Lej, torej je bledo njih cvetje velo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ur temnih so zatirale jih sile. Lej, torej je bledó njih cvetje velo.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Jim iz oči ti pôšlji žarke mile.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Lej, torej je bledó njih cvetje velo,
in redke so in slabe, nebogljêne,
v zidéh tak podrtije zapuščêne
rastêjo včasih rože neveselo,

ki jim kropiv kardelo rejo vzelo,
in kar nežlahtnih zelišč kál tam žene;
al, ak v gredice vrta jih zelene
kdo presadi, cvetêjo koj veselo.

Tak blizu moj’ga bi srcá kraljice,
bi blizu tebe, solnca njih, dobile
moč kvišku rasti poezij cvetlice.

Ak hočeš, da bi zalši cvet rodile,
veselo vele vzdignile glavice,
jim iz oči ti pôšlji žarke mile!