Zvezdogledom

Zvezdogledom.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

V spomin Matija Čopa. (Mera po zgolih udarjih.) →

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Vsi pojte rakom žvižgat,
lažnivi pratikarji,
lažnivi zvezdogledi,
vremena vi preroki!
Vi modrijani, hoč’te
v nebeških zvezdah brati:
Al solnce bo dobrotno
nam dalo srečno leto,
al bo nebá togôta
vetrov nam šum zbudila,
razsula v polje točo,
vtopila čoln na morji,
sad umorila trte.
Lažnivi zvezdogledi,
vsi pojte rakom žvižgat!

Dve sami zvezdi gledal,
oči sem svoje ljube,
dve svetli zvezdi gledal,
sem v njih neumni slepec
vesele bral si dneve,
in solnčno brez oblakov
sem bral ljubezni srečo.
Solzé so meni zrastle,
in kes in srd sta zrastla,
sramota ino moj’ga
miru je smrt mi zrastla.
Dve sami ste zmotili,
dve sami zapeljali
mi zvezdi umno glavo …
In cel’ga néba hoč’te
vi zvezde ’zmodrovati! —

Lažnivi pratikarji,
lažnivi zvezdogledi,
vremena vsi preroki,
le pojte rakam žvižgat!