Draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo ženice

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Žalostna komú neznana je resnica, da jo ljubim. Draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo ženice.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Med otroki si igrala, draga, lani. Čas hiti.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

4.
Draga! Vem, kako pri tebi me opravljajo ženice,
prav’jo, da v ljubezni moji ni biló nikdar resnice;
kak si brusijo jezike in ti štejejo na prste
pri kofetu, kar jih nisem, kar sem ljubil jih, device.
Al poslušaj mojo spoved, rekla boš, da sem nedolžen,
da le sama tí si kriva, ak je v temu kaj krivice.
Dokler ne cvetè še roža, so v častì pri nas vijol’ce,
zvončike, marjet’ce, druge tudi čislamo cvetlice;
kdor ni slišal nikdar peti sladkih pesem Filomele,
rad poslušal bo strnade, ščinkovce in druge ptice.
Al je moč na prvi prostor jo v zbiral’ščih posaditi,
moč ji prvo čast skazáti, ako v njih je ni kraljice?
Préd dekleta so imela, al kar tí cvetèš med njimi,
vseh lepot nobena nima nam dopasti več pravice.
To pomisli, ne zameri, da, kar solnce sem zagledal,
od oči so tudi meni se uzdignile temnice.