Izdihljaji, solze so jih redile

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Viharjev jeznih mrzle domačije. Izdíhljaji, solzé so jih redile.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Jim moč so dale rasti neveselo.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Izdíhljaji, solzé so jih redile
s Parnasa moj’ga rožice prič’joče:
solzé ’z ljubezni so do tebe vroče,
iz domovinske so ljubezni lile.

Skeleče misli, da Slovenec mile
ne ljubi matere vanj upajoče,
da tebe zame vneti ni mogoče,
z britkostjo so srcé mi napolnile.

Željé rodile so prehrepeneče,
da s tvojim moje bi ime slovelo,
domače pesmi milo se glaseče;

željé, da zbúdil bi slovenšč’no celo,
da bi vrnili k nam se časi sreče,
jim moč so dale rasti neveselo.