Mars’kteri romar gre v Rim, v Kompostelje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Na jasnem nebu mila luna sveti. Mars’kteri romar gre v Rim, v Kompostêlje.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Zgodi se včasih, da mehómedani.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Mars’kteri romar gre v Rim, v Kompostêlje,
al tje, kjer svet’ Antón Jezusa var’je,
Trsát obišče, al svete Lušarje
enkràt v življenju al Marij’no Celje.

V podobah gledat’ hrepeni veselje
življenja rajskega. Sled sence zarje
onstranske glor’je vtisnjeni v oltarje
ljubezni verne ohladi mu želje.

Ah, tak podobo gledat’ me device,
nebeške nje lepôte senco, sanje
goljufne, v kterih komaj sled resnice,

ukaz želj vleče v tvoje domovanje;
srcé obupa manj moré puščice,
ur krajši tek, tam milše prs zdih’vanje.