Pojdi na vsebino

Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Al bo kál pognalo seme, kdor ga seje, sám ne ve. Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Očetov naših imenitna dela.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

7.
Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi.
Eden hvali, in spet drugi vpije: »Fej te bodi!«
Ta veli mi: »Poj sonete!«, oni: »Poj balade!«,
tretji bi bil bolj prijatelj Pindarovi odi.
Bo prijeten morebiti temu glas gazelic,
oni bo pa rekel: »Kaj za Vódnikom ne hodi?«
Razuzdanim bodo moje pesmi prenedolžne,
al terc’jalke porekó, da jih je vdihnil zlodi …
Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti,
drugih nisem prašal, kaj se njim po glavi blodi.