Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve (Prešernove poezije)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Med otroki si igrala, draga, lani. Čas hiti. Al bo kál pognalo seme, kdor ga seje, sám ne ve.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

6.
Al bo kál pognalo seme, kdor ga seje, sám ne ve.
Kdor sadi drevo, al bode zred’lo veje, sám ne ve.
Se pod stropam néba trudi let’ in dan nomád,
al pa konec leta bode kaj prireje, sám ne ve.
In kupèc po svetu hodi, al pa kaj dobička bo,
za blago, kadàr gotove dnarje šteje, sam ne ve.
In vojščak, ki ga trobenta vabi med kanonov grom,
kaj plačilo bo vročine, ran in žeje, sám ne ve. —
Lej, tak pevec teh gazelic, al jih bereš ti al ne,
al pri njih srce ledeno se ogreje, sám ne ve.
In al veš, da ti ga vnemaš, ti mu pevski ogenj daš,
al se smel bo razodeti vsaj pozneje, sam ne ve.