Zastavica (Prešernove poezije)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Grobni napis dvema dečkoma, ki sta hitro zapored v nežnih letih umrla. Zastavica.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Pesem moja je posoda tvojega imena.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

I.
Šestero črk je zvezanih takó,
da, če zapóred ena odletí,
vender ostanek prazen glas ne bo
ampàk pomembno drugo zadobí:
beseda laška je z vsemi šestémi
in taka tudi s črkami petémi,
latinska s štirimi je, kranjska s trémi,
in z dvéma črkama je spet Kranjica,
pri vseh naródih je domá samica.

II.
Kraj je beseda s črkami šestémi,
v kter’ga hodi marsikdo s petémi,
ki ga spoznal boš po napeti štuli,
in da le svôjo, to neumno tuli;
akò nadlégo meni dela, z njim,
kar s štir’mi črkami povem, storim.
Kar šest njih ne storí nikdar z ljudmi,
lahko storé v sintáksi črke tri;
priganjam z dvema te, ak šè se trudi
z uganko glava, samka se ti čudi.