Mihu Kastelcu (Prešernove poezije)

← Zopet izdajavcu Volkmerovih pesem in fabul.

Mihu Kastelcu.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

B’le zapuščene so Parnasa trate.
Mah, ljul’ka in osát ob krajih, v sredi;
na njih so ’zgubili Kamén so sledi,
molčali so glasovi lire zlate.

Vabíle Kranjce sence so košate,
stezíce zložne, cvet dišeč po medi,
sad brez potú; zapleč’vat so po redi
hodili med Muz nemških zbrane svate.

Ti si nas zbudil, zbral ob hudem časi.
Roké zaraščene trebíti jele
prostore na domačem so Parnasi.

Že vid’jo mesta se na njem vesele,
že slišijo se pesem sladki glasi;
pognal je cvet, med nosijo »Čebele«!