Vso srečo ti želim (Prešernove poezije)

Vso srečo ti želim ...
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Deklè s svetlim’ očmi,
enake tebi ni!
Gori, gorelo bo
srce za te samo.
Vso srečo ti želim,
naj bo z menoj al z njim!

Ko pred menoj stojiš,
sijati mi pustiš
oči nebeško luč,
ki vseh src ima ključ:
Vso srečo ti želim,
dekle, z menoj, ne z njim!

Ko pa obračaš proč
nalašč obraz cvetoč,
pogled tvoj sem ter tje
po njem ozira se:
Vso srečo ti želim,
z menoj ne, ampak z njim!

Ko moje žalostne
zbude te pesmice,
pustiš post’ljo gorkó,
nastavljaš njim uho —
vso srečo ti želim,
deklè, z menoj, ne z njim.

Ko ti pa drugi dan
pozabiš mojih ran,
te vidim z njim kremljat’,
sladko se posmeh’vat’ —
vso srečo ti želim,
z menoj ne, ampak z njim!

Ko mislim, kak bi bil
jaz srečen, ak ovil
krog pasa bi roké,
te stisnil na srcé:
Vso srečo ti želim,
deklè, z menoj, ne z njim!

Ko v plesu se vrtiš,
na prsih mu sloniš,
od rok obsežena
z rokám’ obsegaš ga —
vso srečo ti želim,
z menoj ne, ampak z njim!

Ne sme več bit’ tako!
Daj enemu slovo!
Bolj’ je nesrečen bit’,
ko srečo z njim delit’. —
Vso srečo ti želim,
naj bo z menoj al z njim!