Jim moč so dale rasti neveselo

← Izdíhljaji, solzé so jih redile.

Jim moč so dale rasti neveselo. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin.

Ur temnih so zatirale jih sile. →

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Jim moč so dale rasti neveselo,
ko zgodnja roža raste zapeljana
od mlad’ga solnca kôpnega svečana,
ak nekaj dni se smeje ji veselo.

Al nagne žalostno glavíco velo,
meglà k’ od burje prileti prignana
in pade iz nebes strupena slana,
pokrije sneg goré in polje celo.

Sijalo solnce je podobe zale,
pogleda tvoj’ga pil sem žarke mile,
ljubezni so cvetlice kal pognale.

Nad žarki solnca so se té zmotile,
na mrazu zapuščene so ostale,
ur temnih so zatirale jih sile.