Mornar (Prešernove poezije)

Mornar.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Nezvesta, bodi zdrava!
Čolnič po mene plava,
na barko kliče strel!
Po zemlji varno hôdi,
moj up je šel po vodi,
mi drug te je prevzel.

Pri Bogu sem obljubil,
da pred bom dušo ’zgubil,
ko nehal te ljubit’.
Si z desno v desno segla,
pri Bogu mi prisegla,
mi vedno zvesta bit’.

Morjá široka cesta
peljala me je v mesta,
kjer lepe deklice;
obrazov njih lepota,
sneg beli njih života
zmotila nista me.

Spet so se jadra bela
od južnih sap napela,
prinesla me nazaj;
dekleta moj’ga ženo
sem našel poročeno —
prestal, sam Bog ve kaj!

Le jadra spet napnimo,
valovom se ’zročimo,
kak čisto je morjé!
Kaj njemu upat smemo,
mornarji dobro vemo,
dekletom kaj, — kdo ve?

Ne straši moč viharja,
ne grom valov mornarja,
se smrti ne boji.
Spomin v potopu mine,
ljubezni bolečine
vsak dan spet oživi.

Po morju barka plava ...
Nezvesta, bodi zdrava!
Sto tebi sreč želim!
Po zemlji srečno hôdi,
moj up je šel po vodi,
le jadrajmo za njim! —