Lej, torej je bledo njih cvetje velo

Lej, torej je bledó njih cvetje velo.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Lej, torej je bledó njih cvetje velo,
in redke so in slabe, nebogljêne,
v zidéh tak podrtije zapuščêne
rastêjo včasih rože neveselo,

ki jim kropiv kardelo rejo vzelo,
in kar nežlahtnih zelišč kál tam žene;
al, ak v gredice vrta jih zelene
kdo presadi, cvetêjo koj veselo.

Tak blizu moj’ga bi srcá kraljice,
bi blizu tebe, solnca njih, dobile
moč kvišku rasti poezij cvetlice.

Ak hočeš, da bi zalši cvet rodile,
veselo vele vzdignile glavice,
jim iz oči ti pôšlji žarke mile!