Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne

Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne,
ko toplo solnce pomladanjsko seje,
spet ozelenil sem ter tje bo veje,
naenkrat ne ’zgubi moči poprešne.

Al vènder zanjga ni pomoči rešne.
Ko spet znebi se gozd snegá odeje,
mladik le malo al nič več ne šteje;
leži tam rop trohljivosti požrešne.

Tak siromak ti v bran, sovražna sreča,
stoji, ki ga iz visokosti jasne
na tla telebi tvoja moč gromeča.

Ak hitre ne, je smrti svest počasne.
Bolj dan na dan brli življenja sveča,
doklèr ji reje zmanjka in ugasne.