Pojdi na vsebino

Iz srca svoje so kali pognale

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ran mojih bo spomin in tvoje hvale. Iz srca svoje so kali pognale.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Mokrócvetoče rož’ce poezije.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Iz srca svoje so kali pognale,
ki bolečin molčati dalj ne more;
enak sem pevcu, ki je Leonore
pel Estijanke imenitne hvale.

Das’ od ljubezni usta so molčale,
ki mu mračila je mladosti zore,
ki v upu nič imela ni podpore,
skrivaj so pesmi jo razodevále.

Željá se ogenj v meni ne poleže,
das’ upa tvoj pogled v srcé ne vlije,
strah razžaliti te, mi jezik veže.

Bridkost, k’ od nje srcé več ne počije,
odkrivajo njegove skrivne teže
mokrócvetoče rož’ce poezije.