Na jasnem nebu mila luna sveti

Na jasnem nebu mila luna sveti.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Mars’kteri romar gre v Rim, v Kompostêlje. →

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Na jasnem nebu mila luna sveti.
Kjerkoli žarki nje so zasijali,
po zimi se snegá, ledú kristali,
demánti rôse bliskajo po leti.

Vsi čudeži noči so razodeti.
Stori svetila moč brez té, ki pali,
da luna jih ko solnce ne razžali,
da nenevarna je stvarem na sveti.

Ne bojte pesem se, ki jih prepeva
tvoj pevec, ti, tvoj ljubi, tvoja mati,
in ki jih pel do zadnjega bo dneva.

Brez té moči, ko lune žarki zlati,
se v njih le tvoja cena razodeva,
pred njimi noče led srcá bežati.