Mihu Kastelcu (Prešernove poezije)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zopet izdajavcu Volkmerovih pesem in fabul. Mihu Kastelcu.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Apél podobo na ogled postavi.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

B’le zapuščene so Parnasa trate.
Mah, ljul’ka in osát ob krajih, v sredi;
na njih so ’zgubili Kamén so sledi,
molčali so glasovi lire zlate.

Vabíle Kranjce sence so košate,
stezíce zložne, cvet dišeč po medi,
sad brez potú; zapleč’vat so po redi
hodili med Muz nemških zbrane svate.

Ti si nas zbudil, zbral ob hudem časi.
Roké zaraščene trebíti jele
prostore na domačem so Parnasi.

Že vid’jo mesta se na njem vesele,
že slišijo se pesem sladki glasi;
pognal je cvet, med nosijo »Čebele«!