Velika, Togenburg, bila je mera

Velika, Togenburg, bilà je méra.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Velika, Togenburg, bilà je méra
trpljenja tvoj’ga; moje ga premaga.
Nazadnje omeči se tvoja draga,
ti vsak dan ôkno celice odpéra.

Od zora srečen upaš do večera,
da bo vid’joča nje podoba blaga,
in ko ti že priteče smrtna sraga,
se še zaúpljiv k nji pogled ozera.

V nebesih nje oči jaz videt’ menim,
kadàr predrznem vanje se ozreti,
dva jezna kéruba z mečam ognjenim.

Da bi ne žalil je, v vednem trepeti
bežim jaz revež pred pogledom njenim;
noben mi žar’k v življenja noč ne sveti.