Zastavica (Prešernove poezije)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Grobni napis dvema dečkoma, ki sta hitro zapored v nežnih letih umrla. Zastavica.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Pesem moja je posoda tvojega imena.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

I.
Šestero črk je zvezanih takó,
da, če zapóred ena odletí,
vender ostanek prazen glas ne bo
ampàk pomembno drugo zadobí:
beseda laška je z vsemi šestémi
in taka tudi s črkami petémi,
latinska s štirimi je, kranjska s trémi,
in z dvéma črkama je spet Kranjica,
pri vseh naródih je domá samica.

II.
Kraj je beseda s črkami šestémi,
v kter’ga hodi marsikdo s petémi,
ki ga spoznal boš po napeti štuli,
in da le svôjo, to neumno tuli;
akò nadlégo meni dela, z njim,
kar s štir’mi črkami povem, storim.
Kar šest njih ne storí nikdar z ljudmi,
lahko storé v sintáksi črke tri;
priganjam z dvema te, ak šè se trudi
z uganko glava, samka se ti čudi.