Vrh solnca sije solncev cela čreda

← Očetov naših imenitna dela.

Vrh solnca sije solncev cela čreda. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin.

Tak, kakor hrepeni oko čolnarja. →

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vrh solnca sije solncev cela čreda
po néba svetlih potih razkropljêna;
od solnca, ljub’ga svoj’ga, zapuščêna
jih zemlja celo noč z veseljem gleda.

Ko se zlatí oblakov truma bleda,
nazaj pripelje zarja ga rumena;
tak zemlja je v ljubezni vsa ’zgubljêna,
da vanje ne obrne več pogleda.

Kar zvezd nebo, deklet ima Ljubljana.
Rad ogledujem vas cvetočelične,
ljubljanske ljubeznive gospodične!

Al dragi taka moč je čezme dana,
da vpričo nje sem slep za vse device,
zamaknjen v mil’ obraz srcá kraljice.