Prešernove poezije
(Preusmerjeno s strani Prešernove Poezije)
| Prešérnove poezije Dr. Prešérin. |
| |||||||||||||
- Balade in romance.
- Hčere svet.
- Učenec.
- Dohtar.
- Turjaška Rozamunda.
- Judovsko deklè.
- Zdravilo ljubezni.
- Povodnji mož.
- Prekop.
- Neiztrohnelo srce.
- Ribič.
- Ženska zvestoba.
- Orglar.
- Nuna in kanarček.
- Zarjavela devica.
- Sveti Senán.
- Od zidanja cerkve na Šmarni gori.
- Šmarna gora.
- Nebeška procesija.
- Lenora. (Bürger.)
- Licova strelci. (Körner.)
- Tri želje. (Anastazija Zelénca.)
- Parizína. (Odlomek iz Byrona.)
- Različne poezije.
- Zvezdogledom.
- V spomin Matija Čopa. (Mera po zgolih udarjih.)
- Janezu N. Hradeckemu ob petindvajsetletnici njegovega mestnega županstva. 27. rožnika 1845. l.
- Nova pisarija.
- Prva ljubezen.
- Slovó od mladosti.
- Glosa.
- Zabavljivi in drugi napisi.
- Predgovor in zagovor.
- Vzrok nezlatega veka.
- Novi Pegasus.
- Čebelice puščičarjem.
- Čebelice pravljičarjem.
- Čebelice šestomerjevcem.
- Čebelice pesmam brez s in c.
- Čebelice pevcem letnih časov.
- Lesničniku in Levičniku.
- Préd pevcu, potlej homeopatu.
- Čebelarju.
- Vodnik.
- Ravnikarju.
- Abecedarju.
- Ahaceljnovim pesmam.
- Nekim pevcem duhovnih pesmi.
- Krempeljnu.
- Izdajavcu Volkmerovih fabul in pesem.
- Novičarjem.
- Kopitar.
- Daničarjem.
- Bahači čvetero bolj množnih Slave rodov.
- Narobe Katon.
- Pričujoče poezije.
- Slomšeku, ko je bil na svetlo dal »Devištvo«.
- Gospodu Izmajlu Sreznjevskemu v spomin vel’kega tedna l. 1841.
- Puščičarjem.
- Pesmam od močvirskega posušila.
- Glosátorju.
- Čudni dehúr.
- Repiču.
- Prijatlu Ferdinandu Schmidu v spominsko knjigo.
- Bog.
- Božje in hudičeve hiše v Ljubljani.
- Napis na velikem zvonu pri svetem Joštu.
- Nagrobni napis metelčici.
- Napis na grobu Čopovem.
- Napis na Linhartovem grobu.
- Napis na grobu Franca Julianija, duhovnega pastirja na Šentjoški gori, pokopanega v Šmartinu pri Kranju.
- Grobni napis dvema dečkoma, ki sta hitro zapored v nežnih letih umrla.
- Zastavica.
- Gazele.
- Pesem moja je posoda tvojega imena.
- Oči sem večkrat prašal, ali smem.
- Žalostna komú neznana je resnica, da jo ljubim.
- Draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo ženice.
- Med otroki si igrala, draga, lani. Čas hiti.
- Al bo kál pognalo seme, kdor ga seje, sám ne ve.
- Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi.
- Soneti.
- Očetov naših imenitna dela.
- Vrh solnca sije solncev cela čreda.
- Tak, kakor hrepeni oko čolnarja.
- Dve sestri videle so zmoti vdane.
- Kupido! Ti in tvoja lepa starka.
- Je od vesel’ga časa teklo leto.
- Sonetni venec.
- Poet tvoj nov Slovencem venec vije.
- Ran mojih bo spomin in tvoje hvale.
- Iz srca svoje so kali pognale.
- Mokrócvetoče rož’ce poezije.
- Iz krajev niso, ki v njih solnce sije.
- Cel čas so blagih sapic pogreš’vale.
- Obdajale so vtrjene jih skale.
- Viharjev jeznih mrzle domačije.
- Izdíhljaji, solzé so jih redile.
- Jim moč so dale rasti neveselo.
- Ur temnih so zatirale jih sile.
- Lej, torej je bledó njih cvetje velo.
- Jim iz oči ti pôšlji žarke mile.
- In gnale bodo nov cvet bolj veselo.
- Magistrale.
- Ni znal molitve žlahtnič trde glave.
- Sanjalo se mi je, da v svetem raji.
- Velika, Togenburg, bilà je méra.
- Biló je, Mojzes, tebi naročêno.
- Na jasnem nebu mila luna sveti.
- Mars’kteri romar gre v Rim, v Kompostêlje.
- Zgodi se včasih, da mehómedani.
- Oči bilé pri nji v deklet so sredi.
- Kadàr previdi učenost zdravnika.
- Odprlo bo nebó po sodnem dnevi.
- Vi, ki Vam je ljubezni tiranija.
- Al prav se piše kaшa ali kaſha.
- Ne bod’mo šalobarde! Moskovičanov.
- Zopet izdajavcu Volkmerovih pesem in fabul.
- Mihu Kastelcu.
- Apél podobo na ogled postavi.
- O Vrba, srečna draga vas domača.
- Popotnik pride v Afrike puščavo.
- Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne.
- Komúr je sreče dar bilà klofuta.
- Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi.
- Čez tebe več ne bo, sovražna sreča.
- Memento mori!
- Matiju Čopu.
- Krst pri Savici.