Pojdi na vsebino

Zgodi se včasih, da mehomedani

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Mars’kteri romar gre v Rim, v Kompostêlje. Zgodi se včasih, da mehómedani.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Oči bilé pri nji v deklet so sredi.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Zgodi se včasih, da mehómedani
praznujejo buddhisti v daljni Kini,
al ljudstva, kjer šopir’jo se bramini,
en dan z med njimi vjetimi kristjani.

Veselje onih glasen hrup oznani,
pojó trobente, piščal k tamburini;
obhajajo v srcá ga globočini
v samôtnih kotih tí z nočjó obdani.

Bil je tvoj god, glasnó so strune pele,
obhajali so s petjem ga in plesom
prijatli in prijatlice vesele.

Jaz praznoval sem z môkrim ga očesom,
v samoti so za srečne dni puhtele
iz polnega srcá željé k nebesom.