Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve (Prešernove poezije)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Med otroki si igrala, draga, lani. Čas hiti. Al bo kál pognalo seme, kdor ga seje, sám ne ve.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

6.
Al bo kál pognalo seme, kdor ga seje, sám ne ve.
Kdor sadi drevo, al bode zred’lo veje, sám ne ve.
Se pod stropam néba trudi let’ in dan nomád,
al pa konec leta bode kaj prireje, sám ne ve.
In kupèc po svetu hodi, al pa kaj dobička bo,
za blago, kadàr gotove dnarje šteje, sam ne ve.
In vojščak, ki ga trobenta vabi med kanonov grom,
kaj plačilo bo vročine, ran in žeje, sám ne ve. —
Lej, tak pevec teh gazelic, al jih bereš ti al ne,
al pri njih srce ledeno se ogreje, sám ne ve.
In al veš, da ti ga vnemaš, ti mu pevski ogenj daš,
al se smel bo razodeti vsaj pozneje, sam ne ve.