs je laž; per kaki drugi bi bil morebiti zadèl.

GOSPA: Tedej se ti bom mogla še zahvalili?

MATIČEK: Povéjte mi, ali ni to lépa réč, de sim mu déla za cél dan napravil. Zdàj ne bo védil, ali bi êno varoval, ali bi za drugo lazil. Se bo repénčil, bo z dolgim nosam sim ter tjé krivoritil. V ti zmoti bo dan pretékel, ino Néžika ostane Matičkova.

GOSPA: Bomo vidili, kakó bo še pravda iztêkla!

MATIČEK: Na pravdo ne mislim, per môji duši! – Néžika porôči milostljivimu gospodu, de ga boš danes zvečér dôli v gojzdiku čakala.

NEŽIKA: Ti mêni to praviš?

MATIČEK: Uh! dàj si dopovédati; kdor iz nič nič narediti hoče, nič ne storí, ino ni za nič. Me uméš?

NEŽIKA Ta bi bila lépa!

GOSPA: Tedej tí sam pervoliš, de bo Néžika v gojzdiku ——

MATIČEK: Kaj še! Bog obvaruj! — Jest le kogá druziga v Néžkino obléko vtakniti ino v gôjzd poslati mislim. Gospod bo koj zraven, mi pa za njim; bomo vidili, kakšni burki bodo to!

NEŽIKA: V môjo obléko? kôga néki?

MATIČEK: Tončka.

GOSPA: Sej je žé odšel.

MATIČEK: Za me je še tukej. De bi le mêne pustili ravnati!

NEŽIKA: Na Matička se znate zanêsti, milostljiva gosp'a. Ti praviš tedej —

MATIČEK: De bom Tončka, dokler barona domá ne bo, simkej poslal. Ti Néžika ga obléci, ino čedno napravi. Jest ga bom pôtlej podučil, kaj mu je storiti.

(odide.)

Trétji nastòp.

Néžika ino Gospá (sedé.)

GOSPA: Za bôžjo voljo, Néžika, pogléj, kakšna sim — mladeneč bo lili kar tukej.

NEŽIKA: Ubožec! mêni se pràv v sèrce smili.

GOSPA (pred zerkalani): Boš le vidila, kakó ga bom krégala.

NEŽIKA: Nàj saj tole pésem zapôje, milostljiva gospá! (jo položi gospéj v naročje)

GOSPA: Pač rés; môji lasjé so hudo skuštrani.

NEŽIKA (popravlja): Nič ne dé, ga bote še ložej krégali.

GOSPA (zamišljena): Kaj si rêkla, Néžika?

Četerti nastòp.

Tonček, Néžika, gospá.

NEŽIKA: Le notri, le notri, gospod Ljubljančan!

TONČEK (se prestrašen bliža): Strašna bes'eda! — Nikar me ne opomnuj Néžika, de me bodo žé skôrej hribi in doline od drage môje gospé ločili.

NEŽIKA: Od môje gospé?

TONČEK: Oh!

NEŽIKA (se za njim pači): Oh! — kaj zdihuješ? Pél boš, pél, ljubi moj šinkovček, pa le urno!

GOSPA (pesem v roko vzame): Kdo je to pésem zložil?

NEŽIKA: Pogléjte ga, kakó rudeč perhája.

TONČEK: Je li gréh, počutke iméti? —

GOSPA: Znaš li péti Tonček?

TONČEK: Milostljiva gospá! jest se vès trésem—

NEŽIKA (se mu pači): Nja, nja, nja, nja; milostljiva gospá hočejo, ino ti zapoj. Le urno! (Gospá sedé pésem v rokah derži, ino jo bêre. Néžika za njo notri gléda. Tonček pa sramežljivo pred gospó stoji, ino začne péti.)

De polna plaména
Ljubézen ognjéna
Razdjala me bo,
De révež, oparjen,
Sim pičen, udarjen ,
Kaj morem za to!

NEŽIKA: To so sile, to težave.

GOSPA: Véš, de fantič ni brez glave.

NEŽIKA: Nič ne maraj, sej si moj.

GOSPA: Le zapoj še, le zapój!

TONČEK:

Kar kuje, kar tolče,
Prenêst' ni mogoče,
Presilno je to!
Tiranska ljubézen,
O huda bolézen,
Kaj délaš z manó?

NEŽIKA: Grôzna je ljubézen taka.

GOSPA: Lépa je beséda vsaka.

NEŽIKA: Kôn'c ga bo, obljubim de!

GOSPA: Mên' se smili, révež je!

TONČEK:

Le êni je dano
Zacélit' to rano,
To čutim, to vém!
Al gôri poglédat',
In téga povédat'
Ji révež ne smém.

NEŽKA

GOSPA} Tonče, Tonče! si poréden.

TONČEK: Odpušanje, če sim vréden.

GOSPA: Fantič le burke vganjaj, tode pomisli z kom!

GOSPA

TONČEK} Sram me je, sercé mi bíje.

NEŽKA: Sram vaj' je, vaj' sèrce bije.

VSI:Tolče, pêče, suka, vije.

TONČEK: Jest ne vém, kaj storil bom? —

GOSPA

NEŽIKA} Jest ne vém, kaj st'rila bom?

NEŽKA: No, Tonček! ali žé véš, kako te bomo našémili? Ti moraš êno môjih kril obléči.

TONČEK: Žé vém, Néžika!

GOSPA: Jest se bojim, de mu ne bo pràv.

NEŽKA: Pač, sej je tako vêlik, kokor jest (zraven njêga stopi) Nar prèd suknjo dôli. (mu jo iz herbta potégne.)

GOSPA: Če nas pa kdo zaléze?

NEŽKA: Ali mar kàj hudiga délamo! — Vendar moram vrata zapahniti. (jih zapahne) Kaj mu bove na glavo djale? — le tiho, žé vém — moj šapelj, ino praznično péčo. (odide skozi postranske vrata.)

Péti nastóp.

Tonček ino gospá.

GOSPA: Tako dolgo, dokler godci ne pridejo, moj gospod ne smé véditi, de si v gradu, pôtlej mu bomo rêkli, de pisma čakaš, ino de si nisi pred v Ljubljano upal.

TONČEK (žalosten): Pismo žé imam, milostljiva gospá; Žužek mi ga je dal. (ji pismo podá.)

GOSPA: Žé? Grôzna sila je bila vendar! (pismo ogleduje) Sej ni pràv zapečateno; pogléj tukej gré narazen. (mu ga zopet nazaj da.)

Šésti nastôp.

Tonček, gospá, Néžika.

NEŽIKA (pernêse šapelj ino péčo): Kaj gré narazen, milostljiva gospá?

GOSPA: To pismo.

NEŽIKA: Kakšno pismo?

GOSPA: Na vodja latinskih šol v Ljubljani.

NEŽIKA: Žé?

GOSPA: Jest sim se ravno tudi čudila.

NEŽIKA: Tonče, zdàj pa le urno. Dôli poklékni. Nar préd ti moram kito splèsli (spléta). Ti porédnež, kakó imaš lépe lasé —

GOSPA: Le urno jih skupej spravi. Takó bo žé dôbro, sej péča čéz-nje pride —

NEŽIKA: Zdâj pa šapelj — malo bòlj na čêlo — takó —

GOSPA: Péča naj zadej lepó dôli maha — Srajco malo narazen, de se bo vrat vidil —

NEŽIKA: Aj ti tat! kakó se mu lepó podá — To ne bo nič, òn me bo se prekosal, (ga za brado prime) Fantič, lepó te prosim, ne bodi tako lép!

GOSPA: Imaš li kakšno iglo ali buciko?

NEŽIKA: Bom poiskala.

GOSPA: Rokav se mora pervihati — (ga pervilia ino zagléda ranico) Kaj je pa to? — Nékaj kervaviga!

NEŽIKA: Kjé si to dobil?

TONČEK: Danes zjutrej, ko sim se imel proč peljati, sim ojnice popravljal; kar je kobila z ujzdo na stran mahnila, ter sim se takó opraskal.

NEŽIKA: Ubožček! — lépo roko ima, to je rés! — bélo kakor deklè! — Še bólj béla je od môje; pogléjte milostljiva gospá! (roké êno proti drugi derži)

GOSPA: Kaj mi to praviš; pernêsi raji rutico, de se obéže.

NEŽIKA: Raj podvézo, milostljiva gospá. Obljubim, za-nj ima posébno moč. (se smeja, Tončka pahne od zadej, vzame njegovo suknjo, ino odide skozi sr'ednje vrata)

GOSPA: Nazaj gred'e znaš tudi svôje krilo pernêsti.

Sédmi nastòp.

Tonček (klečé), gospa (sedé).

GOSPA: Kaj je rêkla od podvéze?

TONČEK (strahama): Milostljiva gospá, od — podvéze ? —

GOSPA: Od podv'eze ja! — Fantič, fantič! — midva imava še veliko rajtnigo vkùp; jest tvoje otrôčarije vse vém.

TONČEK: Če jih véste, milostljiva gospá! oh tàk spustilte svôjo jezo čéz-me, kônec storite z mano! Tiste ure, — ko se bom od vas ločil, žé takó ne bom preživel (se joka.)

GOSPA (sama za-se): Zdaj se pa joka, révež! Kaj mi je z njim počéti?

TONČEK: Raj poginiti, kakor vas zapustili!

GOSPA: Molči, molči! Ni je modre besede iz tvójih ust slišati, (nekdó tèrka, ôna popraša glasno) Kdo je? —

Osmi nastòp.

Tonček, gospá, baron.

BARON (zvunej) Zakaj si se zapèrla?

GOSPA (se prestraši ino vstane) Moj mož! — za bôžjo voljo, kaj mi je storiti! — (Tonček vstane.) Fant brez suknje! na pol sléčen! péčo na glavi! jest z njim zapèrta! — O moj Bog! moj Bog! —

BARON (zvunej): Boš odpèrla?

GOSPA: Jest sim — celó sama.

BARON (zvunej): Sama? z kom pa govoriš?

GOSPA (okoli gléda.) Z kom néki? z tabo!

TONČEK (na stran.): Kaj bo z mano! — kaj bo z mano! (stêče v čumnato ino vrata za sabo zapré.)

Devéti nastòp.

Gospá, pôtlej baron.

GOSPA (ključ iz čumnatnih vrát potégne ino têče baronu druge vrata odprét): Sam zlodej me je motil, de sim Matička vbogala.

BARON (z ôjstrim poglédam): Sicer ni bila tvôja navada, zapirati se.

GOSPA (vsa prepadena): Jest jest sim ongavila — sim iméla opraviti — — ja, ja, z Néžiko! — Ravno zdaj je šla vùn.

BARON: Kakor vidim, si se vstrašila!

GOSPA: Ni čudo — sej véš, de sim bojéča. — Medv'e sv'e od têbe govorile, ja, ja od teêbe — — kakor sim djala — Ravno zdàj je šla vùn.

BARON: Od méne st'e govorile?— sim morebiti prezgodej prišel? — Néko pismice me je vernilo. Ne verjamem sicèr, kar je notri zapisaniga, ali mi vendar le po glavi šumí.

GOSPA: Kakšno pismice?

BARON: Táko, ki v njim stojí, de ima danes nékdo k têbi v vas priti. — — Si vošim, de bi zlagano bilo.

GOSPA: Nesréčni člôvek, kdor si je to zmislil. —

BARON: De bi ti ne védila? —

(Tonček v čumnati stol zverne).

BARON: Kaj je zaropotalo?

GOSPA: Zaropotalo?

BARON: Nékaj je móglo pasti.

GOSPA: Jest nisim nič slišala.

BARON: Tvôje misli morajo pač grôzno raztrésene biti.

GOSPA: Raztrêsene? zakaj?

BARON: Žêna, nékdo je notri!

GOSPA: Kdo bo néki notri?

BARON: Ravno to je môje prašanje.

GOSPA: Ja, ja, — Néžika bo, Néžika! Mêni se zdi, de ravno pospravlja —

BARON: Sèj si préd rêkla, de je pri téh vratih vùn šla.

GOSPA: Pri téh, ali per unih, žé ne vém pràv.

BARON: Če je tedej Néžika, zakaj si se pa vstrašila.

GOSPA: Vstrašila? jest! za voljo svôje hišne?

BARON: Ali si se za voljo svôje hišne, ali ne, tegà ne vém; de si se pa vstrašila, to vidim.

GOSPA: Tudi jest vidim, de ti je na tém deklétu éeč ležéče, kakor na mêni.

BARON (jézno): Toliko mi je na nji ležéče, de jo hočem zdàj kmalo viditi.

GOSPA: O sej vém, de jo dôstikrat viditi hočeš; ali de mêni tak'o malo zaupaš, je gerdó. —

Deséti nastòp.

Baron, gospá, Néžika (pernêse obléko v naročji, ino vrata za sabo zaprè).

BARON. Le za-me, če svôjo nedólžnost skažeš. (Govori proti čumnati.) Néžika, vùn pridi, jest ti zapovém! (Néžika per alkôvu obstoji)

GOSPA: Nikár! na pol naga je; to bi bilo lepó; ona ne more zdàj vùn priti; sim ji dala svôjih oblék pomériti, ktere sim ji namenila; v tém pa ti prideš; ôna se je mogla skriti pred tabo.

BARON: Če ne more vùn, se bo saj oglasila (proti čumnati) Néžika! oglasi se, ali si notri? (Néžika poleg alkova stojé, se počasi notri splazi.)

GOSPA (proti čumnati): Jest ti prepovém, oglasiti se, Néžika!

BARON (gré bližej tjé): Kadar se tedej noče oglasiti, jo hočem víditi, naj bo žé naga, ali obléčena.

GOSPA (préd-nj stopi): Drugéj ti ne morem braniti, ali saj lukej ti bom vbranila — —

BARON: O le tiho! jest bom tvôjo skrivno Néžiko žé na dan spravil, de bi ne vém kje bila. Za ključ te ne smém prositi, se vé. Pa sej se vrata tudi lahkó ulomijo. He! ali ni nikogar?

'GOSPA: Kaj ljudí boš skupej klical, de bo sméh ino pohujšanje med družino; de se bo glas od tvôjiga lépiga zaderžanja po céli vasi razlégal?

BARON: Prav imaš, sej mi ni nikogar tréba; sam znam stopiti po kladvo ino kléše (storí kakor de bi hôtel iti, pa se zopet verne:) De bo pa vse ostalo, kakor je, pojdeš tudi ti z mano. Takó ne bo ne sméha, ne pohujšanja. Hočeš?

GOSPA: Zakaj bi pa ne šla? — (se vidi, de ne gré rada.)

BARON: Počasi! na té vrata sim skôrej pozabil; zapréti jih moram, de boš môgla svôjo nedolžnost popolnama skazati. (zapre srédnje vrata, ino ključ vùn potégne.)

GOSPA (sama per sêbi): Kaj sim storila! oh, kaj sim storila!

BARON: Pójdiva tedej! (ji da rokó.) Kar pa Néžiko tukej notri zadéne, me bo žé počakala.

GOSPA: Kakšne traparije vendar počénjaš? — (Baron jo pélje ino vrata zakléne.)

Enajsti nastòp.

Néžika, Tonček.

(Nežika naglo pride iz alkova, ino stêče k čumnati, ter govori skozi ključavnično luknjo.) Tonček! odpri hitro, odpri, ino vùn pridi!

TONČEK (pride vùn): Oh, Néžika! v kakšnim strahu sim!

NEŽIKA: Zdàj le pojdi, pobêri se; ne čakaj nič.

TONČEK: Kod pa hočem vùn iti?

NEŽIKA: Ne vém; ali iti moraš.

TONČEK: Ker pa nikjér vùn ne morem.

NEŽIKA: Pomisli, kaj bo z tabo, če te baron najde. — Têci, ino Matičku povéj —

TONČEK: Skozi ôkno; sèj ni celò tako visôko (gre tjé ino pogléda skozi ôkno.)

NEŽIKA: Nikár, za bôžjo voljô! se ubiješ!

TONČEK (se vèrne.): Sej je mehkó dôli. — Če ravno kake dvé ali tri dinje zmečkam. —

NEŽIKA (mu brani.): Nikar! za bôžjo voljo te prosim!

TONČEK: Oh Néžika! v goréče brêzdno sim perpravljen skočiti, de le njo réšim. (skoči skozi ôkno.)

Dvanajsti nastop.

NEŽIKA (sama): Oh! (se verže na stol, malo posedi, po tém gré strahama k ôknu, dôli pogléda, ino pride zopet nazaj.) Ni ga več! To je fant, kakor iskra. — Tiho! namest njêga se bom jest notri zapèrla. (gré v čumnato.) Zdàj naj le vrata razbije, kadar hoče. (se zaprè).

Trinajsti nastòp.

Baron, gospá.

BARON (pernêse kladvo ino kléše, tér oboje na stol verže): Kér žé ni drugači, de moram vrata razbiti, boš ti kriva, če jih ulomim. Še vzadnjič te poprašam, ali hočeš vrata odpréti?

GOSPA: Ljubi moj mož, ako bi ti iz ljubézni do mêne tako razsajal, bi ti védila zanêsti; ali kér vidim — —

BARON: Naj bo iz ljubézni, ali iz zlodja!— odprì vrata, sicèr jih razbijem.

GOSPA (mu nasproti stopi.): Počasi, téga ne dovolim. Tedej vendar le misliš, de sim jest svôje dolžnosti pozabila?

BARON: Jest hočem véditi, kdo je notri.

GOSPA: Čakaj tedej, — sama ti bom povédala. Tode lepó te prosim, ljubi môj mož, nikár se ne jézi.

BARON: Tedej ni Néžika?

GOSPA: Pa tudi nihčè, kdor bi têbi krivico delal. — — Medvé své hôtle otročarijo napraviti — otročarijo, za rés — pràv nedolžno, — — jest ti perséžem —

BARON: Ti perséžeš?

GOSPA: De nisva mislila têbe razžaliti, ne jest, ne òn.

BARON (naglo.). Ne ti, ne òn? Tedej je môžk notri?

GOSPA: Otrôk.

BARON: Kdo?

GOSPA: Ga ne smém povédati!

BARON: Ubijem ga!

GOSPA: Za bôžjo voljó!

BARON: Govôri!

GOSPA: Mali — — učénec —

BARON: Učénec! — To le je! skazalo se je, kar pismo govorí.

GOSPA (roké povzdigne): Ljubeznjivi móž, nikár ne misli — —

BARON (z nogó ob tla udari, na stran.): Ta prekléti fant! povsod ga moram najti! (glasno) Odpri vrata, zdàj žé vse vém, vse na tanko. Tudi umém današno slovo-jemanje. Ko bi med vama nič hudiga ne bilo, bi me bil fant vbogal; — šel bi bil; bi se ne deržal, kakor sénca pri gradu; bi se ne skrival; tudi ti bi ne bila tolikanj laži skup splêtla —

GOSPA: On se je têbe bal.

BARON (serdit proti čumnati): Vùn, vùn gerdi malovrédnež, vùn se mi správi!

GOSPA (ga objame odzadej, ino ga proč vléče): Oh, ljubi môj! perserčni moj mož! — Nikár, nikár! ti se znaš preveč raztogotiti nad fantam. Nikar ne verjemi; ni takó, kakor misliš. Če boš ravno kaj napčniga vidil.

BARON: Kàj napčniga?

GOSPA: Nič hudiga, nič. — — On se je hôtel po žénsko našémiti; Néžkino péčo ino šapelj na glavi, brez suknje z gôlim vratam, z zavihanima rokavama je mislil — —

BARON: Ino ti si zapèrta bila z njim? Ne-sramnica! boš zapèrta, le čakaj, boš zapèrta! — Pa nar préd si moram fanta izpod nog spraviti, de me ne bo nikdar več sréčal.

GOSPA (pokl'ekne ino roké povzdigne.): Lep'o te prosim, zanêsi mu; premisli, otrok je še! — Tedej bom jest še njegove smerti kriva, o môj Bog! —

BARON: Bòlj če se za-nj bojiš, véči je njegova pregréha.

GOSPA: Nič ni grešil òn, pràv nič; hôtel je iti, pa sim ga jest nazaj klicala.

BARON (serdit.): Vstani! pobêri se! — To je vendar sila, to! — ino ti, ti se zdèrzneš, za-nj prositi?

GOSPA: Naj pa bo tedej! Nič ne porêčem več; ključ ti bom dala; to de po tvôji ljubezni, če si jo kdej do mêne imèl —

BARON: Po môji ljubézni! — ljubézni!

GOSPA (vstane ino mu ključ da.): Obljubi mi, de ne boš fantu nič žaliga storil; izlij raji svôjo jézo na-me, če ti ne bom spričala. —

BARON (vzame ključ.): Nêčem nič več slišali.

GOSPA (se vèrže na zofo, ino si z ruto oči zakrije). Oh, po njem je, po njem!

BARON (odprè vrata, ino nazaj stópi): To je Néžika!

Štirnajsti nastòp.

Gospá, baron, Néžika.

NEŽIKA (vùn stopi, ino se smeja.): Ubijem ga! Ubijem ga! Ubite ga tedej téga šéntaniga fanta!

BARON (na stran.): No, tukej sim zopet nalêtel! (pogleda gospó, ktéra se pa tudi čudi). Ino ti si tudi osterméla? — — Ali morebiti ni bila sama notri? (gré v čumnato.)

Petnajsti nastòp.

Gospá (sedé), Néžika (têče k nji.)

NEŽIKA: Nič se ne bojte, milostljiva gospá! Fant je skozi ôkno poskôčil; Bog vé, kje je žé!

GOSPA: Oh, Néžika! kônec me bo.

Šéstnajsti nastòp.

Gospá (sedé), Néžika, baron.

BARON (stopi iz čumnate, ino malo p o molči): Nikogar ni! Danes sim zabrédel. Žêna, dobro igraš svôjo komédijo.

NEŽIKA (posmehovaje): Kaj pa jest, milostljivi gospod?

GOSPA (ruto pred ustmi derží, ino nič ne spregovori).

BARON (se gospéj bliža.): Ti si tedej norčevala z mano?

GOSPA (žé bòlj pogumna.): Zakaj pa ne?

BARON: De bi te zlodej, ino vse tvôje burke! Ali se boš mar takó ponašala proti mêni?

GOSPA: Ali tvòje traparije kaj boljiga zaslužijo?

BARON: So li to traparije, de se za svôjo čast potégnem.

GOSPA: Za-me ne maraš; me zametuješ, ino me vendar kačiš, mi nič ne zaupaš — komu se to spodobi?

BARON: Žêna, nikar ne bodi huda!

NEŽIKA: Kaj bi to bilo, ko bi bili gospá dali ljudí sklicati, kakor ste vi hotli?

BARON: Imaš pràv! Ponižati se moram — odpusti mi — sram me je!

NEŽIKA. Práv vam je; le sramujte se!

BARON: Zakaj pa nisi vùn prišla, ko sim te klical? — Ti, malopridnica ti!

NEŽIKA: Nisim môgla, sim se ravno preoblačila; ino gospá bodo žé vedili, zakaj me niso pustili.

BARON: Molči, molči od téga; pomagaj mi raji, de jo potolažim.

GOSPA: Vse zastonj, zdàj je že prepôzno. Jest vidim, de se moram ločiti od têbe. V Velésovim per nunah bo za naprej môje prebivališe.

BARON: Kaj to bi mi ti zamôgla storiti?

NEŽIKA: Obljubim, žé pervi dan bi se kasali, — bi od žalosti jokali.

GOSPA: De si ravno. Raji se hočem po njim jokati, kakor odpustiti mu; preveč me je razžalil.

BARON: Rozalika!

GOSPA: Oh, jest nisim več tvôja Rozalika, ktéro si sicer ljubil! Uboga žêna sim, zavèržena sirota — nimam ga možá!

BARON: Usmili se!

GOSPA: Ali si se ti mêne usmilil?

BARON: Tisto prekléto pismo je naredilo, de mi je kri zavréla.

GOSPA: Sej jest nisim pervolila —

BARON: Tedej si védila za-nj?

GOSPA: Matiček ga je —

BARON: Kaj òn?

GOSPA: Budalu dal —

BARON: Budalu je djal, de ga mu je néki kmet pernésel. Šéntani jecljavec! Čakaj merčès, jest te bom učil lagati!

GOSPA: Ti prosiš, de naj ti odpustim, ino sam drugim odpustiti nêčeš. Léj, kakó si bédast. O možjé! možjé! — Če ti kdàj odpustim, si bom zgovorila, de mora vsim odpušêno biti.

BARON: Is serca rad; jest spoznam, moje zaderžanje ni bilo lepó.

GOSPA: Gerdó mêni ino têbi!

BARON: O rêci li mêni! — Ali vendar, jest vas žén ne umém. Vé imate mnogotére obraze, veséle ino žalostne, sladké ino grénke; védno take, kakoršnih vam je tréba. Ti si bila rudéča, ino si se jokala, tvoj obràz je bil vès prepaden. — Per môji duši! sèj je še zdàj.

GOSPA (se smejati sili.): Sim bila rudéča—, kér sim se namest têbe sramovala. Razžaljeno nedolžnost tudi rudečica spreléta, kakor hudo vést. Ali vi možjé ne znate téh dvéh reči razločiti; vaši občutki so pre topi.

BARON (se posmehuje.): Ino fant z péčo na čêlu, brez suknje, na pol sléčen.

GOSPA: Tukej le pred tabo je. Ali ti ni ljubši, de si téga fanta namest uniga najdel? Mêni se dozdéva, de téga sicèr rad najdeš?

BARON (se bòlj sméja.): Pôtlej pa — tvôje zdihovanje, tvoj jok.

GOSPA: Ti me do sméha perpraviš, de si ravno nisim veséla.

BARON: Jest sim ménil, de mi možjé vendar umémo, kako se svét za nos vodi, to de ni rés; nič ne vèmo! Bedaki smo. Moja žêna nas vse v šolo popeljá.

NEŽIKA: Véči dél so možjé krivi, kadar jih žené za nos vodijo.

GOSPA: Pustimo to zdàj. Jest sim morebiti svôjo norčijo pre dêleč gnala. Ali, kér ti jest nisim zam'erila, úpam, de tudi ti mêni ne boš.

BARON: Rêci še enkrat, de mi odpustíš.

GOSPA: Néžika, ali sim to žé rêkla?

NEŽIKA: Nisim slišala.

GOSPA: Nehvaléžni člôvek! Mar zaslužiš? —

BARON: Po svôjim obžalovanju. —

NEŽIKA: Môžkiga per milostljivi gospéj iskati!

BARON: Le tiho; za to sim bil pa tudi dôbro plačan.

NEŽIKA: Ino še ne verjéti, kadar gospá pravijo, de je hišna notri! (od déleč se slišijo godci, bližati se.)

BARON: Rozalika, daj se sprositi!

GOSPA: Oh ljuba môja Néžika, sramujem se svôje slabosti! Nikar se ne uči od mêne! (baronu roko podá.) Ne bo se ji več verjélo zanaprej, žénski jézi. —

NEŽIKA: Ovbe! godci gredó. — — De te! dôbro jo réžejo!

BARON (gospéj roko kušne.): Kaj je to ?

Sedemnajsti nastòp.

Baron, gospá, Néžika, Matiček.

MATIČEK (perskače.): Miloštljivi gospod! godci so žé tukej; mladost céle vasi, fantje ino deklici zvunej čakajo, ino prosijo —

BARON: So vsi skupej ?

MATIČEK: Vsi, milostljivi gospod!

BARON: Tudi neznani prijatel!

MATIČEK: Kakšin?

BARON: Ktéri ima k môji gospéj priti? Tisti v pismu, ki si ga Budalu dal.

MATIČEK: Jest? — Jest ne!

BARON: Če bi jest pràv ne védil, bi žé v tvôjih očéh bral, de lažeš.

MATIČEK: Tedej ne lažem jest, ampak môje oči.

NEŽIKA. Le tiho bodi, ljubi môj; nikar se ne zgovarjaj, medvé své vse obstale.

MATIČEK: Kogá? — Ti méniš de sim Budalo.

NEŽIKA. Obstale, de si ti pismo narédil, za to, de bi bili milostljivi gospod menili, de je fant notri, kò sim se bila jest zapèrla.

BARON: Rêci, de ni rés.

GOSPA: Kaj boš tajil! — zdàj je žé vùn.

MATIČEK (počasi, ravno kakor de bi skušal vganiti.): Zdàj je — — žé vùn —

BARON: Kaj ti na to praviš?

MATIČEK: Jest?—jest pravim, de zvunaj godci čakajo.

BARON: Ti tedej obstaneš, de si pismo —

MATIČEK: Kér milostljiva gospá hočejo, Néžika hoče, ino tudi vi hočete, moram obstati; ali kò bi jest bil na vašim méstu, per môji véri! jest bi od vsiga téga, kar govorimò, le besedice ne verjél.

BARON: De bi védno legàl! — Ni je resnične beséde na njegovim jeziku.

GOSPA: Pa si tudi čuden, ljubi mój, kér hočeš, de bi pravico govoril.

NEŽIKA (tihama Matičku): Si vidil fanta?

MATIČEK (tihama Néžiki): Vidil sim ga; vès je polomljen.

NEŽIKA (tihama): Ubožček!

GOSPA (barona): Véš, kaj je? Kar si obljubil, moraš izpolniti. Jest bom ljudém gôri priti rêkla.

BARON: Počakaj malo — se moram preobléči.

GOSPA: Sej so domači ljudjé; pogléj kakšna sim jest.

Osemnajsti nastòp.

Baron, gospá, Néžika, Matiček, Gašper.

GAŠPER (pijan, pernêse ubito posodo z cvetlizami.): Kjé je Matiček? — Po célim gradu ga žé išem.

BARON: Kaj je, Gašper?

GAŠPER: Ho, milostljivi gospod! — ravno pràv! — škoda, škoda se déla. Recite to ôkno zazidati. To je réč, de ni nikamor. Vsiga vraga dôli mečejo. Premislite, zdàj so žé celò nékiga fanta dôli vèrgli.

BARON: Skozi ôkno?

MATIČEK: Pojdi, pojdi pijanec! — sèj ne moreš stati.

GAŠPER: Kaj jest? Bog obvari! jest ne. — Per županovih so ga pili, to je rés; jest sim pa ravno mémo šèl. —

BARPN: Nékiga fanta, praviš, so dôli vergli?

GAŠPER: Per môji duši, de je rés! Pogléjte čepine; vse, vse je pròč; cvetlice so pohojene, ino dinje pomečkane — Jest vam to povém, Matiček, de ne bote pôtlej mêne kriviga délali.

NEŽIKA (tihama Matičku.): Gléj, de ga spraviš.

MATIČEK: Milostljivi gospod, sèj vidite, de je pijàn! Sam se je gôri zavalil; sêj ne vé, kaj déla. Pojdi, ljubi moj Gašper! pojdi spat.

GAŠPER: Jest se nisim sam gôri zavalil, — jest dôbro vém, kaj délam. Per môji duši, jest — jest —

BARON: Kjé je tisti fant, kjé je?

GAŠPER: Kjé je?

BARON: No ja!

GAŠPER: Ravno to sim hôtel rêči. Jest ga hočem iméti. Jest moram za svôje délo pôrok biti. Premislite! kar pade fant dôli, kakor de bi bil iz nebés perlêtel —

NEŽIKA (tihama Matičku.): Povéj mu, kar mu gré, povéj! —

MATIČEK: Pijana svinja, de se prederzneš —

GAŠPER: Kako bi pa délal, če bi ne pil?

GOSPA: De bi žé pil za potrébo.

GAŠPER: I kaj pa hôčem, kadar sim žejin?

BARON: Ti praviš, de so nékiga fanta skozi to ôkno vèrgli?

GAŠPER: Ja, v béli suknjici obléčeniga. Pa se je naglo pobral, ino je stékel.

BARON: Zakaj ga nisi deržal ?

GAŠPER: Sim ga hôtel, pa mi je spodletélo.

BARON: Ali bi ga saj spoznal ?

GAŠPER: To se vé, de bi ga bil le vidil.

NEŽIKA (tihama Matičku.): Ni ga vidil.

MATIČEK: Kakšno vpitje je to, za voljo dvéh dinj! Je li besédice vrédno? Moja dolžnost je gospôdo z dinjami preskerbéti; ti pa Gašper, dèrži jézik za zobmí. Gospod baron! nič se ne jezite. Jest sim skozi ôkno poskôčil.

BARON: Ti?

GAŠPER: Ho, ho, ho! — grôzno sle zrastli ta čàs; manjši ino šibkeji ste se mi zdeli.

MATIČEK: Kako pa; kadar se skoči, se člôvek manjši ino šibkeji vidi.

GAŠPER: Préd bi rékel, de je mali —

BARON: Tonček hočeš rêči ?

MATIČEK: Kaj pa de! Izpred Ljubljanskih vrat se je vèrnil, ter je nazaj perdirjal, ino z vozam ino z kobilo vréd skozi ôkno skôčil.

GAŠPER: Nàk, téga pa ne; téga nisim vidil— ko bi bil kobilo skočiti vidil, bi bil tudi po pravici povédal.

BARON: Skôrej me bo jéza popadla.

MATIČEK: Jest sim per žénskih v sami kamžolici sedèl. Prav soparno je bilo! — — tam sim Néžike čakal, kar slišim vas priti; pismo mi pride na misèl. Strah me je prevzèl, in nékaj me je spodbôdlo; kar puhnem skozi ôkno, de sim si skôrej nogó slômil. (nogó mane, kakor de bi ga boléla.)

GAŠPER: Sna biti; — če ste pa vi bili, vam moram vendar nazaj dati, kar je vamšiga. To le — sim za vami pobral. (mu pismo poda.)

BARON: Daj ga mêni! (mu pismo iz rók potégne.)

MATIČEK (na stran.): Sdàj bo zlódej le!

BARON (Matičku.): V tim strahu saj nisi pozabil, kakšne pisma po žepu nosiš? Kakšno pismo je to?

MATIČEK (po žepu iše, nékaj listov vùn zléče, ino jih pregleduje.): Počasi!— sèj pravim, člôvek ima toliko pisarije, de sam ne vé, kjé mu glava stojí. To je pismo iz Dolénskiga od néke stare prijatlice. — Pač rés, veliko besedi, pa malo pridnih. — Ho, ho! zdàj žé vém, morebiti je ravno tisti list, na ktériga tlako zapisujem — Šéntaj ne, tukaj je le. V tem žepu sim imèl nékaj sémen zapisanih. (Baron ogleduje pismo.)

GOSPA (tihama Néžiki.): Pismo na vôdja latinskih šol v Ljubljani.

NEŽIKA (Matičku): Pismo na vôdja latinskih šol v Ljubljani.

Baron: No, Matiček, ti sicèr tolikanj véš. Boš vganil, ali ne?

GAŠPER (blizo Matička.): Pravijo, ali bote vganili?

MATIČEK: Molči, neslanec!

BARON: Tedej ne véš?

MATIČEK: Ho, ho, ho, ho! Jest têpec! — Gotovo bo Tončkovo pismo na vôdja latinskih šol v Ljubljani. Kaj ne? — Pozabil sim mu ga dali. — O ti šéntana buča! (se na čêlo udari.) Siromak, kaj bo začél? — Se mora za njim —

BARON: Kaj je mislil, de ga je têbi izróčil?

MATIČEK: On je ménil, de bote kaj zraven perstavili.

BARON: Koga? (pismo ogleduje).

GOSPA (Néžiki na uho.): De bi pêčat popravili.

NEŽIKA (Matičku tihama.): De bi pêčat popravili.

BARON (Matičku): Govori, kaj je mislil?

MATIČEK: De bi — pêčat popravili.

GOSPA: Morebiti si slabo zapečatil?

BARON (z prekrilo jezo.): Rés je; vosek ni prijél — pràv imaš. — (za-se) Kaj mi je mar narejêno, de ne bom nikdar nič zvédil! —

MATIČEK: Milostljivi gospod! — Godci čakajo, — jih smém poklicali?

GAŠPER: Kakor vidim, me ne bo tréba. — No, ne zamérite mi. (odstopi)

Devetnajsti nastòp.

Baron, gospá, Néžika, Matiček ino Žužek.

ŽUŽEK (pernêse šòp listov pod pazho, ino med vratmi govori): Vùn, le vùn, vam pravim. Poberite se! — Osli, kaj ménite, de je tukej kerčma? (Baronu) Milostljivi gospod, céla vas z godci vréd je v grajšini. Če jih bòlj vùn gonim, bòlj notri rijejo; — sam ne vém, kaj je to danes?

BARON: Še téga se mi manjka!

MATIČEK (Žužku): Nič ne skerbite, gospod žlahtni. Če hočete véditi, kaj to pomeni, vam bom kmalo vse razložil.

ŽUŽEK: Matiček, z tabo imam tudi govôriti.

MATIČEK: De bote védili, ti ljudjé so za voljo mêne ino môje nev'este skupej prišlì. Danes bomo sklenili; za jutri vas pa v svate povabim.

ŽUŽEK: M'eniš žé jutri? — Počasi! — Midva bova še nekaj popred govorila, (izléče iz listov neko pisanje, ino ga baronu da.) Berite to pisanje, milostljivi gospod! To je danes k nam došlo.

NEŽIKA (Matičku): Nič se ne boj.

BARON (bêre): „Marija Smrékarica Beschliesserinn zu Sckivammhurg contra N. N. vulgo Matiček etc. etc. in puncto mului et promissi matrimo-nu“. Takó! smo tukej domá? —Néžika se bo kej veselila. (Matičku) Kaj ti praviš, Matiček?

MATIČEK: Jest — jest, milostljivi gospod! — zadnje beséde so latinske, jih nisim pràv razumel.

BARON: Jih nisi pràv razumel? — Poslušaj tedej; po krajnsko ti jih bom povédal. Te beséde govoré, de iz današne svatovšine ino iz vse tvôje ženitve ne bo nič; de se imajo godci per ti priči iz grajšine pobrati; de si ti nesramen golùf, — zapeljivec; de bom jest to nedolžnost iz tvôjih parkljev réšel, ino têbe sapréti rékel — me razuméš zdàj?

GOSPA: Kaj to poméni Néžika?

NEŽIKA: Nič, nič hudiga. — Nič se ne vstrašite, jest žé vse vém.

MATIČEK: Bog nas vari, to so grozovitne beséde. — Ali jest perséžem, de ta golufija —

ŽUŽEK: Kaj? Golufija? — Golufija? — Bomo žé vidili. Zmešnjava ti bo žé pod nos povédal, kar ti gré. —

BARON: Je li Zmešnjava tukej ?

ŽUŽEK: Tukej je, milostljivi gospod!

BARON: K mêni ga perpeljite — Ali pa nikar! sam bom do njêga stopil; jest moram ž-njim govoriti. (sam per sêbi.) Ta réč, kakor je zdàj napeljana, lepó kaže. (Matičku preč gredóč) Vùn mi spravi svôje škripáče, pa le urno. Jest jih ne terpim, kratko nikar ne! (gré z Žužkam).

MATIČEK: Jest tudi ne! tàk dolgo, de se bo môja nedolžnost skazala. (misli iti.)

NEŽIKA (ga odzad pocuka, de se okrog obèrne.: Ti, kaj bo?

MATIČEK: Vse dôbro! — jest jo bom žé zvil. Godci bojo ta čas per županu čakali. (gre, godci vrezejo zvunej žalostni odhod, kteri se zrniram manj sliši}.

Dvajseti nastòp.

Gospá, Néžika.

GOSPA (séde na stol.): Kaj bo s tvôjim žéninam?

NEŽIKA: E kaj! Jest se na njegovo zbrisano glavo zanêsem.

GOSPA: Ta presnéti Matiček z svôjim pis-mam! — Kakšin strah mi je narédil! Oh Néžika! mêni se je hudo godilo.

NEŽIKA: Milostljiva gospá, ko bi se bili vi vidili, kakšni ste bili; bledí, kakor zid! Ali to je prešlo naglò ko megla; počasi ste pa spét rudéči postali.

GOSPA: Tedej skozi ôkno je skôčil?

NEŽIKA: Kakor kobilica. —

GOSPA: Na zadnje pa še pijani Gašper; vso me je zmamil, — nisim védila, kaj govorim.

NEŽIKA: O, kaj pa de! sim slišala — tako se vam je vezalo! Vidite, — jest bi ne bila nikoli verjéla, de znate takó dôbro lagati.

GOSPA: Kaj rés méniš, de je moj mož vse verjél? — Če pa fanta v grajšini najde? —

NEŽIKA: Jest bom žé skerbéla, de ga ne bo najdel.

GOSPA: On jo mora tirno v Ljubljano potegniti; ni drugači. Zakaj po vsim tém, kar se je zgodilo, lahko véš, de me nič več ne veselí, ga dôli v gôjzd pošiljati.

NEŽIKA: Sèj rés; tudi jest bi ne hôtla iti. Ali po takim se zopet ne bom možila. —

GOSPA: Tiho! — kaj bi pa bilo, ako bi jest sama namest têbe dôli šla?

NEŽIKA: Vi? Milostljiva gospá?

GOSPA: Takó ne bo nihčè v nevarnosti. — Moj mož si ne bo upal tajiti — sam bo nalêtel — prepričan bo — pôtlej ga bom še le strahovala. Ena mi je žé po sréči stêkla; morebiti mi bo tudi druga. Véš kaj, Néžika! ti mu le porôči, préd ko moreš, de ga boš v gojzdiku čakala. Ali de nobêden drugi —

NEŽIKA: Saj Matiček.

GOSPA: Tudi ne. — On ne smé nič védili, gotovo bi se vmés vtikal. Pójdive malo vùn, tukej je presoparno; ni mogoče dàlj prestati. Še bove še več pogovorile.

NEŽIKA: Vi ste pač pravo vganili; ta na vse strani pràv kaže, kakor koli jo preudarim. Barli bodo veliki, ino na zadnje vendar le Matička dobim.

Trétje délo.

Grajšinska kancelija.

Pervi nastòp.

Baron, Budalo , Jaka.

Budalo per mizi sedi ino piše. Jaka je na pot napravljen pismo v rokah deržeč.

BARON: Si me razumel?

JAKA: Sim, milostljivi gospod! (odide.)

BARON (za nekoliko časa ga kliče.): Jaka!

JAKA (se verne): Milostljivi gospod!

BARON: Te ni nihčè vidil?

JAKA: Nihčè.

BARON: Žébca vzêmi.

JAKA: Je žé osedlan.

BARON: Hiti v dir proti Ljubljani. Kakor hitro dôli prideš, prašaj, če je fant prišel; zlasti pa, kdaj je prišel?

JAKA: Žé vém.

BARON: Daj mu to pismo, de ga vodju latinskih šol nêse, ino urno nazaj pridi.

JAKA: Če ga pa v Ljubljani ni? —

BARON: Se pa hitro vèrni, ino mi pridi povédat. (Jaka odide.)

Drugi nastòp.

Baron, Budalo.

BARON: Budalo!

BUDALO (jecljaje): Mi-mi-lostljivi g-go-spod!

BARON: Pokličite Matička. Naj kmalo sim pride.

BUDALO: Kancelir tudi, ino Zme-Zmešnjava?

BARON: Še ne; sam Matiček. (Budalo odide.)

Trétji nastòp.

BARON (sam, zamišljen sim ter tje hodi.): Ni drugači! norčujejo z mano — Tu-kej mi nékdo pismo pomolí, v ktérim je zapisano, de mi žêna rogé stavi. Ko pa domú pridem, hišno per nji najdem. Tamkej skoči nékdo skozi ôkno, od ktériga drug pravi, de je òn sam skôčil. Žêna se ustraši, ko me zagléda; potém me pa pràv dôbro ozmérja. — To se ne sklada. — Kako sté se posmehovale, ino êna drugi kimale! — Ja, sèj pravim, žené, žené! kdor vas ne pozná, bi vas dragó plačal! — Ino vendar ne morem téga merčêsa popustiti! — Kaj me moti? — Kaj néki? — Bédasta buča! — Vem, ko bi ne bila tako terdovratna, žé zdavnaj bi je bil sit; zdavnaj bi se je bil naveličal. Pa de bi le saj védil, ali je Néžika molčala, ali nè! (Matiček pride ino ostane v dnu igrališa.) Matička dolgo ni! — Jest moram besédo tako napeljati, de zvém, ali on vé, de njegovo nevésto ljúbim.

Četerti nastòp.

Matiček, baron.

MATIČEK (na stran.): To je lé.

BARON: Če je Matičku le besédico povédala —

MATIČEK (na stran.): Mêni se je koj zdélo —

BARON: Je njegova pravda zgubljêna.

MATIČEK (na stran.): Lépa pravíca!

BARON: Pôtlej bomo vidili, kjé se bo žênil —

MATIČEK (na stran.): Per Néžiki, nikjér drugéj

BARON (se zasuče, ino ga zagléda.): He! kaj je? kdo je?

MATIČEK: Jest sim, gospod baron!

BARON: Kaj si rékel ?

MATIČEK: Jest? — nìč.

BARON: Per Néžiki, nikjér drugéj.

MATIČEK: Ravno to! — zvunej me je nékdo prašal,é sim bil? sim pa rékel: per Néžiki, nikjér drugéj.

BARON: Per Néžiki? — Vlačugar! zakaj pa tako dolgo ne prideš, de moram za tabo pošiljali?

MATIČEK (se vêde, kakor de bi se bil ravno preoblékel.): Sim bil vès povaljan, sató, ker sim skozi ôkno planil; sim se mogel preobléči.

BARON: Si se célo uro preoblačil? — Pogléjte, pôsli se dàlj oblačijo, kakor mi gospôda.

MATIČEK: Zato, kér nimajo pôslov.

BARON: Še zdàj ne umém, kaj te je nagnalo, se v nevarnost podati, ino skozi ôkno —

MATIČEK: Nevarnost bi komaj bila, ko bi bil v brêzdno padel.

BARON: Le obračaj besédo, le obračaj. Govorjênje ni bilo od nevárnosti; jest te le prašam, kaj te je permoralo skozi ôkno poskočiti.

MATIČEK: Milostljivi gospod, sami premislite. Vi ste domú prišli, nasajêni, razkačeni, pihaje ko gad; po sili ste hôtli môžkiga per svôji gospéj najti; vrata ste hôtli ulomiti, ino sténo razbiti! — Pergodilo se je pa ravno, de jest nisim bil deleč od ondód. V svôji togôti bi me bili —

BARON: Zakaj pa nisi dôli šèl po stôpnjicah?

MATIČEK: Bi bil ravno vas sréčal.

BARON (razkačen.): Sréčal? — (na stran.) Togotili se ne smém, sicer nič ne zvém.

MATIČEK (na stran.): Bom le vidil, kaj bo.

BARON: Pa sèj od téga ravno nisim hôtel govoriti; naj bo. Mislil sim le — ja, sim mislil, tvojo ino Néžkino posteljo blizo svôjiga stanovala napravili, de bi vaju bòlj per rokah imèl; pa sim se drugači premislil —

MATIČEK: Kaj ste si premislili, milostljivi gospod!

BARON: Pervič se ne spodobi.

MATIČEK: Zakaj néki ne? — kar je vam všéč, se tudi spodobi.

BARON: Méniš?

MATIČEK: Ménim dè! — kaj bote drugih ljudí prašali. Če je vam ino mêni pràv, mora vsim ljudém pràv biti. Mêni se bo po tém velika čast zgodila, ino Néžika žé od vesêlja hrepení, žé dočakati ne more —

BARON (na stran.): Vendar le nič ne vé; dekle mu ni nič povedalo.

MATIČEK (na stran.) On misli, de nič ne vém: jest ga bom žé spodbodel, jest!

BARON: Ljubi moj, kaj néki gospá misli, de mi take barle napravlja?

MATIČEK: Per môji duši, milostljivi gospod! to morate vi bòlj véditi, mém mêne.

BARON: Jest prav lepó rabim ž-njo; sej imá vse pri mêni, kar njéno sercé poželí.

MATIČEK: Samo vašiga sercá nima. Malo se mu hvale vé, kdor nam to dajè, za kar ne maramo, namest téga, kar bi radi iméli.

BARON: Včasi si mi vse povédal.

MATIČEK: Zdàj vam pa nič ne tajim.

BARON: Koliko ti je plačala môja žêna, de jo služiš.

MATIČEK: Svôje dolžnosti si ne dajèm plačevati.

BARON: Ni druziga, kakor laž ino golufija, kar pride iz tvôjih ust.

MATIČEK: Kdor golufije iše, jo najde.

BARON: Gèrde rečí se slišijo od têbe.

MATIČEK: Sim pa jest lépši. Dôbro bi bilo, ko bi môgel vsak gospod to rêči.

BARON: Ti svôje sréče išeš, pa nikoli po ravnim potu.

MATIČEK: Kdo bo hôdil po ravnim? Tam kjér se vesoljni svét shaja, se ljudjé rijejo, sujejo ino žokajo. Nisim bedák, de bi méd-nje hôdil.

BARON (na stran.): Ni ga mogoče nikjér prijéti. Kadar člôvek méni, de ga ima žé v pestéh, se mu kar zmuzne.

MATIČEK (na stran.): Zvit je kakor kača, lode sim jest še bòlj.

BARON: Matiček, kaj bo, če pravdo zgubiš? Boš mogel Smrékarico vzéti.

MATIČEK: Bog obvari! Té dolénske basage ne vzamem po nobêni céni. Miloštljivi gospod! vi me pač ne bote obsodili, kér nam sami vse mlade dekléta izpred nosa jemljete.

BARON: Jest te ne bom sodil, ampak pravica.

MATIČEK: Pravica gospôdo ljubi; za siromaka ne mara.

BARON: Kaj méniš, de z tabo norčujem?

MATIČEK: Kdo vé, če nè? Na zadnje bomo žé vidili, če ste resnično mislili.

BARON (na stran.): Vse vé; Néžika mu je vse povédala. Še ž-njo moram govoriti.

MATIČEK (na stran.): Me je hôtel na léd spraviti, pa sim mu kos.

Péti nastòp.

Néžika, baron, Matiček.

NEŽIKA (pertêče, de ji sapa uhaja): Milostljivi gospod! milostljivi gospod!

BARON (ko jo pogléda, na stran.): Ravno pràv. (Matičku) Pojdi, Matiček, ter pokliči Žužka, Zmešnjava ino Budala, de se pravda skléne. Še danes hočem véditi, per čém smo.

MATIČEK: Zdaj — ali kòj zdàj? Ali mora Néžika tudi zraven biti.

NEŽIKA (Matičku tihama.). Le pojdi, le pojdi; drugo ti bom žé vse povédala.

Šésti nastòp.

Néžika, baron.

NEŽIKA: Ne zamerite.

BARON: Kaj je Néžika?

NEŽIKA: Ste tako hudí. —

BARON: Kaj hočeš?

NEŽIKA (sramežljiva.): Milostljivo gospó je jélo šipati —

BARON: Kaj je zató? — Stopi k Urši, naj ji kamilic skuha. — Mislim, de bo tudi têbe skôrej šipalo.

NEŽIKA: Oh, mêne nè; — tako bolézen imajo le gospé; me déklice ne vémo nič od njé.

BARON: Nevésta brez žénina! —

NEŽIKA: Če pa Smrékarico plačam! — Sèj ste mi doto obljubili —

BARON: Jest, praviš, sim ti doto obljubil?

NEŽIKA: Mêni se zdi, de sim vas pràv razuméla. (oči po sebi verže.)

BARON: Ja, če tudi ti mêne razuméš?

NEŽIKA (oči po sêbi vèrže.): Dolžnost mi je, vam pokorni biti.

BARON: Zakaj mi pa téga nisi popréd povédala? Eh ti!

NEŽIKA: Resnica nikoli prepôzno ne pride.

BARON: Boš prišla v gôjzd?

NEŽIKA: Sèj sim skôrej vsak večér dôli.

BARON: Danes zjutrej si bila kèj terdovratna.

NEŽIKA: Danes zjutrej? — Učénec za stôlam —

BARON: Imaš pràv; téga nisim mislil. Zakaj pa nisi pôtlej pervolila, ko je Žužek —

NEŽIKA: Kaj je bilo treba Žužku véditi?

BARON: Imaš zopet pràv. Ampak Matičku si vse povédala, kaj nè?

NEŽIKA: Kaj pa de! — Jest mu vse povém, le téga ne, čésar véditi ne smé.

BARON (posmehljaje.): Ljubeznjiva Néžika, ali tedej obljubiš? — Če se pa zlažeš? — De me pràv razuméš, Néžika! — če dôli ne prideš, ne bo žénina.

NEŽIKA: Če ne bo dote ino žénina, tudi Néžike ne bo za vas, milostljivi gospod baron!

BARON (na stran.): Presnéto se je odrézala! Člôvek se mora va-njo zaljubiti, ako bi ravno ne hôtel. (Néžiki) Kaj gospá porêče, de takó dolgo ne prideš. Pojdi, pojdi k nji, ter rêci Urši, de nàj skuha kamilic.

NEŽIKA (se posmehuje.) Oh, sèj ni tako hudó. Sim si mogla kaj zmisliti, de sim sméla k vam priti.

BARON (jo hoče objéti.): Serček moj!

NEŽIKA (mu uide.): Nékdo pride.

BARON (na stran.): Je žé môja! je žé môja!

NEŽIKA: Zdaj, le urno milostljivi gospéj povédat. (stèče, ino gredé Matičku pravi) Pravda je dobljêna.

Sédmi nastòp.

Baron, Néžika, Budalo, Zmešnjava.

MATIČEK: Néžika, Néžika! počakaj malo. Jest moram iti za-njo. (odide)

BARON (na stran.): „Pravda je dobljêna“ je rekla, se mi zdi. Prederto deklè! zdàj spét ne vém, če sim kròp ali vôda. Ko bi me obá za nos vodila! — Oh le počasi — sèj pravda še ni dobljêna; še ni dobljêna. (odide.)

Osmi nastòp.

Budalo, Zmešnjava.

BUDALO: Moram stôle ino mizo perpraviti, danes bo se-se-sion. (mizo na srédo zléče, ino stôle okoli postavi; na mizi je kaluzina, papir, perésa ino šôp listov.)

ZMEŠNJAVA: Budalo, vi imate védno dovelj déla!

BUDALO: Tolikanj ga je, de ne vém k-kje s-se me glava derží.

ZMEŠNJAVA: Verjamem, sej jest skôrej vsaki drugi téden pridem.

BUDALO: Oh, kaj vi! Vas se vsêlej razveselím, kadar pridete. Justiciale še vendar k-kàj vèrže.

ZMEŠNJAVA: Zastonj se mačke švigajo.

BUDALO: Le kresija, k-kresija je naš križ. Premislite dvanajst pro-o-tokolov moram sam v rôkah iméti. K-kdaj je bilo še kaj taciga s-slišati? Že dvé ino t-trideset lét sim v tém, pa nismo imeli druziga pro-o-tokola, zvunaj téga, (na čêlo pokaže) ino vse je šlo dôbro od rók.

ZMEŠNJAVA: Protokol mora v glavi biti, drugad ni vse nič.

BUDALO: Z kméti je grôzno velika težava. Ako mu le količkaj križem hodi, ga žé zlodej v k-kresijo nêse, žé vpije: pravica, pravica! — Včasi smo mu le léskove p-pravice po herbtu dali, pa je bilo vse dôbro.

ZMEŠNJAVA: To je pač rés. Kmèt je uméten postal; se ne da dréti, kakor bi kdo hôtel.

BUDALO: Toliko je ž njim opraviti, de vam ne morem dopovédati. Pa vse zastonj, pomislite, za-zastonj! —

ZMEŠNJAVA: Oh, šéntani ôsli!

BUDALO: Zdàj nam mislijo celò šolo, ali kakor po novo pravijo, učivnico napraviti. Ne vém, ali bi se člôvek smejal, ali bi se togotil. — Léjte še celò govorjênje nam kazé!

ZMEŠNJAVA: Traparije! kaj si ljudjé še zmislijo?

BUDALO: Oh, smo jim dali žé uméti. Učivnice ne bo, in to tako resnično, kakor resnično sim jest Budalo, in če bi se kresija na glavo postavila. Pa s-sej je sam kmet noče, to je še dobro! Zmes. Na, hvala, de je kmèt noče, to je še dôbro!

ZMEŠNJAVA: Na, hvala, de je kmèt priprost ino neumen, sicer bi bila naša per kraji!

Devéti nastòp.

Budalo, Zmešnjava, Žužek.

ŽUŽEK: Je žé vse perpravljeno?

BUDALO: J-je žé.

ŽUŽEK: Tudi baron bo kmalo tukej. Danes bo sam zraven. (Zmešnjavi.) Gospod Zmešnjava! povéjte mi kaj od môje stare. Je li zdrava, terdna?

BUDALO: Oh ja terdna; grôzno se redí, kaj ménite.

ŽUŽEK: Je bila védno na debéliši stran.

ZMEŠNJAVA: Me pràv veselí, de jo poznate.

ŽUŽEK: Takó dobro, kakor vas, če ne bòlj. O terjacih je bilo ravno trideset lét, kar sva na Gobovim-gradu skupej služila, jest za pisarja, ôna pa za hišno. Med nam rekoč, jest bi jo žé rad preskerbljêno vidil.

ZMEŠNJAVA: Ravno zdàj se to lahkó zgodí; kakor smo žé govorili. Matiček jo mora vzéti.

ŽUŽEK: Tudi baron mi je nékaj taciga rékel. Le tiho, ravno zdàj gré.

Deséti nastòp.

Baron, Žužek, Zmešnjava, Badalo, brič.

(Baron se uséde; na desno stran zraven njêga Žužek, na lévo Budalo. Zmešnjava na strani stoji, zadej per vratah pa brič.)

ŽUŽEK: Budalo, berite!

BUDALO: Po versti?

BARON: Le od kraja, le od kraja.

BUDALO (bêre): „An das löbl. O-Ortsgericht der Herrschaft Haberburg. Juri K-Kopriva, im Dorfe Globoko sesshaft ge-gewesener Unterlhan, — contra Mathia Z-Zatilnik wegen Vergütung der Meliora-azionen.“

ŽUŽEK: Zapopadek leté tôžbe vam bom ob kratkim razložil. Ranjki Anžé, Jurjev ôče, je zapustil mitovino, ino sedméro otrók. Juri, nar stariši med njimi, ni môgel zêmlje plačati. Toréj je gosposkina ostala, od ktére jo je Matija Zatilnik za devét ino šéstdeset kron vkupil. Na to se Juri Kopriva pertoži, de je njegov ôče, Anžè, namest stare lesene bajtice, novo hišo narédil, ino zêmljo za sto ino trideset zlat poboljšal. On pravi, de mu je Matija Zatilnik ta denar poverniti dolžán.

BARON: Téga bi mu imel jest poverniti. Kér mi je zêmlja nazaj v last prišla, in kér sim jo jest Zatilniku z hišo vréd prodal.

ŽUŽEK: Kaj še! Kdor na môji zêmlji zida, mêni zida. Bajta je stala žé sto ino dvajset lét; naj bi jo bil pa še òn pustil. De se pa ta reč ob kratkim dokončá, se nar préd Juri Kopriva v soldate da; drugi otrôci si bodo žé po svétu kruha iskali. — Tukej zvunej se jokajo. Če zapovéste, jih notri pokličem.

BARON: Danes ni tréba. Jutri — pojutrišnjim, ali pa danes téden; — ta tôžba se zna drugikrat skleniti. Otrôkam se da jésti, po tém naj pa gredó domu.

ŽUŽEK (glasno proti briču.): Juri Kopriva ino Matija Zatilnik naj prideta danes téden. (na stran.) Jurja pa ne pusti is gradú, me slišiš? (brič gré, pa kmalo nazaj pride.)

BARON: Le naprej, le naprej.

BUDALO (vsame drugi list, ino ga bêre.): ,An das löbl. Gericht etc. etc. Andrej Zakrilovec contra den Einnehmer zu Babjadolina wegen wi-iderrechtlicher Abnahme.

BARON: To ne gré sim; le napréj.

BUDALO bere.) ,,An Seine Hochfreiherrliehen G-Gnaden etc. Maria Smrékarica, Beschliesserinn zu Schusammburg, contra N. N. vulgo Matiček, Gärtner, respective Hausmeister bei hochgedacht Sr. freihe-errlichen Gnaden in puncto m-mului et promissi matrimonii.“

ŽUŽEK (briču.): Perpêlji Matička! (brič odide, ino kmalo nazaj pride. Zmešnjava napréj stopi.)

Enajsti nastòp.

Matiček ino popréjšni.

BUDALO (piše.): Contra N. N. Tvôje imé?

MATIČEK: Matiček.

BUDALO: Primek?

MATIČEK: Ga nimam; sim ga zgubil.

ŽUŽEK: Kakó se tvoj ôče kliče?

MATIČEK: Povéjte mi popréd, kdo je moj ôče!

ŽUŽEK: O, le tiho, ga bomo žé najdli. Tedej contra N. N. vulgo Matiček.

BUDALO (piše.) „Den Einspruch der obbenannten Maria Smrékarica wider die Heirath des eröflerten Matiček N. N. betreffend.“ Zmešnjava stopite napréj! Ta gospod bo za Smrékarico besédil; Matiček se bo pa sam odgovarjal.

MATIČEK: Jest sam, ja. Jest znam jêzik brusiti, kakor vsaki dohtar. Sam bom lahko svôje denarce zapravil, mi ne bo tréba pijavk najémati.

ŽUŽEK: Tiho! — gospod Zmešnjava, berite nam njegovo zavézno pismo.

ZMEŠNJAVA (bêre): „Jest podpisani“ — Častitljiva gosposka! Vem, de se ima po novi zapovedi pravica le po némško iskati —

MATIČEK: Če je po krajnsko ne najdem, ji bom mogel žvižgati, kér némškiga pràv ne umém.

ŽUŽEK: Molči!

ZMEŠNJAVA: Kér je pa zavézno pismo môjiga zopernika krajnsko, prosim za dispensation pro hoc casu, de naj ga po krajnsko bêrem.

BARON: Žé pràv, žé pràv.

MATIČEK: Morebiti pa môje zavézno pismo po novih postavah nič ne veljá? —

ŽUŽEK: Molči! (Zmešnjavi) Berite.

ZMEŠNJAVA (bere.): „ Jest podpisani spoznam, de mi je ljubeznjiva déklica, Marija Smrékarica, ključarica na Gobovim-gradu, dvé sto gotovih kron naštéla. Iz hvaléžnosti obljubim, de jo bom vzél, ino tudi denarje, kadar bo hôtla, povernil. Matiček.“ — Jest pravim, de je Matiček dolžán, svôjo obljubo dopolniti, to je Marijo Smrekarico vzéti, ino prejéte denarje poverniti. Častitljivi, visôkovrédni, imenitni gospodje! — še nikdar ni bila tako imenitna tôžba vaši sôdbi podvèržena! — ino za Jakobam v starim zakonu, ktéri je sédem lét služil za svôjo nevésto —

BARON (spregovori.): Préden daljej grémo! — (Matičku) Ali spoznaš svôjo zavézno pismo?

ŽUŽEK: Jezičnik govôri!

MATIČEK: Ko bi jest jezičnik bil, kakor me kličete, bi vam rékel, de moj podpis Matiček nima zavéze v sêbi. Zakaj člôvek brez iména ne more, ne obljubiti, ne podpisati, ino ne dolžàn biti. Tode pošten mož sim. Čista vést mi je ljubši od dvéh sto kron. Svoj dolg spoznam ino zavézno pismo. Le samo to pomislite, de ga niste pràv brali, gospod Zmešnjava. V môjim zavéznim pismu ne stoji: jest obljubim, de jo bom vzél, ampak: obljubim, de jih bom vzél. to je, denarje. To je vêlik razloček.

BARON: Kako je zapisano, jo ali jih?

ZMEŠNJAVA: Jest pravim jo.

MATIČEK: Jest pravim pa jih.

ŽUŽEK: Pokažite Zmešnjava, (bêrej) E-e-e — déklica e-e-e — gotovih e-e-e — ha, ino obljubim iz hvaléžnosti, de de jo — jih — jo jih — Ni mogôče brati — je zalito.

BUDALO: Za-alito?

ZMEŠNJAVA: Dato non concesso. Naj bo tedej jih. Visôko učêni gospodje! umeli boste lahko vsi, de se je Matiček tukej ali nalaš, ali zarés prepisal. Zakaj njêmu ni bilo tréba obljubiti, de bo denarje vzél, ktére mu je naštéla, in za ktére jo je prôsil. —

MATIČEK: Ktére mi je vrinila. — Vedila je, de so per mêni dobro naloženi. Ino potém, če bi bil jest obljubil, jo vzéti; bi ne bilo méni tréba obljubiti, ji denarje povèrniti.

ZMEŠNJAVA: Iz hvaléžnosti, stojí v pismu, „ino obljubim iz hvaléžnosti“

BARON (Žužku): Kakó bomo to razločili?

ŽUŽEK (baronu): Na perségo ga ženímo.

BARON: V pismu stojí, de je prejéti denar poverniti obljubil, kadar bo hôtla. On ga mora tedej danes poverniti, ali naj jo pa vsame. (Žužku) Bomo vidili, kako bo cvilil; nima ga cvenka, — suh je, ko pôper.

MATIČEK: ,,Kadar bo hôtla.“ Milostljivi gospod! prevdarite prav te beséde; od gosposke ne stojí nič zraven. Oblast, mêni čàs ali dan odločiti, kdaj sim ji dolžán denarje poverniti, je ôna sama sêbi— perhranila. Postavim pa, de bi jih tudi še danes poverniti dolžán bil, ino de bi jih vendar ne povernil, je tudi še druga zapréga zraven, de je vzéti ne morem.

ZMEŠNJAVA: Kakšna zapréga? Obljubil si, toréj moraš.

MATIČEK: Počasi! — Nisim môgel obljubiti, tedej ne smém.

ŽUŽEK: Zakaj ne sméš?

MATIČEK: Zavoljo svôjih imenitnih staršev!

BARON: Ha, ha, ha! — imenitnih staršev, kurbe sin! —

MATIČEK: Jest se ne morem zavréči, dôkler moji starši ne pervolijo.

ZMEŠNJAVA: Kdo so tvôji starši? povéj, imenuj jih!

MATIČEK: Poterpite malo, žlahtni gospod! — jih bom skôrej najdel; sej jih žé sédemnajst lét išem.

ŽUŽEK: Šéntani tat! na césti je bil najden.

MATIČEK: Zgubljen, žlahtni gospod, ino ukraden sim bil, če hočete véditi.

BARON: Zgubljen ino ukraden ?

MATIČEK: Ni drugači, milostljivi gospod! — Na mêni je veliko ležéče, sicer bi me ne bil nihčè ukradel, — ino to znaminje na môji roki — (zaviha rokav na desnici.)

ŽUŽEK (urno.): Križček na désni roki?

MATIČEK: Kako vi to véste?

ŽUŽEK: Bog z nami! — òn je! òn je!

BARON: Kdo?

ŽUŽEK: Moj Jurček!

MATIČEK: Zna biti; Cigani so me Matička imenovali.

ŽUŽEK: So te Cigani ukradli ?

MATIČEK (ošabno.): Bliso nékiga gradú! — Žlahtni gospod, dajte me môji žlahti nazaj; za en mérnik petíc sim vam pôrok.

ŽUŽEK: Sram me je! — pa kaj bom tajíl? — Natora je vse premagala! — Jurček! — Jurček! Ali ti sercé nič ne razodéva?

MATIČEK: Kar nič.

ŽUŽEK: Tàk ga objemi! — Pertisni ga na svôje persi!

MATIČEK: Kogá?

ŽUŽEK: Svôjiga očéta. (ga objame.)

MATIČEK: (žalosten.): O joj! o joj! — ino môja mati?

ŽUŽEK: Ravno òna.

MATIČEK: Kdo?

ŽUŽEK: Smrékarica.

BARON: Njegova mati?

BUDALO: Te - edej je ne bo vzél.

Dvanajsti nastòp.

Néžika ino popréjšni.

(Néžika pertêče z môšnjo denarjev.)

NEŽIKA: Ne bo je vzél nè! — tukej so denarji. Milostljiva gospá so mi jih za doto dali; jest Smrékarico plačam.

BARON (na stran.): De bi zlodej še milostljivo gospó! (gre.)

Trinajsti nastòp.

Popréjšni razun barona.

MATIČEK: Néžika! le ohrani svôje denarje le.

ŽUŽEK: Še to zavézno pismo zraven. (ji da Matičkovo pismo.) Z časam še več, če Bog da.

NEŽIKA: Tedej jo boš vzél, nehvaléžnik?

MATIČEK: Vzél ja — tode za svôjo mater. To je pa moj ôče! (Žužka pokaže.)

NEŽIKA: Ali je mogoče!

ŽUŽEK: Ja, Néžika, vse se je spreobernilo. To je moj Jurček; pogléj ga, sad môje pèrve ljubézni.

MATIČEK: Matiček bom tudi zanapréj. To imé je bòlj okroglo; sim ga bòlj navajen,

ŽUŽEK: Kakor hočeš, Jurček ali Matiček. Ali sin môjiga sercá, vesêlje môjih starih dni boš. Dolgo sim molčal, dolgo sim svôje občutke krotíl. O natora, zdàj si premagala! —

MATIČEK: Vse svôje dni se še nisim jokal, zdàj mi pa solzé po curkih iz oči silijo. Têpec, ali se boš sramoval?— To vesêlje, kakoršno jest čutim, se ne čuti dvakrat v življênji.

ŽUŽEK: Néžika tudi bistro gléda. — Kaj veljá, de jo umém. Tukej ga imaš. (ji Matička tjé porine.) Iz môjih rok se ga nisi nadjala.

NEŽIKA: Oh Matiček!

MATIČEK: Néžika!

NEŽIKA

MATIČEK} (Žužka obstopita.) Ljubesnjivi ôče!

ŽUŽEK: Še nékaj, ljuba otrôka! Ali hočem po vajno mater pisati?

NEŽIKA

MATIČEK} Le, le očka.

ŽUŽEK: K sebi jo bom vzél — jo bom svôjo žêno spoznal; môje sercé je jo žé zdavnej sposnalo. — Poterpita še nekoliko dni, ino z vama vréd se ž-njo poročím.

MATIČEK: Dvé poroki ob ênim, juhe!

ZMEŠNJAVA: Kakor vidim, me ne bo več potréba. Pravda je dobljêna.

ŽUŽEK: Dobljêna je! ino kar je nar gorši, od oboje strani. Obljubim, take pravde še niste nikoli iméli. Vi morate per nas ostati; v svate vas povabim. Starašina mi boste. (gredó.)

BUDALO: Tedej bom pro - otokol sklênil?

ŽUŽEK (proč gredé.): Vi Budalo tudi pridite. — Kaj mislite, kakšna je današna pravda?

BUDALO: Per môji duši, jest ne vém, k-kaj bi rékel; to je môja misel. (gré.)

Četèrto délo.

Mostovž z cvetlicami prevléčen, poln lučic; na sprédnji strani stojí miza ino en stol.

Pèrvi nastòp.

Matiček ino Néžika.

MATIČEK: Ha, ha, ha! smejaj se nò, ljuba môja!

NEŽIKA: Žé dôstikrat sim slišala: če je člôvek porédniši, véči sréčo ima.

MATIČEK: Še včéraj sim bil sam na svétu, kakor ptujic; nisim védel, čigav sim — kar danes najdem svôje starše. — Rés je, de niso tako imenitni, kakor sim préd mislil; pa so vendar le bolji od Ciganov.

NEŽIKA: Nisi nič druziga najdel?

MATIČEK: Svôjo Nežiko.

NEŽIKA: Jo ljubiš?

MATIČEK: Ko bi imel tolikanj jezikov, kolikor imam las na glavi, bi ne môgel izrêči, kakó grôzno jo ljubim.

NEŽIKA: Lažnjivec! resnico govôri!

MATIČEK: Nar bòlj resnično od vsih resnic!

NEŽIKA: Nesramnež, kaj jih je mar več?

MATIČEK: To se vé, de jih je več. Stara neumnost z časam modrost postane; iz starih malih laží z čašam mlade velíke resnice izvirajo. Zato je tolikanj resnic. Postavim: resnice, ktére vémo, pa jih povédati ne smémo; zakaj veliko resnic se mora zamolčali: resnice, ktére hvalimo, ino ne verjamemo ; zakaj velíko resnic se ne smé verjéti: persége zaljubljenih, zvestôba mladih žén, solzé starih bab, siromačija skopih, bogatija bahačev, obljuba gospôde; o, takih resnic ni kônca ne kraja! Ali nar bôlj važna resnica je môja ljubézen do Néžike.

NEŽIKA: Kaj mi povéš! — Žé ti moram vse verjéti. — Matiček povéj mi, kaj mi je danes zvečér storiti? — ali hočem spolniti, kar sim baronu obljubila ?

MATIČEK: Dôli v gôjzdek priti, méniš?

NEŽIKA: No ja!

MATIČEK: Nikar dôli ne hôdi!

NEŽIKA: Kakor hočeš.

MATIČEK: Obljubi mi, de ne boš dôli hodila.

NEŽIKA: Iz serca rada! — Loži mi je, de se mu zlažem.

MATIČEK: Svôjo pravo resnico mi povéj!

NEŽIKA: O, jest nisim tako učêna, kakor ti; imam le êno —

MATIČEK: Me zlò ljubiš?

NEŽIKA: In kako zlò!

MATIČEK: To ni veliko.

NEŽIKA: No!

MATIČEK: Ali véš, de v ljubézni prevèč še zadôsti ni.

NEŽIKA: Jest ne znam takó lepó govoriti, kakor ti. Ali to ti povém, de razun svôjiga možička ne bom nikogar ljubila.

MATIČEK: To ne bo po gospôsko; ali pametniši bo, to li obljubim. — Žé veljá!

Drugi nastòp.

Gospá, Matiček, Néžika.

GOSPA: Sim djala, de bosta spét skupej. Mêni verjêmi Matiček, kolikor vprihodnjič še vasuješ, toliko sêbi samimu kradeš. — Vse na-te čaka.

MATIČEK: Ali rés! — skôrej sim pozabil. To je moj izgovor! (Néžiko prime.) Ali mi zamérite? (jo misli proč peljati.)

GOSPA (Néžiko perderžuje.): Bo kmalo za tabo peršla.

Trétji nastòp.

Gospá, Néžika.

GOSPA: Medvé bove oblačila premenile: je žé vse perpravljeno?

NEŽIKA: Ne bo tréba, milostljiva gospá!

GOSPA: Takó? — si se premislila?

NEŽIKA: Matiček —

GOSPA: Ti me hočeš golufati.

NEŽIKA: Moj Bog!

GOSPA: Jest vém, de Matiček ne bo dote zametovàl.

NEŽIKA: Kako pa ménite, milostljiva gospá?

GOSPA: Tako ménim le: Ti si z môjim gospodam zgovorjêna; têbi je žàl, de si mêni kàj povédala. O jest te poznam. — Pobêri se! (hoče iti.)

NEŽIKA (na koléna pade.): Za bôžjo voljo, milostljiva gospá! —Vi ne véste, kakšno krivico mi delate. Sej ste bili vsêlej takó dôbri do mêne!

GOSPA (jo vzdvigne.): No kaj je? — Sama ne vém, kaj sim žé rêkla — Ljubika, če jest namest têbe v gôjzdek grém, ni tréba têbi dôli hoditi; ti si svôjimu žéninu zvésta, mêni pa možá nasaj daš.

NEŽIKA: Oh, kako ste me ostrašili, milostljiva gospá!

GOSPA: Malo prenagla sim bila. (Néžiko na čêlo kušne.) Kam ti je rékel priti?

NEŽIKA (ji roko kušne.): V gôjsdek pod véliko lipo.

GOSPA: Tukej vzêmi peró, ino mu pismice piši. (na mizo pokaže.)

NEŽIKA: Kaj jest bom pisala?

GOSPA: Moraš.

NEŽIKA: O joj mêne! kaj bo rékel!

GOSPA: Vesél bo — nič se ne boj? (Néžika séde, gospá ji narekva.)

GOSPA: „Kako flétno bo dôli, pod lipo zeléno, kako flétno bo dôli.“

NEŽIKA (piše.): „Pod lipo zeléno;“ — kaj še?

GOSPA: Žé dôsti! Kaj misliš, de ne bo razumel?

NEŽIKA: Pač de! (pismice zgane.) Z kom bove zapečatile?

GOSPA: Z iglo, pa le urno. Jo lahko za odgovor nazaj pošlje. Zvunej pa zapiši: „Pošljite mi pêčat nazaj.“ (Néžika pismice z iglo skupej perpnè, ino ga v žep vtakne.)

Četerti nastòp.

Tonček (po dekliško oblečén,) Jérica, druge déklice, gospá, Néžika.

JERICA: Milostljiva gospá! tukej so d'eklice, rožice vam nesêjo.

GOSPA: De le, lépe so! — žàl mi je, déklice, de vas ne poznam. ( Tončka pokaže.) Čigava je ta ubožica, ki je tako sramežljiva?

JERICA: Ta ni iz našiga sêla, je le z nami prišla; — smo si nékaj v rodu —

GOSPA: Pràv flétna je. Toliko rožic ne morem nositi, tedej moram žé od neznane nar préd vzéti. (vsame rožo od Tončka, ino ga na čêlo kušne.) Ali se ti ne zdi, Néžika! — de je komu podobna ?

NEŽIKA: Ravno sim hôtla rêči.

TONČEK (na stran, roké na serce položèč.) Oh! —

Péti nastòp.

Déklice, Tonček (med njimi,) Jérica, gospá, Néžika, baron, Jaka.

BARON (baron proti Jaku.): Tedej ga ni bilo v Ljubljani?

JAKA: Živi člôvek ga ni vidil.

BARON: Prekléti fànt! Vrat mu bom zavíl, če ga še kdàj najdem.

JAKA (se kmalo, kakor pride, k deklélam spravi, Tončka ogleduje, ino mu péčo vzdvigne.) Ho, ho! tiček! smo tukej ?

GOSPA (se ustraši ino nazaj stopi.)

NEŽIKA: Nesréčni fànt!

BARON: Tako, tako — žêna!

GOSPA: Sej me vidiš, de sama ostermim; kaj misliš, de sim —

'BARON: O vém, vém — še danes zjutrej?

GOSPA: Ne bom ti več tajila. Sama sim mu rêkla, k mêni priti, če hočeš véditi. Medvé své začéle, kar so otroci zdàj dokončali. Ti si zraven prišel, ko své ga oblačile; fant se je tvôje jéze zbal, ino je ušèl; jest sama sim se prestrašila. Kar se je pôtlej zgodilo, je vse strah narédil.

BARON (Tončku.): Zakaj pa nisi v Ljubljano šel?

TONČEK: Milostljivi gospod!

BARON: Čakaj paglavec!

JERICA (tje v en dan.) Poslušajte me, milostljivi gospod! Sej véste, kadar k meni pridete, ino me objamete, pravite: ,,Jérica, če me rada imaš, ti dam kar le hočeš.“

BARON (rudèč perhaja.): Ali jest?

JERICA: Vi, vi, milostljivi gospod! Tončka mi dajte, de bo danes z mano plésal; pôtlej vas bom pràv rada iméla.

BARON (na stran.): Fànt jo je podučil, ni drugači.

NEŽIKA: Otroci pravico govoré.

GOSPA: Tako, tako, ljubeznjivi mož! — Ti môji sénci ne upaš, jest pa take reči od têbe slišim, — celò tá nedolžnost se ti žé ne smili; sram te bodi!

BARON (na stran.): Ne smém se ganiti.

Šésti nastòp.

Poprejšni, Matiček.

MATIČEK (baronu): Milostljivi gospod! kaj bomo pa mi iméli, če boste vi dekliče obderžali. Godci ino vsi drugi žé čakajo.

BARON: O, le vzêmi jih, le vzêmi jih! Matiček, kaj boš ti tudi plésal? Sej si se danes zjutrej na nogo udaril.

MATIČEK (se za nogo prime.): Sej me še malo bolí; pa ho kmalo bolji. (déklicam) Pojdimo, dekliči!

BARON (ga nazaj zasuče.): Tvôja sréča je bila, de je zêmlja mêhka.

MATIČEK: To se vé, sicèr —

BARON: To vém, de ti je prédla, préden si poskôčil —

MATIČEK: Pa še kako! —

JAKA (ga k sêbi obèrne.): Tačas se je pa Tonček proti Ljubljani tiral.

MATIČEK: Zijalo! ko bi se bil na-te usédel, bi bil pa ôsla jezdaril.

BARON (ga k sêbi obèrne.): Ino ti si imel njegovo pismo v žepu?

MATIČEK: To se vé! Kaj me neki sprašujete, ko žé tako véste. (déklicam.) Pojdimo, pojdimo, dekliči!

JAKA (Tončka k njêmu pervléče.): Tukej je néka, ktéra ti jo pod nós pové, de si lažnik.

MATIČEK: Tonček! — (na stran.) Zlodjev fant!

BARON: Si se zbrihtal?

MATIČEK: Kaj ménite, nič kej! — ali Tonček —

BARON: Pravi, de je òn skôčil.

MATIČEK: Zna biti, če sam pravi. Za voljo téga se ne bom z vami prepiral.

BARON: Tedej sta obá skočila.

MATIČEK: Zakaj pa ne? — Vi ne véste, kako se godí, kadar kogá cepetec prime; òn mora skočili, če bi ne hôtel. Ino kadar ste vi hudi, mora vsaktéri pred vami poskočiti.

BARON: Obá kmalo?

MATIČEK: Zakaj ne? sej sva vendar še živa ino zdrava. — Dekléta! ali gréste, ali ne? —

BARON. De te vsi šentaj! — ali komédijo igramo? — (popotnica se sliši, ktéra je védno bližej.)

MATIČEK: Žé gredó; jih slišite? Dekliči, zdàj pa le urno na noge; vsaka z svôjo tovaršico, kakor sim vam žé povedal. Pojdi, pojdi, Néžika. (gredó urno, Jérica k Tončka šine.)

Sédmi nastòp.

Tonček, Jérica, baron, gospá.

JERICA: Matiček je rékel, vsaka z svôjo tovaršico.

TONČEK (potuhnjen.): Mêni se kar nič ne poljubi.

JERICA: Vesél bodi!

BARON: Poberi se!

JERICA: Sej bo z mano plésal, kaj nè? milostljivi gospod!

BARON: Zastran mêne naj pléše, de si nogé polomi.

GOSPA: Preobléci se hitro, ino pôtlej pridi.

(Jerica ino Tonček stečeta.)

Osmi nastòp.

Baron, gospá.

GOSPA (zlò z véternico maha.)

BARON: Ino ti mu praviš spét priti!

GOSPA: Kaj ga pa žé dekletu ne pervošiš? (hoče iti.)

BARON: Kaj ne boš tukej ostala?

GOSPA: Sej véš, de mi ni dôbro.

BARON: Počakaj malo, saj za voljo svôje Néžike; sicèr bom ménil, de si jézna.

GOSPA: Sej žé pridejo. To je pač nedolžno vesêlje! — Usédiva se tù dôli.

BARON (na stran.): Neslanarije!

(Baron ino gospá se usédeta.)

Devéti nastòp.

Baron ino gospá (sedé,) godci (popotnico godejo,) Budalo (z pušljicam.)

Kméčki fantje, dva ino dva po versti; pôtlej Zmešnjava ino Matiček; za njima pa Žužek. Dekliči, po dvé ino dvé. Zadnje dvé nesête vénec iz bélih ino rudečih cvetlic spleten. Za njima gré Néžika. Godci se sprédej na stran vstopijo. Vsi drugi v dveh verstah, dekliči na êni, fantje na drugi strani.

Deséti nastòp.

Tonček (preobléčen), Jérica ino poprejšni.

Tonček ino Jérica pertečeta, ino v versto stopita. Po dokončani popotnici se pétje začne. Zdàj stopite dvé déklici iz verste; vénec nesête, ino ga baronu daste. Néžika gré za njima, ino perva zapôje:

NEŽIKA (proti baronu.):

Čast in hvala
Se dajala
Vsêlej, o baron! vam bo.

(proti drugim.)

Vé dekliči,
Vi fantiči,
Le zapojte za mano!

VSI: Čast in hvala i. t. d.

DVE DEKLICI:

De ste milost nam skazali, In nedolžnost spoštovali.

NEŽIKA: Čast in hvala i. t. d.

VSI: Čast in hvala i. t. d.

DVA FANTA:

De ste stor'li nam vesêlje, Dopolnili naše žêlje.

NEŽIKA: Čast in hvala i. t. d.

VSI: Čast in hvala i. t. d.

DVE DEKLICI:

Vé dekliči,
Vi fantiči,
Le zapojte, le za njo!

VSI: Čast in hvala i. t. d.

DVA FANTA:

Vé dekliči,
Vi fantiči,
Le zapojte, le za njo!

VSI: Čast in hvala i. t. d.

(Néžika kleči; baron ji vénec na glavo déne. Blizo kônca pétja Néžika barona pocuka, mu pismice pokaže, ino z roko na glavo séže. Baron se vêde, kakor bi vénec popravljal, pismice vzame, ter ga naglo v nédrije vtakne. Po dokončanim pétju Néžika vstane, se perpogne, ino gré na svoj kraj k unima dvéma.

BARON (tudi vstane, naprej stopi, pismice iz nedrija potégne, z roko mahne, kakor de bi se bil v perst zbodil, ga stisne, in sisá; pismice pogléda, ino vidi, de je z iglico perpéto, ino pravi:) Šéntaj žénske, de ne morejo brez iglic celò nič opraviti! (iglico na tla verže, ino pismice kušne.)

MATIČEK (vse to viditi, Žužeku rêče:) Néka mu je pismice skrivej vtisnila. Z iglico je bilo zapečateno. Šéntaj, dôbro se je zbodil!

BARON (bêre pismice nar préd od znotrej, pôtlej tudi od zvunej, kjér najde zapisano, de naj iglico nazaj pošlje; po tléh jo iše, pobêre, ter v rokav vtakne.)

MATIČEK: Zaljubljeni ljudjé so vendar le nôrci; — celò iglico je pobral. Méni, Bog vé kaj de ima, kér ima iglico od kakiga dekliča. (Néžika ino gospá si pomigujete, ino na barona kažete. Baron gré na svoj kraj, kjér je popr'ed sedel.)

MATIČEK (Žužku.) Jest moram vendar začéti, sicer se nobêden ne gane. (Néžiko prime za roko, ino baronu rêče:) Smemo — milostljivi gospod!

BARON (mu pomigne, de naj šele zasuče.) Le!

MATIČEK (stopi k godcam, vèrže denar v gosli, ino zapoje:)

Cvetlica je cvetla med ternjem lepó,
Se nékdo je zbodil segaje za njo.

(Gorénsko godejo, Matiček ino Néžika plešeta.)

TONČEK (popade Jérico, verze denar v gosli, in zapôje:)

De ljubico imam, de ljubi me, vém;
Na tihim zdihujem, povédat' ne smém.

(pléše z Jérico.)

BARON (vstane, ino pravi:) Dôsti bo, ljubi moji. Môjo gospó žé glava boli. Pojdite raji k županu; tam pléšite, jéjte ino pite na môjo brado, kolikor se vam poljubi.

JERICA: Pogačo tudi?

BARON: Tudi, Jérica! (jo k sêbi na stran pokliče, ino ji da iglico.) To le iglico dàj Néžiki, kadar bo sama; me uméš? Ino de ne bo nobêden vidil.

JERICA: Kaj bo pa z njo?

BARON: Le dàj ji jo, ino rêci, pod véliko lipo ji bom žé vse drugo povédal.

GOSPA (Néžiki.): Pojdi z mano, se bove preoblékle. (Baron ino gospá grésta po êni strani doli; Néžika za gospó. Godci spét popotnico godejo, in gredó po drugi strani; svatje za njimi, razun Matička ino Žužka.)

Enajsti nastòp.

Matiček, Žužek.

ŽUŽEK (brani Matičku, ki hoče za unimi iti.): Matiček, čakaj! Nékaj imam na serci, kar ti povédati moram. Tvoja Néžika je deklica, de ga nima para pod solncam. Tode povém ti, nikar ji preveč ne upaj. Baron — baron —

MATIČEK: Ne bo je grudil nè! — Za to sim vam pôrok, očkà! —

ŽUŽEK: Ali jo grôzno zahaja. — Jest vém, kaj je mêni naročeval. To moram pa vendar rêči, de sim jo vsêlej stanovitno najdel.

MATIČEK: Taka bo še za naprej. Vi ste mož, kadar je tréba žénsko prekvantati. Pa véste, jest tudi nisim izmed zadnjih. Ali kar Néžiko zadéne, vam povém, de mi je zvésta; zbrisana pa, — e comme!

ŽUŽEK: Me veselí. Ti se žé znaš ženiti; imaš lahko sercé. Si se po svôjim rodu zvèrgel.

MATIČEK: Veliko sercé imam, polno upanja ino ljubézni do svôje ljubice. Ako mi je pa vendar le namenjeno, golufanimu biti, se bom pa v to sladko nadlogo podal; mislil si bom: ožénjen sim; — kér ta ni zvésta, tudi nobêne več ni, ino je ne bo. (se ozrè, har vidi Jérico, nékoga iskati.)

Dvanajsti nastòp.

Matiček, Žužek, Jérica.

MATIČEK: He, he, Jérica! si naji poslušala?

JERICA: Oh téga pa nè; pravijo, de ni lepó.

MATIČEK: Pa je včasi dôbro.

JERICA: Jest le nékoga išem.

MATIČEK: Eh, ti! — Kaj takó žé znaš ? sej dôbro véš, de ga tukej ni.

JERICA: Kogá?

MATIČEK: Tončka!

JERICA: Kaj mar njêga išem; sej vém, kje je. Jest bi le Néžiko rada.

MATIČEK: Kaj ji pa hočeš, Jérica?

JERICA: Nič taciga; iglico ji imam dati.

MATIČEK (hitro ino glasneji.): Iglico! iglico! — Kdo ti jo je dal? Še tako majhna si, ino že take službe opravlj — (besédo požrè, ino bòlj tiho rêče.) Ti vse prav délaš, Jérica, ti si pridna, si môja —

JERICA: Kaj se pa jeziš nad mano? — bom raji šla.

MATIČEK (ji brani): Nikar! sej ni môja resnica. Kaj nè, Jérica; to iglico ti je milostljivi gospod dal, de naj jo Nežiki daš? Z to iglico je bilo néko pismice zapečateno, kaj nè? Vidiš de vse vém.

JERICA: Zakaj me pa prašaš, če vse véš?

MATIČEK (zamišljen.): Kako je žé rékel, ko ti je iglico dal?

JERICA: Ravno takó, kakor ti praviš: „Jérica, dàj to iglico Néžiki, ino rêci ji, de ji bom vse drugo pod véliko lipo povedal.“

MATIČEK: Pod véliko —

JERICA: Lipo. Pôtlej je še djal: „Glej, de te ne bo nihčè vidil.“

MATIČEK: Ga moraš vbogali Jérica! To je pač dôbro, de te ni nihče vidil. Le lepó ga vbogaj, ino Néžiki povéj, kakor ti je milostljivi gospod naročil; tode nič druziga ji ne sméš povédati.

JERICA: Zakaj ji bom pa kaj druziga pravila? ti misliš, de sim otrôk! (steče.)

Trinajsti nastòp.

Matiček, Žužek.

MATIČEK: Očkà!

ŽUŽEK: Kaj je?

MATIČEK (sigajoč.): Téga ni sterpéti!

ŽUŽEK: Kogá?

MATIČEK: Kar mi je dekle povédalo; na sércu mi leži, kakor goréč žarek.

ŽUŽEK (se sméja): Tvôje veliko sercé, polno zaupanja! Jeglica ga je zbôdla, pa žé pojéma. —

MATIČEK: Rés je, očkà! Ali spremislite —

ŽUŽEK (rêče, kar je bil popréd Matiček rékel:) „Ako mi je pa vendar le naménjeno, golufanimu Liti; se bom podal v to sladko nadlogo, mislil si bom: ožénjen sim.“

MATIČEK: Člôvek govorí, kakor občuti. Ali kar se té môje ljubice tiče, ktéra z iglicami kupčuje, vam povém, de nisva še tako blizo vkùp, de bi narazen ne môgla. — Pod lipo tedej, pod lipo ! —

ŽUŽEK: Takó je le! — Ti se morebiti motiš. Kdo ti je to povédal, de misli ravno têbe golufati? Ali si žé vse preudaril, de jo kar obsodiš? Ali véš, de pojde pod lipo? zakaj? z kom? kakó? kdaj? kaj bo tam govorila? kaj délala? — Ljubi moj sin! jest sim ménil, de si bolj preudarin.

MATIČEK: Imate pràv, očkà, ino še trikrat pràv! Ali taka le je naša slabost, kadar se člôvek po občutkih vêde: mu je ložej per sercu. Imate pràv; vsaka reč se mora préd preudariti, ino dôbro preglédati, ino še le potém obsoditi. Zadôsti, de zdàj vém, kjé se imata silili. Bog vas obvaruj, očkà! (gré.)

Štirnajsti nastòp.

ŽUŽEK (sam): Tudi têbe. Upam, de se ne bo prenaglil. Zdaàj moram nar préd Néžiko poiskati, de ji vse povém. — Mêni bi bilo žàl, če bi se ta ženitev razdèrla, preden jo zavozlamo. (gré.)

Péto délo.

Gôjzd kônec verta. Na oboji strani je šôtor iz véj. Sprédej klop iz mahu. Noč.

Pervi nastòp.

Jérica (sama, derží v êni roki pomorančo, v drugi pa svetivnico z lučjo.): V šôtor na lévi strani je rékel, tedej ravno tukej notri; — — kaj neki misli Matiček? — To, kar mi je naročil, lahko opravim. Rékel je, de naj se skrijem, ino kadar bo zažvižgal, naj naglo vùn stopim. Pôtlej, je rékel, mi bo že tri pomoranče dal. (Matička, ktériga ne pozná, zagléda, in zavriska.) Ha! (skoči v šôtor na lévi strani.)

Drugi nastòp.

Matiček (v kméčki suknji ino klobuku,) Budalo, godci ino drugi fantje (z baklami, ktére pa še niso peržgane.)

MATIČEK (z perviga sam, Jérico zagléda.): To je Jérica; je žé notri. — (ogleduje druge, ktéri počasi pridejo, ino krog tapajo, ter pravi z globôkim glasam:) Dober večér, možjé! ste žé skupej? —

GAŠPER: Smo žé.

MATIČEK: Koliko je ura.

GAŠPER: Enajst bo; (gléda na nebó.) Mésec se ni gôri.

BUDALO: Š-še ga ni.

MATIČEK: Tukej v šotori se bomo skrili, če bo tréba; jest, Budalo ino ti, Gašper — kjé si?

GAŠPER: Tukej. I kaj pa bo?

MATIČEK: Boš kmalo vidil. Néka poštêna déklica, ino néki gospod imata shod tukej pod lipo. Jima bomo vesêlje napravili.

BUDALO: Ha, ha! žé umém, po-poštêna d-dék-lica. —

GAŠPER: Moj gospodar ima hudiča v glavi.

BUDALO: I-ima ga.

MATIČEK: Vi pa, godci, stopite tukej le gôri na griček; skrite se za germovje. Kadar boste luč vidili, jo pa vréžite, kakor sim vam žé povédal. Vi, fantini, pridite pa z baklami. Zdàj le pojdite, le pojdite! (grédo) (Gašperju.) Gašper, ti stopi v šôtor, — boš županovo Jérico notri najdel — de je ne bo strah. (Budalu.) Vi, Budalo, stopite malo na stran; kadar bote ljudi čutili, mi pridite povédat. (gredó, Gašper stopi v šôtor, Budalo pa na stran v gôjsd.)

Trétji nastòp.

MATIČEK: (sam.): O žené! kakšne kače ste vé! — kako se sučete in zvijate okoli nas; sam méd, sama dobrota vam je na jeziku — in tistikrat nas nar bòlj pičite! — Ubogi možjé, vsi rogé nósite, vsi! Razloček je samo ta, de néki vedó, drugi pa ne. Skôrej bi jih bila tudi meni nastavila; ino z kom? — z baronam! — Per môji duši, ta mi je pre neumen!— Raji službo popustim; raji grém še necoj med Cigane! — z baronam? — je li kaj boljši od mêne? — Vzemi mu denarje, rod, imé; potégni to prazno odejo raz-nj, ino postavi ga tjé — človéka samiga na sêbi — ino ni ti vréden, de bi òn mêni služil. Tiho! nékdo pride — (gré na stran.)

Četerti nastòp.

Matiček (na strani,) gospá (v Néžkini,) ino Néžika (v gospéni obléki.)

NEŽIKA: Rés, rés! Matiček bo tudi prišel; Žužek mi je povédal.

GOSPA: Pojdi kam! To mi pa žé ni pràv.

NEŽIKA: Vi se trésete, milostljiva gospá! ali vas zébe?

GOSPA: Mràz mi je.

NEŽIKA: Sej mêne ne potrebujete; bom malo na stran stopila.

GOSPA: Nikar, je rôsa.

NEŽIKA: O, sej sim je vajena.

MATIČEK: Je rôsa? (Néžika na stran stopi, Matičku nasproti.)

Péti nastòp.

Matiček, Tonček, baron, gospá, Néžika.

(Matiček ino Néžika na strani.)

TONČEK: (poje.):

De polna plaména
Ljubézen ognjéna
Razdjala me bo! —

GOSPA (na stran.): To je Tonček.

TONČEK (stoji.) Tiho, tukej se nékaj maje. Jest se moram v šôtor spraviti, kamor mi je Jérica priti rêkla. — Ovbe, néka žénska je —

GOSPA (posluša.): De bi ga vendar!

TONČEK (jo ogleduje.): Mêni se zdi, de je Néžika.

GOSPA (na stran.): Ko bi zdàj moj mož prišèl! — (Baron se perkaže v dnu igrališa.)

TONČEK (se bliža, ino gospó za roko prime, ktéra se mu brani.): Je žé, je žé, môja ljuba Néžika! po tvôji mêhki ročici ino po tvôjim zdihovanju te spoznam — ino môje sercé ne bije zastonj tako hitro —

GOSPA (tiho.): Preč pojdi.

TONČEK: Če te je usmiljenje do mêne v gôjzd perpeljalo —

GOSPA: Pojdi, pravim; Matiček bo kmalo tukej.

BARON (se bliža, ino pravi na stran.): Néžika je, se mi zdi.

TONČEK (gospéj.): Oh, Matička se pač ne bojim; sej vém, de njêga ne čakaš.

GOSPA: Koga pa?

BARON (na stran.): Nékdo je per nji.

TONČEK: Ali te ni danes baron prosil, de imaš sim priti? — Sim žé slišal, ko sim za stôlam čepél.

BARON (razkačen na stran.): Ali je žé spét tukej, ta nesrečni paglovec!

MATIČEK (na stran.): Pravijo, de se ne smé poslušati!

NEŽIA (na stran.): Kaj pa žé spét kvasi!

GOSPA (Tončku.): Lepo te prosim, pusti me.

TONČEK: Kaj mi boš dala za môjo pokoršino?

GOSPA: Kaj? — Kar ti hočeš.

TONČEK: Kušni me pervič trikrat sama za sé — po tem pa dvajsetkrat za svôjo gospó.

GOSPA: Ti se prederzneš? —

TONČEK: Zakaj ne? — Milostljivi gospod namest Matička, jest pa namest gospoda. Nobêden ne bo tako golufan, kakor Matiček.

MATIČEK (na stran.): Aj ti tat!

NEŽIKA (na stran.): Zadôsti, de je učénec.

TONČEK (hoče gospo objeti.)

BARON (se méd-nju vstopi, misli gospó kušniti, pa ravno Tončka narajma in ga kušne.)

GOSPA (gré na stran.)

MATIČEK (na stran.): Lépo nevésto bi bil jest dobil.

TONČEK (barona za suknjo pocuka.): O joj mêne, to je baron! (zbeži v šôtor, kjér je Jérica.)

Šésti nastòp.

Matiček, baron, gospá, Néžika.

MATIČEK (se bliža.): Zdàj bom —

BARON (misli, de je Tonček.): To je za tvôjo pokoršino! (mu da zaušnico.)

MATIČEK: Ha! — (gré na stran, in si lice mane.) De te vendar! — Ni dôbro, kadar se preveč sliši.

NEŽIKA (se na stran glasno smeja.): Ha, ha, ha, ha! —

BARON (gospéj, misleč de je Néžika.) Téga fanta ne razumém! — za uho mu jo dam, in on se smeja!

MATIČEK (na stran.): Mara on!

BARON: Tedej zavòlj njega ne bom môgel stopinjice storiti. — (gospéj.) Ali za vse to nič ne maram; zraven têbe bom necoj vse pozabil.

GOSPA (se sili po Néžkino govoriti.): Ménite?

BARON (jo za roko prime.): Kaj ti je; se tréseš?

GOSPA: Strah me je!

BARON (jo hoče na čêlo kušniti.)

GOSPA: Nikar prenaglo! — kaj ménile, de sim jest —

MATIČEK (na stran.): Lepó — lepó!

NEŽIKA (na stran.) Začétek je dober.

BARON (gospó za roko prime.): To je ročica! mêhka, kakor polhèk; môja žêna ima leséno proti tvôji.

GOSPA (na stran.): Ste ga vidili!

BARON: Ino tile perstici — (roko kušne.)

GOSPA: Taka je tedej ljubézen? —

BARON: Ljubézen — je basen sercá; resnica je vžitek, ktéra me je k têbi perpeljala.

GOSPA: Tedej svôje gospé nič več ne ljubite?

BARON: Téga ravno nè; še jo imam rad. Ali, kadar je člôvek žé tri léta ožénjen, kaj méniš, ljubézen modra postane.

GOSPA: Kaj bi pa radi od njé iméli?

BARON: Kar v têbi najdem.

GOSPA: Kaj néki?

BARON: Kaj jest vém! Nékaj, kar na-se vléče, kar k sêbi vabi, kar se brani, kar odrékva — kaj vém! Žené mislijo, de je žé vse storjeno, če nas le ljubijo. Komaj začnejo ljubiti, nas ljubijo ino ljubijo danes, kakor včeraj, jutri, kakor danes, ino tako véčno naprej, de smo mi siromaki ob ênim siti ino lačni.

GOSPA: (na stran.): Kakšin nauk!

BARON: Zarés, Néžika, jest sim sam žé dôstikrat mislil. Mi išemo vesêlja, ktéro bi per svôjih žênah najti iméli, per ptujih, kér ga žené ne znajo vsak dan ponoviti.

GOSPA (nevoljno.): Tako? — žené bi vse to storiti iméle?

BARON: Možjé pa nič, méniš? Pojdi natoro prenaréjat, če moreš. Naša dolžnost je, de žené dobimò, ino njih —

GOSPA: Ino njih dolžnost? —

BARON: — Je, nas deržati. Ravno to je, čésar ône pozabljujejo.

GOSPA: Jest ne bom nikoli pozabila.

BARON: Jest tudi ne.

MATIČEK (na strani): Jest tudi ne.

NEŽIKA (na stran.): Jest tudi ne.

BARON (gospó prime za roko.): Tukej jéka odgovarja; bolj tiho govôri. Têbi ni tréba, téga misliti; ti si dôsti lépa, zala, prijétna, perljudna; — le malo bòlj svôje glave bodi, ino nar ljubéznjivši med vsimi ženami boš! Néžika! gospod, kakoršin sim jest, je mož bes'eda! Tukej imaš denarje, dvakrat toliko, kolikor sim ti jih obljubil. Vesêlje, ki ga per têbi vživam, mi vse to obilno povračuje. Vzêmi še ta perstan, ino nôsi ga v znaminje, de me ljubiš.

GOSPA (se perkloni.): Néžika vse vzame.

MATIČEK (na stran.): Ali more še bolj nesramna biti!

NEŽIKA (na stran.): Dota je žé v pestéh!

BARON (na stran.): Vzéla je; zdàj jo žé imam.

GOSPA (posluša.): Kaj šumi?

BARON: Nékdo pride; stopiva ta čas v šôtor, de mémo odide.

GOSPA: Brez luči?

BARON (jo za sabo vléče.): Čimu bo nama luč? Sej ne bova nič brala.

MATIČEK (na stran.): Ž-njim gré, per môji duši! — Oh, jest sim kmalo mislil, (se bliža.)

BARON (se oberne, ino popraša.): Kdo gré mémo?

MATIČEK (glasno.): Jest!

BARON (tiho gospéj.): Matiček je!— (zbeži.)

GOSPA: Bom kmalo za vami prišla. (gré na désni strani v šôtor, baron pa v gojzd stêče.)

Sédmi nastop.

Matiček, Néžika.

MATIČEK (gléda v tami za gospó ino baronam.) Tukej sta šla v šôtor; zdàj ju imam! Neumni možjé! druge ljudi najémajo, de bi zvedili, če jih žené golufavajo; vendar céle léta minejo, de nič ne zvedó. Od mêne naj bi se učili, od mêne! — Jest sim svôjo ženico kmalo pervo noč zalézel, še pred poroko. (hodi urno sim ter tje.) Saj vém, per čém sim. — To je dôbro, de veliko za-njo ne maram.

NEŽIKA (se perbližuje, ino pravi na stran.): Takó tedej misliš? Čakaj, mi boš pokoro délal!

MATIČEK: Zdàj bom zažvižgal. (perste vtakne v usta, kakor bi hôtel zažvižgati.)

NEŽIKA (se sili po gospéno govoriti.): Kdo je?

MATIČEK (z jézo.): E, kdo néki! Člôvek, kteri si voši, de bi ga bila smert zadavila, préden je rôjen bil —

NEŽIKA: Ha, Matiček je!

MATIČEK (jo ogleduje, ino naglo pravi): Milostljiva gospa!

NEŽIKA: Tiho govôri.

MATIČEK: Sam Bog vas je pernésil! Kaj ménite, kjé je vaš gospod?

NEŽIKA: Maram jest za-nj! — povéj mi —

MATIČEK (hitro.): Ino Néžika, môja nevésta; — kaj ménite, kj'e je? —

NEŽIKA: Nò, saj tiho govôri!

MATIČEK (hitro.): Môja lépa, zvésta ženica! — tukej v šôtor sta se zapèrla. Ljudi bom poklical, in jima bom dal zagosti in posvetiti.

NEŽIKA (mu usta zatisne, ino pozabi po gospéno govoriti.): Bodi pameten!

MATIČEK (na stran.): Šentaj, Néžika je!

NEŽIKA (po gospéno.): Grôzna krivica se ti godi, Matiček!

MATIČEK (na stran.): Kača, vjéti me misli!

NEŽIKA: Midva jima morava poverniti.

MATIČEK: Ali čutite kakšne željé?

NEŽIKA: Če jih čutim? — Prašaš! — Sej sim žénska.

MATIČEK: Milostljiva gospá! samá sva — noč je — kdo nama brani ? —

NEŽIKA (na stran.): Kako ti jo bom dala za uho!

MATIČEK (na stran.): To bi bilo flétno, ko bi jest —

NEŽIKA: Pa me moraš vendar malo ljubiti.

MATIČEK: Vas ljubiti, angeljček! Oh, ne véste, kakó grôzno vas ljubim!

NEŽIKA (nevoljna.): Ne vém, ali bi ti verjéla.

MATIČEK (se verže na tla): Oh, milostljiva gospà! jest gorim od ljubézni; sercé mi bo razdjala, če me ne vslišite.

NEŽIKA: Ali si pa tudi premislil?

MATIČEK: Vse, vse sim premislil. —

NEŽIKA: De ljubézen —

MATIČEK: Dajte mi svôjo ročico.

NEŽIKA: Tù jo imaš. (Mu êno za uho pertisne.)

MATIČEK: De te zlodej, ta je bila dôbra!

NEŽIKA: Dôbra! ino tá — (mu da še êno.)

MATIČEK: Uh, kaj misliš, za bôžjo voljo!

NEŽIKA (ga udari skôrej per vsaki besédi.): „Milostljiva gospa! jest gorim od ljubézni; sercé mi bo razdjala, če me ne vslišite.“ —

MATIČEK (se zasméja, ino vstane.) O vesêlje! o milost! o sréčen Matiček! Le têpi ga, le têpi ga, ino kadar ga boš žé tako stêpla, de bo vès čèrn, stepêniga ubožčika saj ljubi. — O sréčni člôvek, ktéri je od žénskih rok têpen.

NEŽIKA: Zakaj si pa hôtel milostljivo gospó zapeljati, perliznjenec? Skôrej bi se ti bila jest vdala — to se pravi, na mest svôje gospé —

MATIČEK: Kaj méniš, de te nisim poznal?

NEŽIKA (se smeja.): Poznal si me? — Čakaj ti bom vernila.

MATIČEK: Nar prèd me têpeš, ino pôtlej si še jézna na-me. Néžika, to je prevèč! Ali povéj mi, kako je, de te tukej najdem? — Jest sim ménil, de si šla z baronam v šôtor.

NEŽIKA: Ti si šémast; to je bilo drugimu nastavljeno, pa si se ti vjél. Sim mar jest kriva, de se namest êne lesice dvé vjamete.

MATIČEK: Kdo bo pa drugo lesico vjél?

NEŽIKA: Njegova žêna.

MATIČEK: Njegova žêna?

NEŽIKA: Njegova žêna, ja!

MATIČEK: O Matiček, Matiček, — obési se! téga pač nikoli nisi mislil! — O šéntane žené! sam zlodej vas uči. Tedej ôna je bila?

NEŽIKA: Milostljiva gospá.

MATIČEK: Ali rés!

NEŽIKA: Boš dobil — (z roko pokaže, kakor bi mu hôtla za uho dati.)

MATIČEK: O kaj! ti le gladiš — ali baron, baron — tà me je préd počil, de sim tri lune vidil.

NEŽIKA: Prevzétni člôvek, ponižaj se!

MATIČEK (poklékne.): To je môja dolžnost; na svoje koléna se veržem, ino spoznam, de sim ôsel proti têbi.

NEŽIKA (se smeja.): Ubogi baron, kaj si je perzadel —

MATIČEK: — De je svojo žêno dobil, (ostane na kolénih.)

Osmi nastòp.

Baron (pride iz dna igrališa, ino gré naravnost proti šotoru, ktéri je na désni strani.) Matiček, Néžika.

BARON (sam per sêbi.): Ne pride za mano; morebiti je notri ostala.

NEŽIKA (tihama Matička.): Baron Nalêtel.

BARON (v šôtor gredeé.) Néžika, si notri?

MATIČEK' (tihama.): Notri je iše.

NEŽIKA (tihama.): Ni je spoznàl.

MATIČEK: Če hočeš, ženiva te burke naprej. (ji roko kušne.)

BARON (se okoli zasuče, ino méni gospó viditi.): Môja žêna; môžk per nji na kolénih! — Oh, ko bi imel jest zdàj meč per sêbi! — (se bliža.)

MATIČEK (vstane ino govori z debélim glasam.): Ja, serček môj! nikdar, nikdar ne bo kônec môje ljubézni!

BARON (na stran.): Ha, ta je bil davi per môji žêni. (se na čêlo udari.)

MATIČEK: Pojdiva v šôtor, sej véste, de ne morem čakati.

BARON: Vsi hudiči!

MATIČEK (jo proti šotoru pélje, ino tihama pravi:) Ga slišiš, kako kolne? — (glasno.) Tukej mi ne bo tréba skozi ôkno skakati, kakor davi.

BARON (na stran.): Vse, kar vse pride na dan!

NEŽIKA (blizo šotora na lévi strani.): Préden notri gréva, morava malo okoli sêbe poglédati, če naju nobêden ne čuti.

BARON (glasno.): Nobêden? (Néžika smukne v šôtor k Jérici, Gašperju ino Tončku.)

Devéti nastòp.

Baron, Matiček.

BARON (Matička prime.): Stoj!

MATIČEK (se vêde, kakor de bi se bil zlò prestrašil.): Milostljivi Gospod!

BARON (spoznavši ga.): Ha, bêštja! si tukej? (ga prime za roko.)

Deséti nastòp.

Budalo, baron, Matiček.

BUDALO: Ali me nisi k-klical?

BARON: Kdo je?

BUDALO: Jest, B-Budalo.

BARON: Ravno pràv. — Deržite ga!

BUDALO: K-koga ?

BARON: To bêstjo!

BUDALO: Jest — jest nisim za to na-najét.

BARON: Deržite ga, ali vas ubijem.

BUDALO (prime barona.)

BARON: Osel! (ga od sêbe pahne.)

Enajsti nastòp.

Popréjšnji, Žužek, Zmešnjava.

ŽUŽEK: Mêni se zdi, de je baron. Kaj néki vpije?

BARON: Kdo je?

ŽUŽEK: Milostljivi gospod! jest, jest.

BARON: Žužek. Ino drugi?

ŽUŽEK: Zmešnjava.

BARON: Žužek, kjé ste?

ŽUŽEK: Tukej.

BARON (ga za roko prime, ino mu Matič-kovo desnico podajoč rêče:) Primite téga človéka, ino ga krepko deržite. Zmešnjava — (ga iše.)

ZMEŠNJAVA: Tukej —

BARON (ga pélje v šôtor na lévi strani.): Pred tém šotoram obstojte, ino ne pustile nikogar vùn.

BUDALO: Ha, ha! — Milostljivi g-gospod so!

BARON: Tiho, živina! — (Matičku, jézo skrivajoč.) No, Matiček, mi boš odgovoril.

MATIČEK: Bom mogel, milostljivi gospod! Vsim znate povédati, le samimu sêbi ne.

BARON: Samimu sêbi ne!

ŽUŽEK (na stran.): Ima pač pràv.

BARON: Jezičnik! — Le sékaj, le sékaj besédo — Kakšna žénska je bila, ki si jo v šôtor pêljal?

MATIČEK: Kdaj?

BARON: Zdàj, ravno zdàj.

MATIČEK: Tisto pač. Je bila — žénska —

BARON: Ste slišali, gospodje?

ZMEŠNJAVA (se čudi.): Slišali smo.

BARON: Ino kakšna žénska?

MATIČEK: Žénska, ki me pràv rada ima.

BARON (drugim.): Ste razumeli?

BUDALO (se čudi.): Hm, hm!

BARON: Ali letá žénska ni žé z kom drugim zavézana?

MATIČEK: Vêlik gospod je imel nékaj časa z njo opraviti; pa se je je žé naveličal; zdàj ji pa jest bolj dopadem.

BARON (naglo.): Bolj dop — — (besédo požrè.) Gospodje! Matiček pravico tèrdi, zakaj to je ôna žé sama obstala.

BUDALO: O-obstala?

BARON: Pregréha je očitna; zdàj mora pa tudi gréšnica na dan priti. (gré v šôtor.)

Dvanajsti nastòp.

Popréjšnji, razun barona.

ZMEŠNJAVA: To je pràv.

ŽUŽEK (Matičku.): Kaj si storil, ljubi moj sin?

MATIČEK: Nôrca.

Trinajsti nastòp.

Popréjšnji, baron, Tonček.

BARON (govori v šotoru, in nékoga vùn vleče, ktériga pa ne pozná.): Vse je zastonj; zastonj se braniš; tvôja ura je prišla! Vùn, le vùn! (Tončka vùn zléče.) Môja sréča je, de nimam otrók z njo! — Jest bi jih podavil.

TONČEK: Kaj mi hočete, za bôžjo voljo?

MATIČEK: Tonček!

BARON: Fant!

ŽUŽEK: Ha, ha!

BARON (ves serdit.): Žé spét ta prekléti fant! (Tončku.): Kaj si notri délal?

TONČEK (prestrašen.): Skril sim se, kér sim se vas bal.

BARON: Budalo, stopite notri, ino perpeljite jo vùn.

BUDALO: K-koga?

BARON: Môjo žêno.

BUDALO: Kaj svôje gospé išete? (gré v šôtor.)

Štirnajsti nastòp.

Popréjšnji, razun Budala.

BARON: Bote vidili, de ni sam fant notri bil.

TONČEK: Sej bi se tudi bal sam biti.

Pétnajsti nastòp.

Popréjšnji, Budalo ino Gašper.

BUDALO (Nékoga vùn vléče, ktéri se pa še ne vide.): Pridite sim, milostljivi gospod! — sej se vé, k-kdo je.

GAŠPER: Če je kaj kriviga, Matička primite. — Jest sim nedolžen.

MATIČEK: Gašper!

BUDALO: G-Gašper!

BARON: Ali vas hudič moti? (hôče v šotor iti.)

ŽUŽEK: Mêne pustite — milostljivi gospod! Ta réč ni sama na sêbi. (gré notri.)

BUDALO: Ta réč je zlo zm-zméšana.

Šestnajsti nastòp.

Popréjšnji, Jérica, Žužek.

ŽUŽEK (Jérico iz šôtora vléče.): Ne bojte se, milostljivi gospod; jest sim pôrok, de se vam ne bo nič hudiga zgodilo.

JERICA (pride z lučjo vùn vsa bojéča.): Oh! (Za nékaj časa se godci zaslišijo, ino luči se zmiram bòlj bližajo.)

MATIČEK: Jérica!

BARON: Peklénske pošasti! Kaj se godí? Godci — svitlôba —

Sedemnajsti nastòp.

Popréjšnji, Néžika (véternico pred obrazam derži.)

BARON: Ha, tukej je le! (jo popade za roko) Gospodje, potém, kar ste slišali ino vidili, bote sodili, kaj taka žêna zasluži.

NEŽIKA (poklékne ino glavo perklone.)

BARON: Vse zastonj!

MATIČEK (poklékne na drugo stran barona.)

BARON Vse zastonj!

ŽUŽEK (poklékne pred baronam.)

BARON: Vse zastonj!

(Vsi pokléknejo.)

BARON: Ino če bi vas sto prišlo!

Osemnajsti nastòp.

Popréjšnji, gospá (pride iz drugiga šotora,) potém fantini (z goréčimi baklami) ino godci.

MATIČEK (migne godcam, de naj jénjajo.)

GOSPA (se vèrže pred baronam na koléna.): Saj jest bom sprosila!

BARON (vidi gospó ino Néžiko.): Ha, kaj je to?

BUDALO: Tukej so milostljiva gospá.

BARON (hoče gospó vzdvignti.): Ti si bila? (z milim glasam.) Bom mogel sa odpušanje prositi!

GOSPA: Na môjim méstu bi bil ti rékel: „Vse zastonj, vse zastonj!“ ino jest ti danes žé trétjič odpustim. (vstane.)

NEŽIKA: Jest tudi. (vstane.)

MATIČEK: Jest tudi. (vstane ino za njim vsi drugi.)

BARON: Jest sim vam hôtel očí zbrisati, ino vi ste z mano ravnali, kakor z otrôkam.

GOSPA: Ali ti je žal?

BARON (Néžiki.): Tvoje pismice —

NEŽIKA: So milostljiva gospá narékovali.

BARON: Tedej sim nji odgovor dolžán. (gospéj roko kušne.)

GOSPA: Vsakimu svôje! (da Néžiki môšnjo denarjev ino pèrstan.)

NEŽIKA: Matiček, pogléj!

MATIČEK: Ta je dobra! Namest êne dote imam zdàj tri.

TONČEK (poklekne.): — Mêni — odpušanje;

BARON (z smeham.): Ti si žé prejél, kar ti gré. (pokaže z roko, de mu je zaušnico dal.)

TONČEK: Jest?

MATIČEK: Milostljivi gospod! na môje lice. — Tako zna gospôda pravico deliti.

BARON (z smeham.): Na tvôje lice? — Ha, ha, ha! — kaj ti praviš, žena?

GOSPA: Ljubi mož, vsakdanje ljubézni si se naveličal; saj danes bos spoznàl, de môja ljubézen ni bila vsakdanja. Za naprej bom védila, tvoj nauk spolnovati.

BARON (ji roko kušne): Današnji dan mi je dober nauk. Ljuba môja, povéj mi, kaj si mislila, de si se z godci, ino v taki svitlobi perkazala?

GOSPA: Jest — jest sim jih žé tukej najdla.

MATIČEK (baronu.): Milostljivi gospod! vi ste se hôtli namest mene oženiti. Za to dobroto sim vam godce ino té prijatle najél.

BARON (Matičku.): Tedej ti moram hvaléžen biti. Godci! per mêni ostanite; dokler se Matiček ne ožéni, mi ne pojdete iz gradú.

ŽUŽEK: Prosim, poterpite še tri ali štir dni; na Gobovi-grad sini po svôjo Smrékarico pisal; jest ino moj sin se bova obá ob ênim oženila.

BARON: Tudi pràv, tudi pràv.

MATIČEK: Zdàj jo imam — Juhe! Néžika, veséla bodi! Kaj se sramuješ kakor kméčka nevésta? (godci zagodejo.)

MATIČEK (pôje.)

Zdàj zapojmo, zdàj ukajmo!
Eden drug'mu ôgenj dajmo!
Jéza, žalost, le na stran —
Dans je moj veséli dan!

TONČEK (pôje.)

Žalostna je duša môja;
Misli môje so v Ljubljani.

JERICA (pôje Tončku.)

Tiho bodi, jest bom tvôja;
Le ostani, le ostani!

VSI: Zdàj zapojmo, zdàj ukajmo!

MOŽJE Eden drug'mu

ŽENE Ena drugi} ôgenj dajmo!

Jeza, žalost le na stran —
Dans je moj veseli dan!

NEŽIKA (pôje baronu.)

Brez zamére, vaša gnada!
Kar sim st'rila, nisim rada,
Pa sim mogla — take smo!
Mé dekliči, in ženice
Za možá in za petice
Se takó le trudimo.

GOSPA (pôje.)

Brez zamére, vse smo take,
Lépe, zale korenjake
Mé čislamo — ljúbimo;
Če le vendar ni drugači,
Kadar se ljubézen spači,
Vam, možaki, zvéste smo.

BARON (pôje.)

Povasuje vsaka rada,
Bodi stara, bodi mlada,
Zlasti če je mož neslán.
Poterpimo! kaj se hoče? —
Kadar pa žé ni mogoče,
Le mahnimo tud' na stran!

NEŽIKA (pôje baronu.)

Le mahnimo! — al' zadéli,
De bi zlodja v sêb' iméli,
Nič ne boste — de vestè
O možjé! ste pravi ptiči,
Pa se, kadar mé dekliči
Hoč'mo, vendar vjamete.

MATIČEK (pôje.)

Je fantìč, k' rogé nam stavi,
Njêmu se Ljubézen pravi,
Tisti perutnice imá, —
Véš zakaj? — zato de lože
Z rože spét do druge rože
Sim ter tjé vihrati zna.

VSI: Zdàj zapojmo, zdàj ukajmo!

MOŽJE Eden drug'mu

ŽENE Ena drugi} ôgenj dajmo!

Jeza, žalost le na stran —
Dans je moj veseli dan!