Cel čas so blagih sapic pogreš’vale

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Iz krajev niso, ki v njih solnce sije. Cel čas so blagih sapic pogreš’vale.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Obdajale so vtrjene jih skale.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Cel čas so blagih sapic pogreš’vale,
od tebe, drage deklice prevzetne,
prinesle niso vbožicam prijetne,
ki bi bilà jih oživila, hvale.

Bilé so v strahu, da boš tí, da zale
Slovenke, nemško govorit’ umetne,
jih boste, ker s Parnasa so očetne
dežele, morebiti zanič’vale.

Kaméne naše, zapuščêne vbož’ce,
samice so pozabljene žal’vale,
le tujke so častile Kranjcev množ’ce.

Cvetlice naše poezije stale
do zdaj so vrh snežnikov redke rož’ce,
obdajale so vtrjene jih skale.