Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Popotnik pride v Afrike puščavo. Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Komúr je sreče dar bilà klofuta.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne,
ko toplo solnce pomladanjsko seje,
spet ozelenil sem ter tje bo veje,
naenkrat ne ’zgubi moči poprešne.

Al vènder zanjga ni pomoči rešne.
Ko spet znebi se gozd snegá odeje,
mladik le malo al nič več ne šteje;
leži tam rop trohljivosti požrešne.

Tak siromak ti v bran, sovražna sreča,
stoji, ki ga iz visokosti jasne
na tla telebi tvoja moč gromeča.

Ak hitre ne, je smrti svest počasne.
Bolj dan na dan brli življenja sveča,
doklèr ji reje zmanjka in ugasne.