K slovesu (Prešernove poezije)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Ukazi. K slovesu.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Sila spomina.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kaj od mene proč okó,
proč obraz obračaš mili?
Kdo te mene ljubit’ sili? —
Rajša koj mi daj slovó!

Desno roko brez skrbi
daj k prijaznemu slovesu!
Solz v nobenem ni očesu,
žal-besede v ustih ni.

Žale misli v srcu ni.
Saj ni pred biló veselo,
ko za tebe se je vnelo,
naj ne bo prihodnje dni!

Vrnil bo se prejšnji čas;
hodil pota bom temotne,
kamor sreče bo togotne
gnal nemili me ukaz.

Moja stara ljuba bo,
bo potrpežljivost mila
zvezo z mano ponovila,
v zakon dala mi rokó.

Od pomoči nje potrt
nosil bom življenja pezo,
dokler zmaga sreče jezo
zadnja ljub’ca — bela smrt.