Zopet izdajavcu Volkmerovih pesem in fabul

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ne bod’mo šalobarde! Moskovičanov. Zopet izdajavcu Volkmerovih pesem in fabul.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Mihu Kastelcu.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

S Pompeja premagavcem: »καὶ σύ υἱέ!
Kaj tudi ti v nesreči meni dane,
o sin, zarastle že odpiraš rane,
da spet iz njih rudeča kri mi lije!

Al tvoja roka me na novo bije?
Kaj moja bolečina te ne gane?« —
Ko bere pesmi Volkmera neslane,
slovenska Štir’ja, tvoja mati, vpije.

Tvoj besednjak smo radi vsi sprejeli;
častil je Aristarh, ne priliz’vavci,
prihodnjih časov up v mladenča deli.

Zdaj nosiš vel’ki zvonec med nemšk’vavci;
Slovenci v trojni kličejo deželi:
»Gorjé, gorjé, gorjé mu izdajavci!« —