Komur je sreče dar bila klofuta (Prešernove poezije)

← Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne.

Komúr je sreče dar bilà klofuta. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin.

Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi. →

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Komúr je sreče dar bilà klofuta,
kdor je prišel ko jaz pri nji v zamero,
ak bi imel gigantov rok stotero,
ne spravi vkup darov potrebnih Pluta.

Kjer hodi, mu je s trnjem pot posuta,
kjer si poišče dom, nadlog jezéro
nabere se okrog in v eno mero
s togôtnimi valmi na stene buta.

Okrog ga drvità skrb in potreba;
miru ne najde revež, ak preiše
vse kraje, kar jih strop pokriva neba.

Še le v pokoju tihem hladne hiše,
ki pelje vanjo temna pot pogreba,
počije, smrt mu čela pot obriše.