Strunam (Prešernove poezije)

Strunam.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Strune, milo se glasite,
milo, pesmica, žaluj!
Srca bolečine skrite
trdosrčni oznanuj:

Kak bledi mi moje lice,
kak umira luč oči,
kak teko iz njih solzice,
ki ljubezen jih rodi;

od želja kako zdihuje,
po-nji hrepeni srce,
kak mu je veselje tuje,
kak od sreče nič ne ve;

kak s seboj me vedno vleče,
koder hodi, njen obraz,
kak obličje nje cveteče
v srcu nosim vsaki čas;

in kak ve, ki bi nje hvalo
rade pele zanaprej,
ak se ne usmili kmalo
mor’te vtihnit’ vekomej.

Té in take ve nosite
tožbe, strune, tje do nje;
ako mor’te, omečite
neusmiljeno srce! —