Izgubljena vera

Izgubljena vera.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Nebeško sijejo oči,
ko si sijale prejšnje dni.

Rudeča lica zorno še
cvetejo, ko so pred cvetlé.

Se usta smejejo ko préd,
sladkost ni manjša z njih besed.

Otèmnil ni ga časa beg,
nič manj ni bel prs tvojih sneg.

Život je tak, roké, nogé
so, kakoršne so préd bilé.

Lepota, ljubeznivost vsa
je, kakoršna je pred bilà.

Al ver’vat’ v tebe moč mi ni,
kakor sem ver’val prejšnje dni.

Le sveta, čista glorija,
ki vera dá jo, je prešlà.

En sam pogled je vzel jo preč,
nazaj ne bo je nikdar več.

Ak bi živela vekomej,
kar si mi b’la, ne boš naprej.

Srce moje je biló oltar,
pred božtvo ti, zdaj — lepa stvar.