Cel čas so blagih sapic pogreš’vale

← Iz krajev niso, ki v njih solnce sije.

Cel čas so blagih sapic pogreš’vale.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Cel čas so blagih sapic pogreš’vale,
od tebe, drage deklice prevzetne,
prinesle niso vbožicam prijetne,
ki bi bilà jih oživila, hvale.

Bilé so v strahu, da boš tí, da zale
Slovenke, nemško govorit’ umetne,
jih boste, ker s Parnasa so očetne
dežele, morebiti zanič’vale.

Kaméne naše, zapuščêne vbož’ce,
samice so pozabljene žal’vale,
le tujke so častile Kranjcev množ’ce.

Cvetlice naše poezije stale
do zdaj so vrh snežnikov redke rož’ce,
obdajale so vtrjene jih skale.