Viharjev jeznih mrzle domačije

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Obdajale so vtrjene jih skale. Viharjev jeznih mrzle domačije.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Izdíhljaji, solzé so jih redile.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Viharjev jeznih mrzle domačije
bilè pokraj’ne naše so, kar, Samo,
tvoj duh je ’zginil, kar nad tvojo jamo
pozabljeno od vnukov veter brije!

Oblóžile očetov razprtije
s Pipínovim so jarmom sužno ramo;
od tod samó krvavi punt poznamo,
boj Vitovca in ropanje Turčije.

Minuli sreče so in Slave časi,
ker vredna dela niso jih budile,
omolknili so pesem sladki glasi.

Kar niso jih zatrle časov sile,
kar raste rož na mladem nam Parnasi,
izdíhljaji, solzé so jih redile.