Dohtar (Prešernove poezije)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Učenec. Dohtar.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Turjaška Rozamunda.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

»Dohtar, ti jezični dohtar!
Kaj postopaš ti za mano?
Ne prepiram se z nobenim,
da bi peljal mojo pravdo;
ni umrla teta moja,
teta moja, dèkle staro,
da bi, dohtar, mi opravljal
po nji dedino bogato;
sem premlada, da bi pismo
ženitvanjsko se pisalo.
Dohtar, ti jezični dohtar!
Kaj postopaš ti za mano?« —

„»Ne zameri, ne zameri,
cvet lepote, dekle drago!
Naj teko ti mirni dnevi,
Bog ti živi teto staro!
Je v šestnajstem, mislim, letu
se možiti še prekmalo;
da te ljubit’ ni prezgodaj,
tvoji mi pogledi prav’jo.
V pravdah ne želi pero ti,
al srce le zate vžgano
ti želi v ljubezni služit’;
brez pokoja to za tabo
vodi mi poglede, misli
in nogé z močjo neznano,
koder hodiš, cvet lepote,
žlahtna roža, dèkle drago!«“