Izgubljena vera

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Sila spomina. Izgubljena vera.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Mornar.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Nebeško sijejo oči,
ko si sijale prejšnje dni.

Rudeča lica zorno še
cvetejo, ko so pred cvetlé.

Se usta smejejo ko préd,
sladkost ni manjša z njih besed.

Otèmnil ni ga časa beg,
nič manj ni bel prs tvojih sneg.

Život je tak, roké, nogé
so, kakoršne so préd bilé.

Lepota, ljubeznivost vsa
je, kakoršna je pred bilà.

Al ver’vat’ v tebe moč mi ni,
kakor sem ver’val prejšnje dni.

Le sveta, čista glorija,
ki vera dá jo, je prešlà.

En sam pogled je vzel jo preč,
nazaj ne bo je nikdar več.

Ak bi živela vekomej,
kar si mi b’la, ne boš naprej.

Srce moje je biló oltar,
pred božtvo ti, zdaj — lepa stvar.