Viharjev jeznih mrzle domačije

← Obdajale so vtrjene jih skale.

Viharjev jeznih mrzle domačije. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin.

Izdíhljaji, solzé so jih redile. →

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Viharjev jeznih mrzle domačije
bilè pokraj’ne naše so, kar, Samo,
tvoj duh je ’zginil, kar nad tvojo jamo
pozabljeno od vnukov veter brije!

Oblóžile očetov razprtije
s Pipínovim so jarmom sužno ramo;
od tod samó krvavi punt poznamo,
boj Vitovca in ropanje Turčije.

Minuli sreče so in Slave časi,
ker vredna dela niso jih budile,
omolknili so pesem sladki glasi.

Kar niso jih zatrle časov sile,
kar raste rož na mladem nam Parnasi,
izdíhljaji, solzé so jih redile.