Mars’kteri romar gre v Rim, v Kompostelje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Na jasnem nebu mila luna sveti. Mars’kteri romar gre v Rim, v Kompostêlje.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Zgodi se včasih, da mehómedani.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Mars’kteri romar gre v Rim, v Kompostêlje,
al tje, kjer svet’ Antón Jezusa var’je,
Trsát obišče, al svete Lušarje
enkràt v življenju al Marij’no Celje.

V podobah gledat’ hrepeni veselje
življenja rajskega. Sled sence zarje
onstranske glor’je vtisnjeni v oltarje
ljubezni verne ohladi mu želje.

Ah, tak podobo gledat’ me device,
nebeške nje lepôte senco, sanje
goljufne, v kterih komaj sled resnice,

ukaz želj vleče v tvoje domovanje;
srcé obupa manj moré puščice,
ur krajši tek, tam milše prs zdih’vanje.